Radikali, verižne radikalske reakcije, ROS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti

Transcript

1 Radikali, verižne radikalske reakcije, RS, RNS, RSS in oksidativni stres, Antioksidanti doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Literatura, umestitev predavanj Predavanja: Radikali: reaktivnost, kemične in biološke lastnosti; prof.dr. Slavko Pečar; predavanja pri FK1 Učbenik: B. Halliwell, J. Gutteridge: Free radicals in biology and medicine; 4. izdaja, 2007 Seminar na domači strani FFA: Antioksidanti Doc. dr. Janez Mravljak 1

2 Kaj so radikali? Kako nastanejo? Radikali so atomi, ioni ali molekule, ki imajo v svoji strukturi najmanj en nesparjen elektron. Ij Izjema: elementi prehodnih hdihkovin (ioni, ikompleksi) lki) Nastanejo pri enoelektronskih redukcijah, oksidacijah in pri homolitski cepitvi kovalentne vezi pod vplivom svetlobe, toplote in sevanja. Težnja elektrona po pritegnitvi partnerskega elektrona je vzrok za kemično reaktivnost radikalov, ki je odvisna od strukture radikala. Radikali so lahko izredno reaktivni - življenjska doba je v področju 10-3 s, lahko pa so stabilni desetletja. Značilnosti radikalskih reakcij Radikalske reakcije so na splošno zelo hitre, razvejane, stalno prisotne, nanje ne vplivajo okoliški pogoji. (hitrostna konstanta za H : L mol -1 s -1 ) Radikalske reakcije so dostikrat verižne reakcije, to so reakcije, kjer stalno nastajajo novi radikali. Fiziološke koncentracije radikalov: mol/l Doc. dr. Janez Mravljak 2

3 Značilnosti radikalskih reakcij Najpomembnejša značilnost radikalskih reakcij je, da radikali reagirajo po enem od opisanih načinov: privzem vodika, adicija na dvojno vez reakcija z radikalom s katerokoli spojino, ki jo srečajo. KAS Radikalske reakcije Pritegnitev vodikovega atoma: R 1 -H -H +R + R 2 R 1 2 Pritegnitev elektrona: R + ArNH 2 Rˉ +ArNH + 2 Adicija na dvojno vez R 1 + CH 2 =CH-R 2 R 1 -CH 2 -CH -R 2 Reakcija dveh radikalov R 1 + R 2 R 1 -R 2 R R 1 -- Doc. dr. Janez Mravljak 3

4 Hitrostne konstante za reakcijo H z makromolekulami DNA 8 x 10 8 dm 3 mol - 1 s -1 RNA 1 x 10 9 dm 3 mol - 1 s -1 Hialuronan 7 x 10 8 dm 3 mol - 1 s -1 Linolenskanska kisl. 9 x 10 9 dm 3 mol - 1 s -1 Kolagen 4 x 10 dm 3 mol - 1 s -1 Albumin 8 x 10 dm 3 mol - 1 s -1 Antioksidanti: Askorbat 1 x dm 3 mol -1 s -1, GSH 1.4 x dm 3 mol -1 s -1, Trolox C 6.9 x 10 9 dm 3 mol -1 s -1 Radikalske okvare lipidov, proteinov in DNK R mbrane, lipidi: LIPIDNA PERKSIDACIJA Spremenjena struktura in funkcija PRTEINI: peptidna veriga, stranske skupine Spremenjena struktura in funkcija DNA: nukleinske baze, sladkor Spremenjena struktura in funkcija: mutacije, teratogenost, kancerogenost Doc. dr. Janez Mravljak 4

5 Lipidna peroksidacija H H H H H C-H vez: 50 kcal/mol k = M -1 s -1 INICIACIJA H 2 Redukcijski potencial (PUFA /PUFA): E = 0,6 V (ph = 7) PUFA lahko oksidirajo: H, H 2, R, R 1 2 premestitev Ni stereospecifična reakcija! AA 6 L-H L-H PRPAGACIJA L H Tvorba lipidnih hidroperoksidov in cikličnih peroksidov iz AA: H H H H Izofuran 12 8 H dovolj H Doc. dr. Janez Mravljak 5

