Mala BPSK radijska postaja za 420MHz

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Mala BPSK radijska postaja za 420MHz"

Transcript

1 Mala BPSK radijska postaja za 420MHz Matjaž Vidmar, S53MV 1. Ničelna medfrekvenca ali transverter? Računalniško radijsko omrežje niso samo uporabniki in strežniki, pač pa tudi vozlišča na izpostavljenih točkah, ki so med sabo povezana z različnimi vrstami zvez. Radioamaterji smo na vrhu hriba pogosto slepi potniki v tuji hišici: planinskem domu, lovski koči, RTV postojanki ali drugi zgradbi. Tu se moramo prilagoditi zahtevam lastnika. Predvsem pa naše antene ne smejo biti prevelike, prav tako ne omara z našimi radijskimi napravami. Ker je na dobrih izpostavljenih točkah dosti različnih uporabnikov, pričakujemo tudi znatno dolžino povezovalnih kablov med antenami in omaro v hišici. Radioamaterji smo pred leti kar kopirali profesionalce: antena na stolp, radijska postaja v hišico, vmes pa izredno drag in okoren koaksialni kabel CELLFLEX 1/2", 7/8" ali celo debelejši. Naša inštalacija se ni torej v ničemer razlikovala od RTV ali Mobitela, tudi vsa pravila profesionalcev za zaščito pred strelo in izvedbo

2 ozemljitev smo vestno upoštevali. Ker so visokofrekvenčni vodi in še posebno kakovostne pripadajoče vtičnice izredno dragi, cenena WLAN (WiFi) oprema danes vsebuje radijsko postajo neposredno v sami anteni. Visokofrekvenčni vodi od zunaj sploh niso vidni niti dostopni. Celotna naprava, antena z vgrajeno radijsko postajo, je postavljena na stolp in do nje privedemo le napajanje in podatkovne signale preko UTP ali STP kabla, še boljše preko optičnega vlakna. Radijska postaja na stolpu je izpostavljena znatno širšemu temperaturnemu razponu, vlagi in tresljajem. Popravila oziroma uglaševanje so na stolpu skoraj nemogoči. Niti STP (oklopljeni Ethernet) kabel ni kdovekako odporen na udar strele. Končno bomo profesionalnemu lastniku težko dopovedali, zakaj se optičnega vlakna ne da ozemljiti po njegovih predpisih... Sodobne profesionalne mikrovalovne zveze so ubrale novo pot. Cena in okornost debelih koaksialnih kablov oziroma kovinskih valovodov sta postala preveč celo za profesionalce. Sodobne mikrovalovne zveze so zato ubrale bolj komplicirano rešitev: visokofrekvenčna glava radijske postaje pri sami anteni, medfrekvenca in modem pa v hišici. Vmes razmeroma tanek, gibek in cenen medfrekvenčni koaksialni kabel. Ker smo radioamaterji pogosto samo gostje v tuji hiši na vrhu hriba, moramo biti prilagodljivi, to se pravi uporabljati vse tri opisane rešitve. Megabitne podatkovne zveze med vozlišči omrežja bomo verjetno gradili v frekvenčnih področjih 1.3GHz, 2.3GHz, 3.4GHz in 5.7GHz, mogoče celo 10GHz. V vseh navedenih primerih je smiselna izbira medfrekvenca okoli 400MHz, ki jo po tankem in cenenem koaksialnem kablu privedemo do mikrovalovnega transverterja pri anteni. Megabitna BPSK radijska postaja za 430MHz [1], [2] torej ni uporabna samo kot gola radijska postaja v radioamaterskem pasu 70cm, pač pa je zelo smiselna izbira tudi kot medfrekvenca za krmiljenje mikrovalovnega transverterja. Za krmiljenje transverterja seveda ne potrebujemo 4W visokofrekvenčne moči, kar proizvaja oddajnik opisane postaje, niti v primeru res visokih izgub povezovalnega kabla do transverterja na antenskem stolpu. Kar bi po drugi strani želeli, so višje bitne hitrosti in hitrejši preklop sprejem/oddaja in nazaj, kar dopuščajo večje pasovne širine mikrovalovnih področij. V tem članku bom opisal pomanjšano inačico BPSK radijske postaje za 420MHz, namenoma vsaj 10MHz proč od radioamaterskega pasu 70cm, da se naš 70cm in naše mikrovalovne zveze ne motijo med sabo v isti omari. Moč oddajnika je namenoma znižana na 200mW, kar zadošča za vse transverterje tudi pri izgubah povezovalnega kabla do 10dB! Zmanjšana moč predvsem preprečuje nepotrebno segrevanje medfrekvence. Poraba pomanjšane inačice postaje na oddaji se zniža na samo 370mA, medtem ko ostane poraba na sprejemu skoraj nespremenjena okoli 240mA pri 12V.

