6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
|
|
- Ευμελια Σπυρόπουλος
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 6.0 SPOJI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj
2 Spoji Spoji so v jeklenih konstrukcijah zelo pomembni konstrukcijski elementi; so najdražji elementi nosilne konstrukcije (množica detajlov, zvari, vijaki več vloženega dela); ključna je pravilna in čim bolj racionalna zasnova; -Sprememba smeri elementa; -montažni spoji (transport, montaža); -sprememba nosilnega elementa: velikost prereza, material. kot vezna sredstva uporabljamo zvare in vijake, redkeje zakovice.
3 Glede na obliko in namen ločimo več vrst spojev: pj Spoji v stebrih
4
5 Priključki na temelj
6
7 Členkasti priključki greda - steber
8
9 Momentni priključki greda - steber
10
11
12 Členkasti priključki greda - greda
13
14
15 Momentni priključki greda - greda
16
17 Priključki horizontalnih povezij
18 Priključki vertikalnih povezij
19
20 Diagram obtežba pomik za preizkušanec iz jekla in za spoj
21 Glede na mehanske lastnosti spoje delimo po: TOGOSTI NOSILNOSTI DUKTILNOSTI
22 Delitev po togosti togi delno-togi K = EI l p p členkasti
23 Delitev po nosilnosti - členkasti: M < 0,25 M pl ; - polno nosilni: i:m>m M pl.
24 Rotacijska kapaciteta
25 Delitev spojev Duktilnost rotacijska kapaciteta Polnonosilni duktilnost ni potrebna Poškodbe se tvorijo v prečki in ne v spoju Delnonosilni - obvezno duktilni Poškodbe odbe se tvorijo v spoju
26 Mehanizmi prenosa obtežbe: Osnovna pravila: Spoji in priključki - predpostavljeni razpored notranjih sil v spoju mora biti v ravnotežju z delujočimi obremenitvami; -vsak sestavni del spoja mora biti sposoben prevzeti obtežbo, ki odpade nanj; - deformacije v spoju ne smejo presegati deformacijske kapacitete duktilnosti posameznih elementov spoja (zvari, vijaki, vezne pločevine). Pi l tič i li i bt žb d li l t j Pri elastični analizi obtežbo delimo na posamezne elemente spoja v razmerju togosti.
27 Primer: Razdelitev obtežbe: - pasnica upogib Obtežba - stojina strig Shema konstrukcije Notranje sile Spoj Sile v komponentah spoja Komponente spoja 1. Vijaki < bočni pritisk/prestrig 2. Neto prerez pločevine 3. Zvar 4. Stojina nosilca Zvari Vijaki Pločevine
28 Primer: Preklopni čelni spoj pj Čelni spoj Preklopni spoj
29
30 Osnovni primeri obtežbe: nateg, tlak, strig Natezna sila Natezna osna oz. tlačna sila Tlačna sila Panel v strigu T - stik Strig
31 Natezni elementi v spoju Čelni zvari Detajl
32 Natezni elementi v spoju Preklopni spoj varjen, vijačen Enostranska preklopna pločevina: varjena Enostranska preklopna pločevina: vijačena
33 Preklopni spoj vijačen Natezne palice Obojestranska preklopna pločevina: vijačena
34 Čelni spoj vijačen Natezne palice
35 Čelni in preklopni spoj Tlačene palice A B C
36 Čelni in preklopni spoj (prenos s kontaktom obdelane p p p j(p površine)
37 Zaradi nevarnosti uklona in vplivov teorije drugega reda je potrebno zagotoviti upogibno togost in nosilnost. Spoj v tlačeni palici je potrebno dimenzionirati še na: M > 025 0,25 M ( palice ) V Ed Ed Rd pl, Rd ( ) > 0,025N palice
38 Torzijska obremenitev Vijaki Toga šipa: M F n = r F T i i i= 1 i M T = F max F ri r max n max r max i= 1 = r 2 i F M max = r max n i= 1 M r 2 i T
39 Če na grupo vijakov deluje N, M, V: 2 2 N F M vrd max α n FbRd, V N M, REd = + Fmax sinα + + F cos min n