6 Tvorba izoprostanov iz AA: 64 možnih izomerov Biomarkerji lipidne peroksidacije Reaktivne kisikove zvrsti (RS) Radikali: a Ne-radikali: a 2 - H Superoksid H 2 2 Vodikov peroksid Hidroksil HCl Hipoklorna kislina R Peroksil R Alkoksil 3 zon 1 2 Singletni kisik H Hidroperoksil N - Peroksinitrit Doc. dr. Janez Mravljak 6

7 Reaktivne dušikove zvrsti (RNS) Radikali: a N Dušikov oksid N 2 Dušikov dioksid Ne-radikali: N - Peroksinitrit eo RN Alkil peroksinitrit N 2 3 N 2 4 HN 2 N 2+ N - N + Didušikov trioksid Didušikov tetraoksid Dušikova(III) kislina Nitronium kation Nitrozil anion Nitrozil kation Reaktivne žveplove zvrsti (RSS) Radikali: a RS Til RS Sulfinil RS 2 Sulfonil RS 2 Sulfonil peroksil Ne-radikali: a H 2 S Vodikov sulfid RSH Sulfenska k. RS 3 H Sulfonska k. Doc. dr. Janez Mravljak 7

8 Kisik v atmosferi bdobje Sloji hematita in magnetita Prve oblike življenja Kopičenje 2 v atmosferi Nastanek ozona 3,85 2,45 1,85 0,85 0,54 Ga Kisik v atmosferi je biogenega izvora stranski produkt fotosinteze. Viri reaktivnih zvrsti v telesu energetski celično dihanje, transport 2 s Hb reaktivni oksidativni izbruh del obrambe imunskega sistema metabolni metabolizem telesu lastnih spojin in ksenobiotikov Doc. dr. Janez Mravljak 8

9 Dihalna veriga Dihalna veriga Veriga prenašanja elektronov je najpomembnejši vir 2 - in vivo v večini aerobnih celic. NADH Fumarat e - I 2 CoQ 10 III Cyt c IV e - II +FADH 2 H 2 e - e - 2 uhajanje elektronov 2 Vsaj 1% e - (~3 mol/dan) uide iz dihalne verige. Doc. dr. Janez Mravljak 9

10 ksidativni izbruh Mieloperoksidaza ksidira Cl - do hipoklorne kisline (HCl) dsotnost: kronična granulomatozna bolezen NADPH oksidaza 2 - zunaj znotraj 2 NADPH NADP NADPH NADP + Fagocitna vakuola (fagosom) ksidativni izbruh NADPH oksidazni kompleks Citoplazemski proteini i (p47, p67, gp91, p22) NADPH NADP + + H + Elektron se prenese iz NADPH na 2, pri tem se tvori - 2 [NADPH : Reduciran Nikotinamid Adenin Dinukleotid Fosfat] Doc. dr. Janez Mravljak 10

11 tabolizem telesu lastnih spojin in ksenobiotikov Encimska redukcija kisika Ksantin/hipoksantin XD Sečna kislina (urat) [XD = ksantin oksidaza] Redoks kroženje: Parakvat ksidirana NADPH citokrom + H 3 C N N P450 CH 3 2 reduktaza Reducirana NADP + citokrom + + H 3 C N N P450 CH reduktaza e - Parakvat - herbicid tabolizem ksenobiotikov primer doksorubicina Doxorubicin Doc. dr. Janez Mravljak 11