3 Pomanjšana inačica je jasno preprostejša za gradnjo: v predelani visokofrekvenčni glavi ni več močnostnih tranzistorjev niti oddajnik ne potrebuje uglaševanja. PLL in ničelna medfrekvenca (Zero IF) vsebujeta načeloma nespremenjena vezja. V tem članku opisujem le manjše popravke tiskanih vezij PLLja in ZIFa, ki olajšujejo gradnjo. Za delovanje pri višjih bitnih hitrostih je treba spremeniti vrednosti gradnikov nizkoprepustnih sit v VF glavi, ZIFu in preklopu. Končno sem v več različnih inačicah pomanjšane BPSK radijske postaje preizkusil drugačno uglaševanje visokofrekvenčnih vezij. Drage, nezanesljive in težko dobavljive trimer kondenzatorje sem v zadnji inačici poskusil zamenjati s fiksnimi SMD kondenzatorji, fiksne SMD tuljave pa s tuljavami iz posrebrene žice, ki jih uglašujemo z razmikanjem ovojev oziroma mečkanjem tuljav. Takšna predelava je natančno delo, saj je območje uglaševanja tuljav ožje od območja kapacitivnih trimerjev. Po drugi strani je končni izdelek bolj zanesljiv, saj v njemu ni vrtečih delov niti drsnih kontaktov. V tem članku bom opisal obe inačici pomanjšane BPSK radijske postaje, s kapacitivnimi trimerji in z mečkanjem tuljav. Obe inačici sta izdelani na enakih tiskanih vezjih, kar pomeni, da se lahko graditelj zadnji trenutek premisli in kapacitivne trimerje zamenja z nastavljivimi tuljavami oziroma obratno.

4 Vse nabrane izkušnje s pomanjšano inačico BPSK radijske postaje za 420MHz lahko seveda s pridom uporabimo tudi v izvorni inačici s polno močjo oddajnika 4W. V izhodni stopnji oddajnika za 4W bo verjetno težje nadomestiti trimerje s fiksnimi kondenzatorji in mečkanjem tuljav. Nenazadnje je pomanjšana inačica BPSK radijske postaje uporabna tudi neposredno, brez transverterjev, v radioamaterskem področju 430MHz. Bolj točno, zaradi majhne oddajne moči samo 200mW jo lahko uporabljamo celo kot ISM napravo na frekvencah okoli 434MHz. Ker je razmeroma preprosta za gradnjo, je pomanjšana inačica torej primerna tudi za vse tiste, ki (še) nimajo radioamaterskega izpita niti pripadajočega dovoljenja.

5 2. PLL frekvenčni sintetizator PLL frekvenčni sintetizator je skoraj popolnoma enak tistemu v izvorni inačici BPSK radijske postaje za 430MHz. Načrt vsebuje le nekaj manjših sprememb za delovanje na nekoliko nižji frekvenci okoli 420MHz. Vse spremembe so vpisane z rdečo barvo: Najpomembnejša sprememba je drugačen modulo deljenja PLLja zaradi nižje frekvence delovanja. V programirljivo logiko EPM3032ATC44 torej vpišemo program "pll420" s programsko opremo proizvajalca Altera "MAX+plusII" in vmesnikom "CigoPLD", ki omogoča delovanje radijske postaje v frekvenčnem pasu od 409.8MHz do 435.2MHz. Dodatno popravimo frekvenčno območje VCOja s kondenzatorjem 1.5pF, da bo enosmerna napetost na varikap diodah čim bližja 4V pri delovanju VCOja na osrednji frekvenci 210MHz. Starinske varikap diode BB105 lahko zamenjamo s katerimikoli UHF varikap diodami, na primer BB221, BB505 oziroma njihovimi SMD različicami. Žal PNP tranzistor MPS3640 v oscilatorju nima preproste zamenjave, še najbližji bi mu bil BFR99. Programirljivo logiko EPM3032ATC44 priporočam vsaj različico 7ns, boljše 4ns! SMD tuljave naj imajo kvaliteto vsaj Q=50 na delovni frekvenci. Kapacitivni trimerji naj bi bili folijski, ker so dosti bolj stabilni od keramičnih. Ostali gradniki naj danes ne bi povzročali težav.

6 Kljub temu, da se bo pomanjšana BPSK radijska postaja za 420MHz uporabljala s transverterjem, priporočam dobro oklapljanje celotnega PLLja kot v prvotni inačici radijske postaje. Neželjena frekvenčna modulacija zaradi nezadostnega oklapljanja je zelo zahrbtna napaka, ki jo je težko odkriti in še težje zdraviti! Torej tiskano vezje zacinimo v okvir iz 0.5mm medenine. Okvir zapremo z dvema pokrovoma, gornji in spodnji, iz 0.2mm bakra. Napajanje preko kondenzatorja skoznika. Izhod po teflonskem kabelčku do visokofrekvenčne glave.

7 Kapacitivnega trimerja pri kristalu žal ne moremo zamenjati z nastavljivo tuljavo. Na tem mestu se je zelo obnesel mali popravek tiskanega vezja: trimer in kristal sta na novi tiskanini bolj razmaknjena, da kristal ne pritiska več na ohišje trimerja. Se mogoče sliši neumno, ampak z nekvalitetnimi trimerji ta preprost ukrep prepreči nepričakovane skoke frekvence. Kapacitivna trimerja v množilniku 210MHz/420MHz lahko zamenjamo s fiksnima SMD kondenzatorjema 8.2pF, obe SMD tuljavi pa z dvema zračnima tuljavama iz posrebrene žice premera 0.6mm (ena od sedmih žil srednjega vodnika koaksialnega kabla RG214). Obe tuljavi uglašujemo tako, da razmikamo ovoja. Novo enostransko tiskano vezje z enakimi izmerami 40mmX100mm

8 sicer nima več štirih nepotrebnih vogalnih lukenj, ima pa predvidene dodatne gradnike za PLL za transverter, ki v opisani radijski postaji niso potrebni niti niso vgrajeni. Isto tiskano vezje lahko uporabimo za postajo s kapacitivnimi trimerji kot tako z uglaševanjem tuljav. Pri izdelavi nastavljivih tuljav skrbno pazimo, da jih navijemo v isti smeri kot na slikah prototipa ter vgradimo v iste izvrtine na tiskanem vezju. Manjše spremembe nazivne induktivnosti tuljav dosežemo tudi tako, da notranji premer tuljave (nazivno 4mm) zmanjšamo na samo 3.5mm ali povečamo na 4.5mm. Obe inačici PLL sintetizatorja, s kapacitivnimi trimerji in z raztegljivimi tuljavami, dosegata enako izhodno moč +8dBm do +9dBm na frekvenci 420MHz. V obeh inačicah znaša dušenje vhodne frekvence množilnika 210MHz okoli 50dB. Pri gradnji katerekoli inačice seveda veljajo vsa navodila iz opisa izvorne BPSK radijske postaje za 430MHz.