40 Torzijska obremenitev Zvari M = e F = r() s f () s ds T f () s = f M w T f s w,max = w,max 2 r max s w rs () r max r ds f M max f M T r r max max = a r rds2 ds M T max 2 s s
41 Upogibni spoji a) S čelno pločevino b) S podaljšano čelno pločevino c) Z vuto d) T spoj s prednapetimi e) Preklopni f) Varjen g) Varjen in vijačen vijaki ob pasnici
42 h) Čašast temelj j) Neojačana ležiščna pločevina k) Ojačana ležiščna pločevina
43 Stikovanje prečk a) S čelno pločevino b) S preklopno c) S preklopno pločevino, vijaki pločevino, varjeno d) S čelnim zvarom
44 Vnos koncentriranih sil
45 Upogibni spoji -ojačitve a) Horizontalne ojačitve b) ''K'' ojačitev c) Ojačitev tipa ''Morris'' (z ojačitvijo v tlaku) d) Dodatna pločevina ob stojini
46 a) Neojačan stik b) Ojačan stik
47 Upogibni spoji - Industrijske hale a) Spoj steber strešni nosilec b) Spoj v slemenu
48 Preklopni spoj N F p T F p
49 razdelitev obremenitve (v razmerju togosti) AA p p As As N p = p = N Ns = Ns = AA A A obe pasnici N 2 (2) ht 3 d I = Ip + Is = Ap + hs 2 12 (2) I (2) p M p = M I I s Ms = M I F M p = M h (2) p T F = N + F N M p p p F = N F T M p p p
50 razdelitev obremenitve (nadaljevanje) V V p s = 0 = V Pasnica: F N p, F T p natezni stik Stojina: M s = Ms +ΔM V s N s strig (prečna sila + torzijski moment) nateg
51
52 Čelni spoj razporeditev sil med vijaki a) b)
53 Čelni spoj: PRIMER 1 Težišče x T : bč x 2 2 T n n n 2As( ai xt) 2As ai 2AsxT ; = n m+ 1 = = i= m i= m i= m β α n i= m
54 ( ) α = 2As n m+ 1 n β = 2 As ai bč x 2 T i= m + α x β = 0 T x = T bč 2 β + α b x I A a x 3 n č T sp = + 2 s i T 3 i= m W zg = a n I sp x T W ( ) sp = I x sp T 2 pločevina: σ, pd M W Ed = p γ f y M0 M Ed vijaki: σ, = F, = σ, A < F, W bd ted bd s trd zg
55 Čelni spoj: PRIMER 2 F c F max F i F F max c = n i= 1 M a max 2 n i= 1 = 2 Fi a 2 i F i = F max a a i max R c h M = M + N T 2 n R = 2 F N c i= 1 i
56 Čelni spoj pj VNOS KONCENTRIRANIH SIL ( ) b = t + 2 2a + 5K ef ps p b = l + K ef 0 5 σ = st F b d ef K = r+ t ps K = a 2 + tps
57 Členkasti spoji Uporaba Prenašajo samo strižno silo in nimajo znatnejše rotacijske togosti. - okvir podprt na togi nosilni element a) Okvir z diagonalnim povezjem Idealizacija konstrukcije A priključek stebra na temelj B spoj prečka steber C spoj v povezju D spoj na stebru
58 Členkasti spoji - uporaba b) Okvir podprt z betonsko konstrukcijo Idealizacija konstrukcije E spoj z betonskim delom
59 - členkasti spoji prečka - prečka
60 - členkasti spoji prečka prečka (nadaljevanje)
61 - členkasti spoji steber prečka
62 - možni načini porušitve a) pretrg vijaka b) porušitev na bočni pritisk c) porušitev neto prereza d) iztrg vijaka
63 - možni načini porušitve (nadaljevanje) j e) plastifikacija vezne pločevine f) porušitev zvara
64 - priklujčki na temelj a) Nominalno členkast priključek b) c) d)
65
66
67
68 Delitev a) toga podpora: b) podajna podpora:
69 Členkasti spoj z vezno pločevino Načela projektiranja: dovolj velika rega g φ kontrola komponent spoja: > φ, h < d raz potr p b V, M = e V Ed Ed Ed zagotovitev duktilnega obnašanja (preprečene neduktilne porušitve)
70 Zagotavljanje duktilnega obnašanja: preprečene neduktilne porušitve (zvari, vijaki); polnonosilni zvari med stebrom in vezno pločevino; nosilnost na bočni pritisk v horizontalni smeri za vezno pločevino ali stojino nosilca mora biti manjša od strižne nosilnosti vijaka (morebitna preobremenitev zaradi upogibnega momenta). Zadnji kriterij se uravnava z debelino vezne pločevine ali stojine nosilca (vsaj ena od debelin ustrezno majhna).