12 Viri reaktivnih zvrsti iz okolja Eksogeni viri reaktivnih zvrsti Ionizirajoče sevanje Ultraviolično sevanje Ultrazvok (močan: khz) Kemikalije, tobačni dim, itd Reaktivne kisikove zvrsti 3 2 tripletni kisik +e dihalna veriga, encimi, sevanje, ksenobiotiki (zdravila), kovinski ioni 3 2 +H+H H + H hidroksilni radikal Haber-Weissova reakcija kov. kat Fe 3+ Fe 2+ Fentonova o reakcija 2 superoksidni radikal +H superoksid dismutaza (SD) H 2 2 vodikov peroksid katalaza H Doc. dr. Janez Mravljak 12

13 ksidativno antioksidativno ravnotežje Poškodbe (Pro-oksidanti) bramba (Antioksidanti) ksidativni procesi, ki vključujejo reaktivne zvrsti so v organizmu pod nadzorom. Vlada dinamično ravnovesje. Reaktivne zvrsti (RS) radikali in neradikali, ki lahko nenadzorovano oksidirajo gradnike celic. ksidativni stres ksidativni stres porušeno ravnotežje med tvorbo RS in antioksidativno obrambo kar vodi do možnih poškodb celice. S je posledica: znižanega nivoja antioksidantov ali povečane tvorbe RS Doc. dr. Janez Mravljak 13

14 Celični obrambni mehanizmi pred S Izolacija področij tvorbe reaktivnih zvrsti (RS) Inhibicija propagacijske faze radikalske reakcije dstranjevanje reaktivnih zvrsti Popravilo poškodb povzročenih z reaktivnimi zvrstmi bramba pred poškodbami z RS Neposredna obramba pred RS Superoksid dismutaza, glutation peroksidaza, katalaza Nespecifični redukcijski sistem Glutation, vitamin C bramba pred lipidno peroksidacijo Glutation peroksidaza, vitamin E, -karoten Izločitev / skladiščenje ionov prehodnih kovin Transferin, laktoferin, feritin, metalotionin Popravljalni sistemi DNK popravljalni encimi, glutation transferaza Doc. dr. Janez Mravljak 14

15 Antioksidanti - definicija Antioksidant je vsaka snov, ki upočasni, prepreči ali odstrani oksidativno poškodbo tarčne molekule. (Halliwell, Gutteridge) Antioksidanti kot konzervansi v tehnologiji: Inhibitorji oksidacije Pomožne snovi v farmacevtski tehnologiji Hierarhija antioksidantov Encimi (SD, katalaza) Maksimalna aktivnost Blažilci šoka (albumin, transferin, urat) Esencialne spojine (vit. C in E, aminokisline, peptidi, CoQ10, lipojska kislina, skvalen,...) stali (karotenoidi, flavonoidi,...) Minimalna aktivnost Doc. dr. Janez Mravljak 15

16 Razdelitev antioksidantov glede na : FI/KE lastnosti: lipofilni, hidrofilni zmožnost regeneracije obnovljivi neobnovljivi Izvor: endogeni, eksogeni mehanizem delovanja: neposredni: prekine verižno reakcijo posredni Antioksidativni obrambni sistem Encimi - antioksidanti Superoksid dismutaza (SD) Katalaza (CAT) Glutation peroksidaza (GPx) Endogeni neencimski antioksidanti GSH, bilirubin Doc. dr. Janez Mravljak 16

17 Superoksid dismutaza Funkcija: odstranjuje H + H k ~ M -1 s -1 Edini poznani encim, ki reagira s - 2. SD obvlada ves - 2, ki nastane v celici pri normalnem metabolizmu SD je prvi encim antioksidativne obrambe Več oblik encima SD: v aktivnem mestu lahko imajo Cu-Zn, Fe, Mn ali Ni (prokarionti) Katalaza (CAT) Funkcija: odstranjuje H H H k ~ M -1 s -1 Encim sestavljen iz 4 podenot, ki imajo Fe 3+ -hem v aktivnih mestih. Nahaja se intracelularno predvsem v peroksisomih, manj v mitohondrijih Doc. dr. Janez Mravljak 17