9 3. Visokofrekvenčna glava pomanjšane PSK postaje Pomanjšana visokofrekvenčna glava vsebuje preprostejši dvostopenjski močnostni visokofrekvenčni ojačevalnik oddajnika, vsa ostala vezja pa so le malenkost spremenjena glede na izvorno inačico radijske postaje s polno močjo oddajnika. Kot BPSK modulator je tudi tu uporabljen mešalnik TUF-860, ker ima majhno vstavitveno slabljenje in deluje z razmeroma močnimi signali: dobrih 5mW iz frekvenčnega sintetizatorja. Sledita dve ojačevalni stopnji v razredu "A" s tranzistorjema BFG198 in BFG135. Vsaka stopnja ima napetostno (upor BC) in tokovno (emitorska upora) povratno vezavo. Močna povratna vezava zagotavlja stabilno delovanje tudi pri nepravilni impedanci bremena: slabo prilagojena antena oziroma vhod transverterja. Zagotavljanje stabilnega delovanja ima svojo ceno: izhodni tranzistor BFG135 proizvede 300mW visokofrekvenčne moči, ampak od tega se tretjina porabi na uporih povratne vezave... Sklop med stopnjami je izveden z zaporednimi nihajnimi krogi predvsem zaradi dušenja ostankov frekvence VCOja 210MHz na izhodu množilnika.

10 Antenski preklopnik je izveden s PIN diodama HP3043 popolnoma enako kot v inačici s polno močjo. Sprejemna veriga ima podoben električni načrt, ampak drugačne gradnike. V visokofrekvenčni ojačevalnik je vgrajen BFR92, ki daje okoli 22dB ojačanja oziroma okoli 8dB manj kot BFP420 (START420) v izvorni inačici. VF ojačanje 22dB še vedno popolnoma prekrije šum kvadraturnega mešalnika. Kvadraturni mešalnik je izveden z dvema HEMToma, ki pri nekoliko nižji frekvenci (420MHz) zahtevata nekoliko daljši kos koaksialnega kabla za fazni zasuk 90º. Gradniki v medfrekvenčnem ojačevalniku (kondenzatorja 1nF namesto 2.2nF) ter nizkoprepustnem situ (kondenzator 1.5nF namesto 6.8nF ter tuljava 2.2μH namesto 10μH) pred modulatorjem so prilagojeni za nefiltrirano BPSK z bitno hitrostjo 2Mbps.

11 Pomanjšana visokofrekvenčna glava vsebuje samo tri kapacitivne trimerje za uglaševanje sprejemne verige. Vse tri trimerje lahko zamenjamo s fiksnimi kondenzatorji 8.2pF. Dve SMD tuljavi zamenjamo z raztegljivima tuljavama iz posrebrene žice. Prvi nihajni krog v sprejemniku lahko uglašujemo kar z upogibanjem "U-ja" iz posrebrene žice proti ravnini mase: Inačica z uglaševanjem tuljav ima mogoče 1dB manjše ojačanje VF dela, ampak dosti večjo selektivnost od inačice s kapacitivnimi trimerji in fiksnimi SMD tuljavami. Obe inačici uporabljata isto tiskano vezje z izmerami 45mmX100mm. Pri inačici z nastavljivimi tuljavami je seveda pomembno, da zacinimo SMD kondenzatorje 8.2pF natančno na ista mesta kot v prototipih ter navijemo tuljave v isto smer in zataknemo v iste luknje na tiskanem vezju, kot je to razvidno na fotografijah prototipov.

12 Pri gradnji katerekoli inačice visokofrekvenčne glave seveda veljajo vsa navodila iz opisa izvorne BPSK radijske postaje za 430MHz. Mešalnik TUF-860 lahko zamenjamo z drugimi mešalniki iz družine TUF oziroma v podobnem ohišju. Ohišje mešalnika dodatno ozemljimo na obeh koncih z dvema kratkima bakrenima žičkama. Namesto hitrih PIN diod HP3043 lahko vgradimo katerekoli PIN diode, da le imajo kapacitivnost manjšo od 1pF. Torej pridejo v poštev BA182, BA482, BA592, BAR63 od hitrih PIN diod oziroma BA379, BA479, BA595, BAR64 od počasnih PIN diod. Počasne PIN diode imajo višjo upornost v prevodnem stanju, a manjšo kapacitivnost v zapornem stanju. Hitrost delovanja PIN diod v tem vezju sicer ni pomebna. Pri izbiti HEMTov pazimo predvsem na simetrijo mešalnika, kar pomerimo z osciloskopom na obeh medfrekvenčnih izhodih, ko je na vhod sprejemnika priključen visokofrekvenčni signal generator. HEMTe

13 lahko že vnaprej izberemo (uparimo) tako, da z ohmmetrom izmerimo upornost izvor-ponor, ko vrata držimo na znanem potencialu (izvor). Upornosti v velikostnem razredu 10Ω merimo pri nižjih napetostih, torej z dobrim digitalnim ohmmetrom. Nekaj nesimetrije lahko popravimo tudi z vrednostjo zaključitvenega upora za koaksialni kasnilni vod. Izkušnje pravijo, da ni dobro izven območja 47Ω do 56Ω. Pri gradnji katerekoli inačice pazimo na pravilno spajkanje teflonskih koaksialnih kabelčkov. Nepravilna oziroma nemarna vgradnja kabelčkov zagotavlja nedelovanje radijske postaje! Končno, v inačici z nastavljanjem tuljav pazimo, da tuljave raztegujemo, mečkamo oziroma krivimo na čimbolj podoben način kot v prototipu.