71 Členkasti spoj z delno čelno pločevino Načela projektiranja: Debelina čelne pločevine t p in dimenzija h e omogočata φ > φ, h < d kontrola komponent spoja samo na prečno silo zagotovitev duktilnega obnašanja polnonosilni zvari ob čelni pločevini, upogib čelne pločevine izven lastne ravnine. V Ed raz potr p b
72 Upogib čelne pločevine izven lastne ravnine natezne sile v vijakih Preprečitev natezne porušitve vijakov: 80 % izkoriščena strižna nosilnost; kontrola debeline čelne pločevine (omejitev upogibne nosilnosti): d t p 2,8 f f yp ub
73 Kombiniranje različnih veznih sredstev V istem spoju lahko kombiniramo le taka vezna sredstva, ki imajo pribljižno enako deformabilnost: Dovoljeno: ZVARI + PREDNAPETI VIJAKI Prepovedano: ZVARI + OBIČAJNI VIJAKI
74 Skupina vijakov Skupine veznih sredstev F, F brdi,, vrd,, j Čeje: F > F duktilno obnašanje v, Rd, j brdi,, Nosilnost: FRd = F,, b Rd i V nasprotnem primeru je nosilnost: (,,,, ) F = n min F, F Rd brdi vrdi
75 Skupina zvarov N A f Ed w vwd Čelni zvar je blj bolj tog!
8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 8.0 PREČNI PREREZI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Razvrščanje prečnih prerezov
Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop
Tretji del 1 Tretji del Bočna zvrnitev Izbočenje pločevine (stojina, pasnica) Kontrola vertikalnih in horizontalnih pomikov Utrujanje materiala 2 Bočna zvrnitev 3 TEORIJA Poljudno o bočni zvrnitvi Konstrukcijske
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom
D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Nerazstavljive zveze Zvarni spoji
Strojni in gradbeni elementi Nerazstavljive zveze Zvarni spoji doc.dr. Boris Jerman Viri: [1] Zoran Ren. Strojni elementi - I. del. VARJENE ZVEZE. Prosojnice; [2] Messer katalog. Varjenje aluminija v zaščitnem
PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH
Priročnik za PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH urednika Darko Beg Andrej Pogačnik Inženirska zbornica Slovenije 2009 Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod
Optimiranje nosilnih konstrukcij
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Optimiranje nosilnih konstrukcij Uklon in zvrnitev enoosnih nosilnih elementov doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. i.prof.dr. Janez Kramar,
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa
1. Redukcija sile Izračunavanje rezultante porazdeljenih sil je lahko zamudno, mnogokrat si pomagamo tako, da porazdeljeno silo nadomestimo z drugim sistemom sil, ki je enostavnejši, njegov vpliv na opazovano
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da
Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ 10. 3 Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0
OGM Metoda sil. METODA SIL. OIS METODE Metoda sil se uporablja za račun statično nedoločenih konstrukcij. V njej kot neznanke nastopajo sile. Namenjena je predvsem ročnemu računanju konstrukcij, ki so
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Varnost v strojništvu Stabilnost centrično tlačno obremenjenih palic doc.dr. Boris Jerman,
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
OSNOVE STATIČNE VARNOSTI IN STABILNOSTI KONSTRUKCIJ
7. Posvet Sekcije za gradbeništvo in koordinatorje VZD Celje 23.11.2007 OSNOVE STTIČNE VRNOSTI IN STILNOSTI KONSTRUKCIJ Prof. Dr. Vojko KILR Fakulteta za arhitekturo Ljubljana VSEIN VSEIN...2 1. KONSTRUKCIJE
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del
Zoran REN Aleš BELŠAK ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del ZBIRKA NALOG Maribor 01 Zoran Ren in Aleš Belšak: Zbirka nalog iz strojnih elementov I. del 01 akulteta za strojništvo Naslov publikacije:
Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije 3. del: Tlačni elementi doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414
JEKLENE KONSTRUKCIJE I 10.0 NATEZNI ELEMENTI
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 10.0 NATEZNI ELEMENTI prof. dr. Darko Beg Sodelavci: Tomaž Rugelj, Blaž Čermelj Skupine
Tehniška mehanika 1 [N]
Tehniška mehanika 1 Osnovni pojmi Togo in deformabilno telo, ter masno središče Obnašanje togega telesa lahko obravnavamo, kot obnašanje točke, v kateri je zbrana vsa masa telesa m. To točko imenujemo
C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,
1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =
Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M0974* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVOIL Z OCENJEVNJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠN MTUR RIC 009 M09-74-- POROČJE PREVERJNJ Pretvorite dane veličine
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
TEMELJI Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2)
TEMELJI 1. Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2) o vsi temelji se ne posedajo enako zaradi o različnih obtežb o različna nosilnost tal (če so ista temeljna tla se posedata enako) o
Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2
OPTEREĆENJE KROVNE KONSTRUKCIJE : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2 1.1. ROGOVI : * nagib krovne ravni : α = 35 º * razmak rogova : λ = 80 cm 1.1.1. STATIČKI
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Obseg predmeta (4 ECTS): predavanja: 30 ur; seminar: 0 ur; vaje: 30 ur.
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: objava na vratih pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si
Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,
1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA
1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA Strojni elementi vgrajeni v stroj ali napravo, morajo biti sposobni prenesti zahtevano obremenitev. Zato morajo imeti dovolj veliko trdnost in togost. Na
PGM HOTIČ, d.o.o. Zg. Hotič 21, 1270 Litija e-mail: gregor@pgm-hotic.si www. pesek.si
1 NAPOTKI ZA PROJEKTIRANJE AB plus HALE VSEBINA Stran Uvod 4 I. Opis konstrukcije AB plus hale 5 II. Zasnova montažne konstrukcije 8 III. Elementi montažne konstrukcije AB plus hale 1) Primarni strešni
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ
1. UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ Vosnovnemtečaju mehanike trdnih teles smo izpeljali sistem petnajstih osnovnih enačb, s katerimi lahko načeloma določimo napetosti, deformacije in pomike
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M117411* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Sreda, 1. avgust 011 SPLOŠN MTUR RIC 011 M11-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Izračunajte vrednosti
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 009/010 BF : Viskokošolski strokovni študij 5 10 09 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Osnovne kinematične količine: položaj P, vektor hitrosti
FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s
P P P P ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s r t r 3 2 r r r 3 t r ér t r s s r t s r s r s ér t r r t t q s t s sã s s s ér t
IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks
IZJAVA O LASTNOSTIH. 5. Po potrebi ime ali naslov pooblaščenega zastopnika, katerega pooblastilo zajema naloge, opredeljene v členu 12(2): -
SL IZJAVA O LASTNOSTIH DoP št. Hilti HUS3 0672-CPD-0361 1. Enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda: Vijačno sidro Hilti HUS3 2. Tip, serijska ali zaporedna številka ali kateri koli drug element,
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)