18 hanizem delovanja ktalaze Ko H 2 2 vstopi v aktivno mesto, interagira z asparaginom in histidinom, ki vežeta proton. Prost kisikov atom se koordinnativno veže na Fe atom, sprosti pa se nastala voda. Fe(IV)= reagira z drugo molekulo H 2 2 nazaj do Fe(III)-E in tvori vodo in kisik. hanizem delovanja ni v celoti pojasnjen; reakcija poteče v dveh delih: H Fe(III)-E H 2 + =Fe(IV)-E ( +) H =Fe(IV)-E ( +) H 2 + Fe(III)-E + 2 Fe(IV)-E ( +) je mezomerna oblika Fe(V)-E, kar pomeni da železo ni popolnoma oksidirano do +V; manjkajoči elektron" prejme od hemskega liganda. Ta hem mora biti zato označen kot radikal kation ( +). Glutation peroksidaza (GPx) Funkcija: odstranjuje H 2 2 in RH Varuje pred lipidno peroksidacijo. V aktivnem mestu encima je selenocistein, za nomalno delovanje encima je potrebna zadostna preskrbljenost organizma s selenom (priporočen dnevni vnos = 50 μg/dan) Družina več izoencimov: GPx1 Gpx8 pri človeku Doc. dr. Janez Mravljak 18

19 hanizem delovanja GPx Reakcija odstranjevanja peroksidov poteka na selenocisteinu, ki je v R-Se obliki v stanju mirovanja. Ta se oksidira do R-SeH ki nato reagira z molekulo GSH tako, da tvori GS-Se-R in vodo. Nato se s še eno molekulo GSH pretvori nazaj do R-Se Se. Kot stranski produkt se sprosti GS-SG. Glutation (GSH) GSH γ-l-glu-l-cys-gly GSSG GSH je reducent, ki lahko neposredno reagira z radikali ali pa vstopa v encimsko katalizirane redukcije. Doc. dr. Janez Mravljak 19

20 Nizkomolekularni antioksidanti Spojine endogenega izvora Bilirubin, Koencim Q, Lipojska kislina, Sečna kislina, Ženski spolni hormoni latonin Spojine pridobljene s hrano Askorbinska kislina (vitamin C), Tokoferol (vit. E) Karotenoidi Polifenoli rastlinskega izvora Bilirubin tabolit hema (80% iz hemoglobina) rumene barve ~270 mg/dan Se veže na albumin, ki ga transportira v jetra, varuje albumin pred RS, RNS In vitro odstranjuje R, R, NH in 1 2. Lahko tvori 1 2 ob obsevanju s svetlobo. Doc. dr. Janez Mravljak 20

21 Koencim Q H H H ubikinol H E'0 0 =+45mV Nastopa v dihalni verigi v mitohondrijih In vitro lahko ubikinol (CoQH 2 ) odstranjuje R in inhibira lipidno peroksidacijo. Lahko regenerira tokoferil radikal: α-toc + CoQH 2 CoQH + α-toch In vivo zlasti pomemben v mitohondrijih Razmerje ubikinol / ubikinon v plazmi je lahko pokazatelj S. H ubisemikinon H 10 Lipojska kislina S S C - 4 -lipoat E' 0 = -320 mv NAD(P)H lipoamid dehidrogenaza SH C 4 - SH dihidrolipoat NAD(P) + Močan reducent, ki lahko reducira GSSG, dehidroaskorbat in αtoc ter številne RS: R, HCl, C -,N 2,H 3, NH. Relativno nizke koncentracije v tkivih ( ng/ml) Vezana kot lipoamid (lipoillizinska ročica) je esencialna komponenta nekaterih encimskih kompleksov (piruvat dehidrogenaza) Doc. dr. Janez Mravljak 21