14 4. ZIF in BPSK demodulator za 2Mbps Ničelna medfrekvenca (ZIF) in BPSK demodulator sta izdelana podobno kot v izvorni BPSK postaji za Mbps na 430MHz. Mala BPSK postaja je namenjena delu s transverterji pri bitni hitrosti 2Mbps, torej ničelna medfrekvenca potrebuje širša sita. Absolutno odstopanje frekvence nosilca je v mikrovalovnih področjih večje, kar mora upoštevati BPSK demodulator. Ustrezne predelave medfrekvence in demodulatorja so prikazane z rdečo barvo: Ničelna medfrekvenca ima predvsem širše vhodno LC sito: tuljavi 220μH namesto 560μH ter kondenzatorji 100pF namesto 220pF. Poleg višje bitne hitrosti 2Mbps uporabljamo v mikrovalovnih frekvenčnih področjih nefiltriran BPSK, ki ima širši frekvenčni spekter. Podobno velja za nizkoprepustno RC sito pred demodulatorjem: 68pF namesto 220pF. BPSK demodulator dela z istim taktom 14.3MHz kot v inačici za Mbps, je pa v programirljivo logiko EPM3032ATC44 vpisano drugačno vezje z drugačnim programom "bpsk". Izvorna BPSK postaja za 430MHz vsebuje DPLL/1024 za filtriran BPSK Mbps, pomanjšana inačica pa vsebuje DPLL/256 za nefiltriran BPSK 2Mbps. Pri taktni frekvenci 14.3MHz vezje DPLL/256 dopušča odstopanje frekvence nosilca vse do +/-55kHz! Glede na razmeroma nizko taktno frekvenco lahko v demodulator vgradimo katerokoli različico programirljive logike EPM3032ATC44. V programirljivo logiko EPM3032ATC44 vpišemo program "bpsk" s programsko opremo proizvajalca Altera "MAX+plusII" in vmesnikom "CigoPLD".

15 Tiskano vezje z izmerami 45mmX100mm je malenkost popravljeno: odstranjeni sta dve nepotrebni luknji ter razrešene ožine pod štirimi kondenzatorji. Električno sta sicer staro in novo tiskano vezje popolnoma enaka.

16 Meritve izdelanih BPSK radijskih postaj vseh različnih inačic so nakazale težavo. Sprejemniki niso bili enako občutljivi kljub temu, da je bil visokofrekvenčni del postaj izmerjeno popolnoma enak. Razlike so bile v ničelni medfrekvenci (ZIF). Pri enem sprejemniku je v določenih pogojih manjkalo kar 4dB občutljivosti! Krivec za slabšo občutljivost je bila nesimetrija v ničelni medfrekvenci. Bolj točno integrirano vezje 74HC4066, ki je uporabljeno kot štirikratni spremenljiv upor. Pri majhnih signalih, na spodnji meji občutljivosti, je bilo vse v redu. Prav tako je bilo vse v redu s 50dB močnejšimi signali. Vmes pa je imela nesrečna postaja celo več kot 7dB nesimetrije med vejama I in Q! Vzrok: MOS tranzistorji v istem 74HC4066 so imeli različen prag. Meritve so pokazale, da so 74HC4066 proizvajalca Philips (zgoraj) v glavnem v redu, sem našel en sam sumljiv primerek. Nesimetrijo so pogosteje povzročali 74HC4066 proizvajalca Harris (spodaj). Brez natančne meritve z različno močnimi signali na vhodu sprejemnika se hibe sploh ni dalo ugotoviti!

17 5. Pilagojen preklop sprejem/oddaja in krmilnik modulatorja Krmilnik modulatorja vsebuje del oddajnega sita. Induktivnost tuljave je treba prilagoditi višji bitni hitrosti. Torej 2.2μH za nefiltriran 2Mbps namesto 10μH za filtriran Mbps izvorne inačice. Ker oddajnik pomanjšane BPSK postaje potrebuje manjši tok napajanja, lahko v preklop sprejem/oddaja vgradimo hitrejši tranzistor BD140. Spremembe so označene z rdečo barvo: Če postajo krmilimo s 3.3V logiko: programirljivo vezje EPM3064ATC44 v (E)ATNCju, priporočam še zamenjavo 74HC125 z vezjem 74HCT125. Družina 74HCT... je namreč načrtovana prav z namenom pretvorbe logičnih nivojev iz 3.3V na 5V.