OSNOVE STROJNIŠTV (OST) Pripravil vsebine: Uroš Lukič, univ.dipl.inž Velenje, Oktober 010 1 V mehatroniki se v kompleksnih elektromehanskih sistemih prepletajo vsebine strojništva, ki bazirajo na osnovah
6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda
596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je
VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja
VARJENJE 1. SPLOŠNO O VARJENJU 1.1 Definicija varjenja Varjenje je spajanje kovinskih (včasih tudi nekovinskih) strojnih ali konstrukcijskih delov v nerazdružljivo celo to. Nastali spoj naj obdrži čim
ITU-R P (2012/02) &' (
ITU-R P.530-4 (0/0) $ % " "#! &' ( P ITU-R P. 530-4 ii.. (IPR) (ITU-T/ITU-R/ISO/IEC).ITU-R http://www.itu.int/itu-r/go/patents/en. ITU-T/ITU-R/ISO/IEC (http://www.itu.int/publ/r-rec/en ) () ( ) BO BR BS
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 014/015 BF : Viskokošolski strokovni študij 6. 10. 14 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Položaj točke P, opazovalec O, kartezični koordinatni
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače
Zadatak 4b- Dimenzionisanje rožnjače Rožnjača je statičkog sistema kontinualnog nosača raspona L= 5x6,0m. Usvaja se hladnooblikovani šuplji profil pravougaonog poprečnog preseka. Raster rožnjača: λ r 2.5m
Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 9. junij 2007 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M0774* SPOMLDNSKI ROK MEHNIK NVODIL Z OCENJEVNJE Sobota, 9. junij 007 SPLOŠN MTUR RIC 007 M07-74-- PODROČJE PREVERJNJ Navedene vrednosti veličin pretvorite
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
I. Osnovne definicije in izhodišča
Študijski program VSŠ-Študij ob delu KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI I Maribor, februar 2009 Izpitna vprašanja nosilec predmeta: red.prof.dr. Nenad GUBELJAK I. Osnovne definicije in izhodišča 1. Prikaži porazdelitev
Q π (/) ^ ^ ^ Η φ. <f) c>o. ^ ο. ö ê ω Q. Ο. o 'c. _o _) o U 03. ,,, ω ^ ^ -g'^ ο 0) f ο. Ε. ιη ο Φ. ο 0) κ. ο 03.,Ο. g 2< οο"" ο φ.
II 4»» «i p û»7'' s V -Ζ G -7 y 1 X s? ' (/) Ζ L. - =! i- Ζ ) Η f) " i L. Û - 1 1 Ι û ( - " - ' t - ' t/î " ι-8. Ι -. : wî ' j 1 Τ J en " il-' - - ö ê., t= ' -; '9 ',,, ) Τ '.,/,. - ϊζ L - (- - s.1 ai
Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA
PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA STATIČKI SUSTAV, GEOMETRIJSKE KARAKTERISTIKE I MATERIJAL Statički sustav glavnog krovnog nosača je slobodno oslonjena greda raspona l11,0 m. 45 0 65 ZAŠTITNI SLOJ BETONA
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Vpliv lezenja, krčenja in modula elastičnosti betona na povese za pomembnejše betonske konstrukcijske elemente z armaturo ali vgrajenimi kabli
Vpliv lezenja, krčenja in modula elastičnosti betona na povese za pomembnejše betonske konstrukcijske elemente z armaturo ali vgrajenimi kabli Dodatek k SIST EN 13670:A101 Marko Lutman Predgovor Deformacije
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
= T, t 2T, Kcelo število) je DF max
TEORIJA POTRESNO INŽENIRSTVO. Dinamični faktor definicija in način uporabe; razložite na primeru odziva sistema z eno prostostno stopnjo pri harmoničnem vzbujanju; priporočilo: ne izpeljujte enačbe gibanja
3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote
1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145 Smeri glavnih normalnih napetosti vzdolž osi nosilca Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote σ xx = M y z =
4. VAJA IZ TRDNOSTI (linearizirana elastičnost, plastično tečenje)
4. VAJA IZ TRDNOSTI (linearizirana elastičnost, plastično tečenje) NALOGA 1: Eden izmed preizkusov za določanje mehanskih lastnosti materialov je strižni preizkus, s katerim določimo strižni modul G. Vzorec