22 Sečna kislina pk a = 5,4 V plazmi dosega visoke koncentracije (0,2-0,4 mm), ker je pri človeku in primatih okvarjen gen za urat oksidazo. Je močan antioksidant: E 0 = 590 mv (urat / urat radikal) Učinkovito odstranjuje 3 in N 2, N - Kelira kovinske k ione Fe in Cu Urat radikal lahko izkazuje prooksidativne lastnosti reducirajo ga številni flavonoidi (k = 10 6 M -1 s -1 ) in 2 - (k = M -1 s -1 ). tabolizem sečne kisline Biomarkerji oksidativnega stresa Doc. dr. Janez Mravljak 22

23 Ženski spolni hormoni V pm koncentracijah In vitro lahko inhibirajo lipidno peroksidacijo zaradi fenolne H skupine (potrebne μm koncentracije). Sintetični estrogen dietilstilbestrol je učinkovit zaviralec lipidne peroksidacije v μm območju in vitro a je žal kancerogen. latonin HN N H Nastaja v češariki iz serotonina, ureja cirkadiani ritem in vivo < 1 nm Ima zmerne antioksidativne id učinke, lahko donira H Bolj kot neposreden antioksidant pomemben, ker vpliva na povišan nivo encimov-antioksidantov in zavira sintezo citokinov ter izražanje ins. Doc. dr. Janez Mravljak 23

24 Askorbinska kislina vitamin C H H H H H H -e -,-H + -e - H H H +e -,+H + +e - H askorbat askorbil radikal anion dehidroaskorbinska kislina malo reaktiven pk a1 = 4,25; pk a2 = 11,5 V plazni: μm Priporočen dnevni vnos: 90 mg/dan Maksimalni dnevni odmerek: 2000 mg/dan H H 2 H H H diketo-l-gulonska kislina Esencialni vit.: mutacija gena za encim gulonolakton oksidaza Kofaktor vsaj 8 encimov: pri sintezi kolagena, pri sintezi NA iz dopamina, pri sintezi karnitina, pri metabolizmu tirozina Posredno je lahko prooksidant saj reducira Fe 3+ v Fe 2+ Derivati askorbinske kisline Askorbil fosfat Doc. dr. Janez Mravljak 24

25 Vitamin E - tokoferoli Inhibitor lipidne peroksidacije prekine verižno radikalsko reakcijo Lipidotopen antioksidant (v mitohondrijih je na 2100 lipidov 1 αtoc) Pi Priporočen č dnevni odmerek: 15 mg/dan (odrasli) Absorbira se ga 25-50%, s hilomikroni (pri vnosih je absorpcija) Prooksidativi učinki ob kopičenju αtoc : αtoc + L-H L + αtoc-h - lahko sproži lipidno peroksidacijo αtoc lahko reducira ione kovin Fe 3+ in Cu 2+ do Fe 2+ in Cu + tabolizem tokoferola H Cyp-450 H 6-hidroksikromanski metabolit H L- R L-H 1 2 tokoferil radikal R adicija na dvojno vez ali pretvorba v 3 2 H CH TRLKS Sintezni analog vitamina E H tokoferilkinon R H intermediat R Doc. dr. Janez Mravljak 25

26 Drugi derivati tokoferola -tokoferil acetat H -tokoferil sukcinat Estri se uporabljajo v pripravkih z vitaminom E, ker so bolj stabilni za skladiščenje. V črevesju hitro poteče hidroliza estra. Karotenoidi Barvila rastlinskega izvora (preko 700) H -karoten -karoten lutein likopen H V telesu jih najdemo v adipoznem tkivu (80 %), jetrih (10 %), v corpus luteum in testisih. V plazmi: Likopen ~0,5-1,0 μm β-karoten ~0,2-0,6 6μM Lutein ~0,3 μm Absorpcija je nepopolna in odvisna od vrste hrane. Doc. dr. Janez Mravljak 26