18 Enostransko tiskano vezje z izmerami 28mmX50mm je nespremenjeno.

19 6. Gradnja male BPSK radijske postaje za 420MHz Pomanjšana BPSK radijska postaja za 420MHz je izdelana na štirih enostranskih tiskanih vezjih: Priporočam uporabo vitroplasta FR4 debeline 1mm ali 0.8mm z bakreno folijo debeline 17μm na eni strani. Tiskano vezje visokofrekvenčne glave je povsem drugačno od izvorne inačice. Tiskani vezji PLLja in ZIFa vsebujeta manjše popravke. Tiskano vezje preklopa je nespremenjeno. Tiskano vezje frekvenčnega sintetizatorja je zacinjeno v oklopljeno ohišje. Ostala tri tiskana vezja so pritrjena z vijaki M3X10 na dno ohišja iz 1mm debele aluminijeve pločevine. Na vsak vijak sta nameščeni dve matici M3, ki določata razdaljo med tiskanim vezjem in aluminijevo pločevino. Priporočam škatlo iz dveh "Ujev": 1mm aluminijeva pločevina za dno in 0.6mm aluminijeva pločevina za pokrov. Dno škatle naj ima širino 150mm, globino 150mm in višino 30mm kot v prototipu, da se izognemo neželjenim resonancam škatle v frekvenčnem področju delovanja radijske postaje:

20 Na prednjo ploščo so nameščene vse tri vtičnice: antena, napajanje in (E)ATNC ter tiskano vezje preklopa sprejem/oddaja:

21

22 Na bakreni pokrov škatlice frekvenčnega sintetizatorja je nameščen samolepljiv filc, da pokrov škatle iz 0.6mm debele aluminijeve pločevine zadržuje tudi mali bakreni pokrovček na svojem mestu:

23

24 Na zadnji strani škatle ni priključkov.

25 7. Oživljanje in uporaba megabitnih BPSK radijskih postaj Gradnjo BPSK radijske postaje je smiselno začeti s PLLjem oziroma drugačnim izvorom frekvence nosilca. Tu so cilji preprosti: na izhodu moramo dobiti željeno moč na željeni frekvenci. V samem PLLju preverimo, da se sploh uklene (ugasne svetleča dioda) in da je točka uklepanja čim bližje sredini področja krmilnih napetosti VCOja (v primeru opisanih 70cm BPSK postaj okoli 4V). PLL nato vgradimo v opisano oklopljeno ohišje in ga povežemo z ostalimi gradniki radijske postaje. Kot antensko vtičnico svetujem SMA, N ali TNC priključek, ki je prirejen za vgradnjo na teflonski kabel. Računalniški BNC tu nima kaj iskati, prav tako ne ceneni kitajski ponaredki koaksialnih konektorjev. BPSK oddajnik lahko preizkusimo le s primernim izvorom modulacijskega signala [3], [4], v skrajnem slučaju predelana bitna sinhronizacija s skramblerjem. Najprej pomerimo izhodno moč. S spektralnim analizatorjem nato preverimo jakost in simetrijo bočnih pasov modulacije ter dušenje nosilca. BPSK sprejemnik z ničelno medfrekvenco zahteva nekaj nastavitev in še dosti več preizkusov. Še najlažje je uglaševanje visokofrekvenčne glave na maksimum signala testnega izvora. Ničelna medfrekvenca zahteva strogo simetrijo in natančno kvadraturo, to se pravi enako močna kanala I in Q z natančnim faznim zamikom 90º. Simetrijo oziroma kvadraturo preverimo tako, da na vhod privedemo nemoduliran (sinusni) signal na odmiku približno 100kHz od delovne frekvence postaje. Z osciloskopom potem merimo signale v obeh vejah I in Q v raznih točkah ničelne medfrekvence. Še pred signal generatorjem in osciloskopom je pametno preveriti upornosti kompliciranih vezih (venec uporov v demodulatorju) ter enosmerne delovne točke. Nekatere napake komplicirane ničelne medfrekvence (ZIF) so lahko zahrbtne. Na primer nesimetrija zaradi defektnega 74HC4066, kjer tranzistorji v notranjosti niso enaki. ZIF veriga vsebuje štiri amplitudne detektorje za samodejno nastavljanje ojačanja (AGC). Sprejemnik lahko navidez deluje povsem pravilno, čeprav je živ samo eden od štirih detektorjev! Pomanjšana BPSK radijska postaja je še vedno razmeroma komplicirano vezje. Torej se splača žrtvovati pol ure več doma za meritve oziroma preverjanje delovanja posameznih sklopov kot pa iskati napako na vrhu hriba! Preverjena in pravilno izdelana BPSK radijska postaja bo zanesljiv gradnik, da lahko nadaljujemo z našimi poskusi. Vsak, ki ima izkušnje s postavljanjem naprav po planinskih vrhovih, bo zagotovo tako razumel, kaj sem s tem mislil. Kaj pa začetniki brez izkušenj, ki bi njihovo prvo, malo BPSK radijsko postajo uporabljali kot ISM napravo? Moj prvi nasvet je, da ne iščete bližnjic, pač pa se čimbolj vestno držite navodil tega članka in izvornega opisa BPSK radijske postaje za 430MHz. Predvsem številne barvne fotografije v člankih bi morale odgovoriti na