ARMIRANOBETONSKI NADVOZ PREKO TREH POLJ
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za masivne in lesene konstrukcije Jamova c. 2 1 Ljubljana, Slovenija telefon (1) 476 85 98 faks (1) 425 6 83 ARMIRANOBETONSKI NADVOZ
Operacije s matricama
Linearna algebra I Operacije s matricama Korolar 3.1.5. Množenje matrica u vektorskom prostoru M n (F) ima sljedeća svojstva: (1) A(B + C) = AB + AC, A, B, C M n (F); (2) (A + B)C = AC + BC, A, B, C M
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Schöck Tronsole tip F
Schöck Tronsole tip Schöck Tronsole tip Schöck Tronsole tip Schöck Tronsole tip služi za tehnično ločevanje udarnega zvoka med montažno stopniščno ramo in podestom z izoblikovanimi konzolami. Stopniščni
Ponašanje pneumatika pod dejstvom bočne sile
Ponašanje pneumatika pod dejstvom bočne sile POVOĐENJE TOČKA Dejstvo bočne sile pravac kretanja pod uglom u odnosu na pravac uzdužne ravni pneumatika BOČNA SILA PAVAC KETANJA PAVAC UZDUŽNE AVNI PNEUMATIKA
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Elektron u magnetskom polju
Quantum mechanics 1 - Lecture 13 UJJS, Dept. of Physics, Osijek 4. lipnja 2013. Sadržaj 1 Bohrov magneton Stern-Gerlachov pokus Vrtnja elektrona u magnetskom polju 2 Nuklearna magnetska rezonancija (NMR)
ITU-R P ITU-R P (ITU-R 204/3 ( )
1 ITU-R P.530-1 ITU-R P.530-1 (ITU-R 04/3 ) (007-005-001-1999-1997-1995-1994-199-1990-1986-198-1978)... ( ( ( 1 1. 1 : - - ) - ( 1 ITU-R P.530-1..... 6.3. :. ITU-R P.45 -. ITU-R P.619 -. ) (ITU-R P.55
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
!!" #7 $39 %" (07) ..,..,.. $ 39. ) :. :, «(», «%», «%», «%» «%». & ,. ). & :..,. '.. ( () #*. );..,..'. + (# ).
1 00 3 !!" 344#7 $39 %" 6181001 63(07) & : ' ( () #* ); ' + (# ) $ 39 ) : : 00 %" 6181001 63(07)!!" 344#7 «(» «%» «%» «%» «%» & ) 4 )&-%/0 +- «)» * «1» «1» «)» ) «(» «%» «%» + ) 30 «%» «%» )1+ / + : +3
Vrijedi relacija: Suma kvadrata cosinusa priklonih kutova sile prema koordinatnim osima jednaka je jedinici.
Za adani sustav prostornih sila i j k () oktant i j k () oktant koje djeluju na materijalnu toku odredite: a) reultantu silu? b) ravnotežnu silu? a) eultanta sila? i j k 8 Vektor reultante: () i 8 j k
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
GEOTEHNIČNA NA SIDRA SIDRANJE KONSTRUKCIJ. Geotehnična. na sidra. Dywidag sidra
SIDRANJE KONSTRUKCIJ uvrtana prednapeta geotehnična sidra sidranje s sidrnimi bloki ali ploščami GEOTEHNIČNA NA SIDRA pasivna sidra Geotehnična na sidra Dywidag sidra Sidra sestavljajo trije osnovni deli:
Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1
Građevinski fakultet Univerziteta u Beogradu 3.2.2016. Zavrxni ispit iz Matematiqke analize 1 Prezime i ime: Broj indeksa: 1. Definisati Koxijev niz. Dati primer niza koji nije Koxijev. 2. Dat je red n=1
M p f(p, q) = (p + q) O(1)
l k M = E, I S = {S,..., S t } E S i = p i {,..., t} S S q S Y E q X S X Y = X Y I X S X Y = X Y I S q S q q p+q p q S q p i O q S pq p i O S 2 p q q p+q p q p+q p fp, q AM S O fp, q p + q p p+q p AM
FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)
MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile
KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.
KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA 1 Grupoid (G, ) je asocijativa akko važi ( x, y, z G) x (y z) = (x y) z Grupoid (G, ) je komutativa akko važi ( x, y G) x y = y x Asocijativa
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
(... )..!, ".. (! ) # - $ % % $ & % 2007
(! ), "! ( ) # $ % & % $ % 007 500 ' 67905:5394!33 : (! ) $, -, * +,'; ), -, *! ' - " #!, $ & % $ ( % %): /!, " ; - : - +', 007 5 ISBN 978-5-7596-0766-3 % % - $, $ &- % $ % %, * $ % - % % # $ $,, % % #-