27 Karotenoidi Prekurzorji vitamina A (retinol) Pomemben za rast in diferenciacijo celic Za vid dstranjujejo 1 2 Kako reagirajo z radikali? N 2 + Car Car + + N Car + Car + Car 2+ Car + + Asc Car + Asc + H + Pri visokih koncentracijah 2 lahko izkazujejo prooksidativne učinke: Car Car 2 Car 2 lahko sproži lipidno peroksidacijo. R lahko reagira s Car na 3 načine: 1. Prenos elektrona: H + + R + Car Car + + RH 2. Abstrakcija H : Car + R Car + RH 3. Adicija na dvojno vez: Car + R [Car-RH] (Poli)fenoli rastlinskega izvora CH CH CH H H H H H H H kavna kislina galna kislina eugenol vanilin timol H Fenolne H skupine so donorji H, fenolati pa e -. H H karnozol H H C 2H H gosipol H C 2H H H H H gvajakol Nastali fenolatni radikal je bolj stabilen. H H CH rožmarinska kislina H H H H resveratrol H V hrani: ~20 do 100 mg/dan H glicirizin H H kurkumin Doc. dr. Janez Mravljak 27

28 Polifenoli: flavonoidi spojina struktura Primeri spojin vir epikatehin zeleni čaj H katehin rdeče vino B flavanoli epigalokatehin H H C A epikatehin galat kakav, čokolada H H epigalokatehin galat flavanoni H ramnoglukozid naringin taksifolin citrusi H flavonoli H H H H H kamferol kvercetin endivija, brokoli, por, radič, grenivka, črni čaj čebula, solata, brokoli, brusnice, lupina jabolk, jagodičevje, olive, čaj, rdeče vino mircetin brusnice, grozdje, rdeče č vino flavoni H H H CH 3 apigenin, luteolin, tangeritin zelena, peteršilj antocianidini H H + H CH 3 malvidin cianidin apigenidin rdeče grozdje, rdeče vino češnje, maline, jagode, grozdje obarvano sadje in lupine Flavonoidi H H kvercetin H H H R- R-H H semikinon R- radikal H R-H H H kvercetin o-kinon Dobri antioksidanti in vitro, ustavijo lipidno peroksidacijo H H H H H H H H H GS H H 6-glutationil kvercetin H H GSH + H H SG H H H 8-glutationil kvercetin H Kelatorji kovinskih ionov Lahko znižajo zaloge GSH v celicah in vitro Doc. dr. Janez Mravljak 28

29 dnos med strukturo in antioksidativno aktivnostjo PP H H H kvercetin FLAVNL H H H H H H H epigalokatehin galat H H -galna kislina H epigalokatehin H FLAVANL H H H H katehin H H H rast antioksidativne aktivnosti H H H H H luteolin H rutin H H -rutin H H kamferol H H Biološka uporabnost PP polifenoli v hrani PP v tankem črevesju PP v debelem črevesju mikro flora fenolne kisline aglikoni PP konjugati v plazmi < 1μM Doc. dr. Janez Mravljak 29

30 Hiter metabolizem in izločanje PP Hitro izločanje Nastanek številnih metabolitov Ali so PP antioksidanti in vivo? srčno žilne bolezni rakava obolenja? epidemiologija eksperimentalno celične kulture eksperimentalno živalski modeli klinične študije Doc. dr. Janez Mravljak 30