26 marsikatero vprašanje. Pravilno rokovanje z nevsakdanjimi radijskimi gradniki, kot so teflonski kabelčki ali visokofrekvenčne vtičnice različnih vrst, žal daleč presega okvire tega članka. Izdelano radijsko postajo naj bi oživeli na priporočeno ISM frekvenco 434MHz, da prva ničla spektra 2Mbps BPSK modulacije pade ravno v najobčutljivejši del radioamaterskega spektra za komunikacije s šibkimi signali okoli 432MHz. Na ta način naj bi bile motnje drugim radioamaterjem najmanjše. Kaj se bo zgodilo s cenenimi ISM napravami na 433MHz, ni naša skrb. Domet BPSK postaje je odvisen od antene, še dosti bolj pa od tega, kam je takšna antena vgrajena in kakšne ovire čakajo radijski signal na poti do sogovornika. Marsikatera odslužena UHF TV antena se obnaša prav spodobno na 434MHz. Televizijski kabel, čeprav s karakteristično impedanco 75Ω, ima v vsakem primeru dosti manj izgub od raznih staromodnih RG kablov. Razmeroma majhne izgube imajo tudi koaksialni kabli s penasto izolacijo za GSM inštalacije, žal pa nanje ne moremo vgraditi standardnih VF vtičnic. Končno ne moremo zvaliti vsega dela na začetnike! Torej bo treba na dobro vidnih planinskih postojankah postaviti primerne vhode v omrežje, da se začetniki sploh lahko kam povežejo oziroma imajo zanesljivega sogovornika ob vsaki uri dneva.

27 8. Literatura: [1] Matjaž Vidmar: "Megabitna BPSK radijska postaja za 430MHz", strani 3-31, Elektronik.si #14, ISSN [2] Matjaž Vidmar: "Megabitna BPSK radijska postaja za 430MHz", strani 31-42, CQ ZRS 5-6/2011, ISSN [3] Matjaž Vidmar: "Popravki, predelave in preizkus 13cm PSK radijske postaje", strani 22-23, CQ ZRS 5/1995, ISSN [4] Matjaž Vidmar: "Popravki, predelave in preizkus 13cm PSK radijske postaje", strani , Digitalni mostovi, COBISS-ID * * * * *

Megabitna BPSK radijska postaja za 430MHz

Megabitna BPSK radijska postaja za 430MHz Megabitna BPSK radijska postaja za 430MHz Matjaž Vidmar, S53MV 1. Zasnova PSK radijske postaje s sodobnimi gradniki Dobre radijske postaje so osnova učinkovitih radijskih zvez. Tako profesionalne kot amaterske

Διαβάστε περισσότερα

BPSK transverter za 3405MHz

BPSK transverter za 3405MHz BPSK transverter za 3405MHz Matjaž Vidmar, S53MV 1. Gradniki 10Mbps omrežja NBPv2 Z računalniške strani RATNC oziroma SATNC omogočata gradnjo učinkovitega 10Mbps packet-radio omrežja s protokolom NBPv2.

Διαβάστε περισσότερα

BPSK radijske postaje za 10Mbps

BPSK radijske postaje za 10Mbps BPSK radijske postaje za 10Mbps Matjaž Vidmar, S53MV 1. Radijske postaje za 10Mbps NBP Nova zahtevata 10Mbps in radijskih delo, saj terminalna oprema za Ne-Brezhibni Protokol, RATNC in SATNC primerne radijske

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki TK sistemov

Gradniki TK sistemov Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

23cm BPSK RTX za 10Mbit/s

23cm BPSK RTX za 10Mbit/s 23cm BPSK RTX za 10Mbit/s Matjaž Vidmar, S53MV 1. Izbira modulacije za omrežje NBP (Ne-Brezhibni Protokol) Amaterski packet-radio je začel podobno kot številske zveze v profesionalni tehniki: radijske

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo

Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo Eden od izumiteljev tranzistorja, teoretik Shockley, je predvidel gradnjo visokonapetostnih usmernikov za nizke frekvence v obliki strukture PIN, kjer dodatna malo

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Električne lastnosti varikap diode

Električne lastnosti varikap diode Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Vozlišča ASV za Ne-Brezhibni Protokol

Vozlišča ASV za Ne-Brezhibni Protokol Vozlišča ASV za Ne-Brezhibni Protokol Matjaž Vidmar, S53MV 1. Sobivanje AX.25, WLAN in NBP na vrhu hriba Kakršenkoli protokol je skoraj neuporaben, če omogoča le radijsko zvezo med dvema točkama, brez

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem

VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi

Διαβάστε περισσότερα

Preprost UKV FM radijski sprejemnik

Preprost UKV FM radijski sprejemnik Preprost UKV FM radijski sprejemnik Matjaž Vidmar, S53MV 1. Načrt sprejemnika Radijski sprejemnik za frekvenčno modulacijo visokofrekvenčni signal najprej obdela z omejevalnikom in temu sledi frekvenčna

Διαβάστε περισσότερα

Visokofrekvenčni detektor s Schottky diodo

Visokofrekvenčni detektor s Schottky diodo Visokofrekvenčni detektor s Schottky diodo Visokofrekvenčna tehnika se vse od svojega začetka pred poldrugim stoletjem ukvarja z dvema vprašanjema: kako izdelati čim mčnejši in učinkovitejši radijski oddajnik

Διαβάστε περισσότερα

4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem

4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem 4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Visokofrekvenčni ni vodi. KOAKSIALNI KABLI 1. del SEMINARSKA NALOGA. Pri predmetu: PRENOSNA ELEKTRONIKA

Visokofrekvenčni ni vodi. KOAKSIALNI KABLI 1. del SEMINARSKA NALOGA. Pri predmetu: PRENOSNA ELEKTRONIKA SEMINARSKA NALOGA Pri predmetu: PRENOSNA ELEKTRONIKA KOAKSIALNI KABLI 1. del Radenci, 23.11.2006 Visokofrekvenčni ni vodi S pojavom TV sprejemnikov se je pojavila potreba po višjih nivojih signala, za

Διαβάστε περισσότερα

1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE

1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE Polprevodniške komponente 1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE Polprevodniške komponente lahko delimo glede na način delovanja oz. tehnologijo izdelave na bipolarno in unipolarno (MOS- Metal Okside Silicon )

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja

Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja Mejna frekvenca bipolarnega tranzistorja Bipolarni tranzistor je običajno pokončna struktura. Zelo tanke plasti se dajo natančno izdelati z razmeroma preprostimi tehnološkimi postopki brez zahtevne fotolitografije

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

21. Izguba BPSK demodulatorja

21. Izguba BPSK demodulatorja 21. Izguba BPSK demodulatorja Odpornost radijske zveze na šum in motnje je odvisna od vrste uporabljenega kodiranja in modulacije, kot tudi od tehnične izvedbe uporabljenih oddajnikov in sprejemnikov.

Διαβάστε περισσότερα

MOSTIČNI REFLEKTOMETER 100kHz - 2.5GHz

MOSTIČNI REFLEKTOMETER 100kHz - 2.5GHz MOSTIČNI REFLEKTOMETER 100kHz - 2.5GHz Matjaž Vidmar, YT3MV 1. Uvod Radioamaterji smo vedno poskušali "oživeti" naše naprave s čim bolj skromnimi merilnimi inštrumenti preprosto zato, ker drugega nismo

Διαβάστε περισσότερα

VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem

VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem VF ojačevalnik z MOS tranzistorjem Polprevodniki, predvsem različne vrste tranzistorjev, so sredi dvajsetega stoletja uspešno nadomestili vakuumske elektronske cevi v številnih visokofrekvenčnih vezjih.

Διαβάστε περισσότερα

elektronik.si 12 ATNC za Ne-Brezhibni Protokol Osvetljevalna naprava Instrument z vrtljivo tuljavico Reflow iz domače delavnice

elektronik.si 12 ATNC za Ne-Brezhibni Protokol Osvetljevalna naprava Instrument z vrtljivo tuljavico Reflow iz domače delavnice elektronik.si 12 ISSN 1855-6868 Cena 0,00 Revija o elektroniki in računalništvu Marec 2011 ATNC za Ne-Brezhibni Protokol Osvetljevalna naprava Instrument z vrtljivo tuljavico Reflow iz domače delavnice

Διαβάστε περισσότερα

PRENOS SIGNALOV

PRENOS SIGNALOV PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

13. Umerjanje izvora šuma s plazovno diodo

13. Umerjanje izvora šuma s plazovno diodo 13. Umerjanje izvora šuma s plazovno diodo Kot izvor šuma lahko uporabimo vsak upor, ki se nahaja na temperaturi, različni od absolutne ničle. Dva različna izvora šuma omogočata bistveno natančnejšo meritev

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Preprost infrardeči daljinec

Preprost infrardeči daljinec Preprost infrardeči daljinec 1. Svetlobne zveze v praznem prostoru Čeprav predstavljajo svetlobna vlakna danes najpomembnejšo prenosno pot v telekomunikacijah, so se brezvrvične različice svetlobnih zvez

Διαβάστε περισσότερα

Izbira modulacije in protokola za radijska omrežja

Izbira modulacije in protokola za radijska omrežja 20. Seminar Radijske Komunikacije Izbira modulacije in protokola za radijska omrežja Matjaž Vidmar LSO, FE, Ljubljana, 25-27.9.2013 Seznam prosojnic predavanja: Izbira modulacije in protokola za radijska

Διαβάστε περισσότερα

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA. ANTENE za začetnike. (kako se odločiti za anteno)

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA. ANTENE za začetnike. (kako se odločiti za anteno) ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA ANTENE za začetnike (kako se odločiti za anteno) Mentor: univ. dipl. Inž. el. Stanko PERPAR Avtor: Peter

Διαβάστε περισσότερα

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)

Διαβάστε περισσότερα

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM

11. Vaja: BODEJEV DIAGRAM . Vaja: BODEJEV DIAGRAM. Bodejev diagram sestavljata dva grafa: a) amplitudno frekvenčni diagram in b) fazno frekvenčni diagram Decibel je enota za razmerje dveh veličin. Definicija: B B 0log0 A A db Bodejeve

Διαβάστε περισσότερα

NADGRADNJA OMREŽJA ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL

NADGRADNJA OMREŽJA ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL RIS 2011 NADGRADNJA OMREŽJA ZA NE-BREZHIBNI PROTOKOL Matjaž Vidmar, S53MV FE, Ljubljana, 22.01.2011 NIZKA MP CENA 70-80EUR CELOTNE POSTAJE Z ANTENO IN NAPAJANJEM UPORABEN DOMET OMEJEN (SMISELNO) NA 10km

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

RMII-ATNC za NBPv2 na 10Mbps in več

RMII-ATNC za NBPv2 na 10Mbps in več RMII-ATNC za NBPv2 na 10Mbps in več Matjaž Vidmar, S53MV 1. RMII in njegova uporaba v RATNC Ne-Brezhibni Protokol (NBP) se je izkazal kot učinkovito sredstvo za gradnjo amaterskih radijskih omrežij. Žal

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Realizacija elektronskih sklopov. Napajanje M. Jankovec

Realizacija elektronskih sklopov. Napajanje M. Jankovec Realizacija elektronskih sklopov M. Jankovec 2 Napajalne linije so prisotne na vsej površini vezja Potencialni prenašalec motenj po celotnem vezju Lastnosti Dovajanje konstantne enosmerne napetosti kjerkoli