31 Antioksidativna mreža H H H Redoks potencial je odvisen od ph okolja v kislem ph tečejo številne oksidacije počasneje. H askorbat E' 0 =+282mV H H H H askorbil radikal H H ubikinol H 10 E' 0 =+45mV ubisemikinon H H 10 S SH S C 4 - -lipoat E' 0 =-320 mv C 4 - SH dihidrolipoat encimi NAD(P)H E' 0 = -315 mv NAD(P) + redukcijski sistemi v celici Nekatere snovi, ki so del antioksidativne mreže pri človeku funkcija/ struktura vitamini maščobe in lipidi amino kisline in tioli peptidi proteini in encimi primeri retinol, vitamin E, vitamin C, nikotinamid, riboflavin, niacin ω-3, ω-6, skvalen tavrin, L-arginin, L-histidin, glicin, L-cistein, L-glutamin, L- metionin, N-acetilcistein, S-adenozil-L-metionin karnozin, γ-glutamilcisteinilglicin (glutation, GSH) albumin, tioredoksin, laktoferin, transferin, ceruloplazmin, superoksid dismutaza (SD), katalaza, peroksidaza, metalotionein spojine polifenoli (derivat hidroksicimetne i i kisline, rastlinskega hidroksibenzojske kisline, flavonoli, flavoni, izvora antocianidini, flavanoli, izoflavoni, flavanoni, stilbeni, lignani), glukozinolati, karotenoidi (α, β, γ, δ-karoten, likopen, lutein), fitinska kislina, alicin,... Kovinski ioni cink, železo, baker, selen, krom metaboliti sečna kislina, lipojska kislina, bilirubin Doc. dr. Janez Mravljak 31

32 Primer: lipidna peroksidacija 2 b c Primer: lipidna peroksidacija H 2 Asc Asc H H GPx FA-CoA d e Doc. dr. Janez Mravljak 32

33 Antioksidanti: zdravilne učinkovine ali prehranska dopolnila? Antioksidanti so v prosti podaji najpogosteje kot prehranska dopolnila. Antioksidant je zdravilna učinkovina, če se uporablja v terapevtske namene. Primeri: 1. Kronična holestatična hepatobiliarna bolezen 2. Abetalipoproteinemija 3. Ataksija z izoliranim pomanjkanjem vit. E okvara gena za αtoc transportni protein v jetrih, ki vgrajuje vit. E v VLDL. Višji (terapevtski) odmerki vitamina E. Vrednotenje antioksidantov Živalski modeli Transgene miši s povečano ekspresijo SD, katalaze in glutation peroksidaze so manj dovzetne za oksidativne poškodbe (ishemija-reperfuzija, poškodbe srca in možgan, hiperoksjia, toksičnost adriamicina in parakvata) Miši z utišanimi geni (knockout mice) za antioksidantne encime so bolj dovzetne za oksidativne poškodbe (ishemija-reperfuzija, tvorba radikalov) Doc. dr. Janez Mravljak 33

34 Vrednotenje antioksidantov Študije na ljudeh Staranje (okvare mitohondrijev vodijo do povečane tvorbe radikalov poškodba tkiv), s starostjo pogojena obolenja (katarakta, rak,...) Kronične bolezni (rak, kardiovaskularna obolenja, diabetes, neurodegenerativna obolenja, vnetja,...) ksidativne poškodbe povzročene s kemikalijami, zdravilnimi učinkovinami,... Napotki za uporabo antioksidantov I. Da bi nadzorovali S, ni dobro uporabljati en sam antioksidant v visokih odmerkih, ker je možna prevlada pro-oksidativnega učinka nad antioksidativnim. Bolje je uporabiti (naravno) kombinacijo antioksidantov. Vsak posamezni antioksidant id t v kombinaciji iji naj se da v odmerkih blizu priporočenega dnevnega odmerka ali, če ta ni določen, v odmerkih, ki se običajno zaužijejo s hrano. Doc. dr. Janez Mravljak 34

35 Napotki II. Potrebno je določiti S v telesnih tekočinah, da se izognemo aplikaciji iji antioksidantov, id t ko ti niso potrebni. Povečano uživanje sadja in zelenjave ali zmerno uživanje živil bogatih z antioksidanti (kot npr. olivno olje, čaj, vino in kava v zmernih količinah, temna čokolada,...) naj sledi oziroma nadomešča jemanje prehranskih dopolnil. Prehrambena paradigma ND T ND najnižji (še zadostni) dnevni odmerek T toksični odmerek Clinics in Dermatology, 2009, 27, Doc. dr. Janez Mravljak 35