Διαβάστε περισσότερα

1. Osnovne lastnosti radijske zveze

1. Osnovne lastnosti radijske zveze 1. Osnovne lastnosti radijske zveze stran 1.1 1. Osnovne lastnosti radijske zveze 1.1. Radijska zveza v praznem prostoru Radijska zveza je vrsta zveze s pomočjo elektromagnetnega valovanja, kjer se valovanje

Διαβάστε περισσότερα

Detektor ko vin. Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? S A M O G R A D N J E / D e tek tor ko vin

Detektor ko vin. Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? S A M O G R A D N J E / D e tek tor ko vin 1 Detektor ko vin Ali ste si kdaj že le li, da bi na šli skri ti za klad? AV TOR: BE REND TO MI SLAV E-POŠTA: BEREND.VT@SIOL.NET PRODAJA: WWW.SVET-EL.SI Ena od pr vih na prav, ki sem jih na re dil še kot

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

DALJINSKI RF/IR UPRAVLJALEC RELEJEV

DALJINSKI RF/IR UPRAVLJALEC RELEJEV Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko DALJINSKI RF/IR UPRAVLJALEC RELEJEV SEMINARSKA NALOGA pri predmetu ELEKTRONSKA VEZJA 64020101 Ljubljana, februar 2010 KAZALO 1. UVOD... 3 2. SHEMATSKI PRIKAZ...

Διαβάστε περισσότερα

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen DELAVNICA SSS: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTRONIKI March 6, 2009 DUŠAN PONIKVAR: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTROTEHNIKI Vsi smo poznamo električni nihajni krog. Sestavljataa ga tuljava in kondenzator po sliki

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi

VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi FET tranzistorji 1.5.4 UNIPOLARNI TRANZISTORJI FET (Field Effect Tranzistor) Splošno Za FET tranzistorje je značilno, da so za razliko od bipolarnih krmiljeni

Διαβάστε περισσότερα

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF Ime in priimek: Šolsko leto: Datum: ASTNOSTI FEITNEGA ONČKA Za tuljavo s feritnim lončkom določite: a) faktor induktivnosti A in kvaliteto izdelane tuljave z meritvijo resonance nihajnega kroga. b) vrednosti

Διαβάστε περισσότερα

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: polvalni usmernik prevaja samo v pozitivni polperiodi enosmerni tok iz usmernika ni enakomeren, temveč močno utripa, zato tak način usmerjanja ni posebno uporaben V pozitivni

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc 1. Kakšna sila deluje med dvema žicama, ki sta med seboj razmaknjeni za 20cm, dolgi 15m in po katerih teče tok 5A? 2. Koliko F znaša kapacitivnost, če s 100

Διαβάστε περισσότερα

Digitalni modulacijski postopki

Digitalni modulacijski postopki Digitalni modulacijski postopki str. 104-160 Uvod: Spektri analognih moduliranih signalov V radijskih komunikacijah je prenosni medij javna dobrina za katero podeljuje koncesijo država. Cena radijskega

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine

Διαβάστε περισσότερα

Učni komplet Franzis ''Preizkusi s Teslino energijo''

Učni komplet Franzis ''Preizkusi s Teslino energijo'' SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 63 18 51 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Učni komplet Franzis ''Preizkusi s Teslino energijo'' Kataloška št.: 63 18 51 Kazalo Izključitev odgovornosti...

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω. Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št. SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 192290 www.conrad.si OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE Št. izdelka: 192290 1 KAZALO UVOD... 3 GRADBENI DELI OSNOVE... 3 Baterija... 3 Upori...

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Št. izd. : NAVODILA ZA UPORABO CONRAD RETRO RADIO

SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Št. izd. : NAVODILA ZA UPORABO CONRAD RETRO RADIO SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Št. izd. : 90 91 78 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO CONRAD RETRO RADIO Št. izdelka: 90 91 78 Retro radio Ta radio je direktni sprejemnik za srednjevalovno območje.

Διαβάστε περισσότερα

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom 1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti

Διαβάστε περισσότερα

Predstavitev informacije

Predstavitev informacije Predstavitev informacije 1 polprevodniki_tranzistorji_3_0.doc Informacijo lahko prenašamo, če se nahaja v primerni obliki. V elektrotehniki se informacija lahko nahaja v analogni ali digitalni obliki (analogni

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE LEON PAVLOVIČ TOMAŽ KOROŠEC MATJAŽ VIDMAR LJUBLJANA, 2016 KAZALO LABORATORIJSKIH VAJ

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

Vertikalna antena Specialni bojni potok Janez Červek, S57J

Vertikalna antena Specialni bojni potok Janez Červek, S57J Vertikalna antena Specialni bojni potok Janez Červek, S57J Antena je dizajnirana za 7, 3.5 in 1.8 MHz, veliko pa jo uporabljajo razne DX-pedicije. Kopijo te antene sem naredil pred nekako dvema letoma

Διαβάστε περισσότερα

Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje

Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje TRANZISTOR Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje električnih signalov. Zgrajen je iz treh plasti polprevodnika (silicija z različnimi

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Igor Knapič Stabilizirani usmernik 0-30 V, 0.02-4 A Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Vrhnika 2006 1. Uvod Pri delu v domači delavnici se

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki elektronskih vezij

Gradniki elektronskih vezij Gradniki elektronskih vezij Matjaž Vidmar, S53MV 1. Preprosti osnovni gradniki Vsak inženir se najprej uči stroge teorije, kaj fizika omogoča in kaj elektrotehnika potrebuje. Žal natančna teorija kmalu

Διαβάστε περισσότερα