S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA

Transcript

1

2 S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 1.0 UVOD 2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE 3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE 3.1 Tektonska zgradba ozemlja 3.2 Litostratigrafski opis Zgornjetriasni glavni dolomit (T 3 ) ,2 Zgornjejurski dolomit, breča in apnenec (J 3 ) ,3 Zgornjejurski apnenec in dolomit (J 3 ) Spodnjekredni apnenec (K 1) Spodnjekredni in cenomanijski apnenec in dolomit (K 1,2) Kvartarne aluvialne naplavine (al) in drugi nanosi 3.3 Hidrogeološki opis Kraško - razpoklinska poroznost in kraška podtalnica Hidrogeološka karakterizacija litoloških členov 3.4 Opis zakrasevanja 4.0 TERENSKE RAZISKAVE 4.1 Raziskovalne vrtine 4.2 Dinamični penetrometer 4.3 Georadarske meritve 5.0 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE PO ODSEKIH 5.1 Odcepno mesto na M3, začetek trase 5.2 Odsek 1 (km do km 0+687) 5.3 Odsek 2 (km do km 1+348) 5.4 Odsek 3 (km do 1+784) 5.5 Odsek 4 (km do 2+787) 5.6 Odsek 5 (km do 5+350) 5.7 Odsek 6 (km do km 6+696) 5.8 Odsek 7 (km do km 8+060) 5.9 Odsek 8 (km do km 8+790) 5.10 Odsek 9 (km do km 9+200) 5.11 Odsek 10 (km do km ) 5.12 Odsek 11 (km do km ,98) 5.13 MRP Godovič 6.0 GEOTEHNIČNA PROBLEMATIKA NA TRASI PLINOVODA R38 KALCE GODOVIČ 6.1 OČP Kalce 6.2 Prečkanje ceste Kalce Hrušica Col 6.3 Nasip na stacionaži km do km Prečkanje ceste Godovič Novi Svet 6.5 MRP Godovič R38 Kalce - Godovič Stran 2 od 54

3 PRILOGE T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5 T.3 Fotografije jeder vrtin T.4 Grafični prikaz sondiranja terena z dinamičnim penetrometrom T.5 Georadarske preiskave na območju R38 Kalce Godovič T.6 Račun projektnega odpora tal G. RISBE Priloga G.1: Inženirsko geološka karta območja trase plinovoda R38 Kalce - Godovič Priloga G.2: Vzdolžni inženirsko geološki profil vzdolž trase plinovoda R38 Kalce Godovič Priloga G.3: Inženirsko geološki profil območja OČP Kalce Priloga G.4: Inženirsko geološki profil območja preboja ceste Kalce Hrušica Priloga G.5: Inženirsko geološki profil območja nasipa na stacionaži km do km Priloga G.6: Inženirsko geološki profil območja preboja ceste Godovič Novi Svet Priloga G.7: Inženirsko geološki profil območja MRP Godovič R38 Kalce - Godovič Stran 3 od 54

4 GEOLOŠKO GEOMEHANSKI ELABORAT ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRENOSNI PLINOVOD R38 KALCE - GODOVIČ Nivo obdelave: PGD - PZI Investitor: PLINOVODI d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p 3720, 1001 Ljubljana 1.0 UVOD Na osnovi pogodbe št.: 9K-007/16-B114/154B, z dne , ki jo je Geotrias d.o.o. sklenil z IBE d.d., Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana, smo izdelali geološko geomehanski elaborat o pogojih gradnje plinovoda R38 na trasi Kalce Godovič, na nivoju PZI. Namen poročila je podati inženirsko geološke značilnosti za celotno traso s poudarkom na tistih dejavnikih, ki na gradnjo najbolj vplivajo v smislu dodatnih tehničnih zahtev in opozoril. Delo je obsegalo inženirsko geološki pregled trase, terenske sondažne preiskave in kabinetno obdelavo podatkov. Pri tem smo s pridom uporabili Osnovno geološko karto, list Postojna, obsežen fond lastnih arhivskih podatkov in tematske literature o kraških fenomenih na pregledanem območju. Pri terenskem pregledu smo se posvetili glavnim inženirsko geološkim pojavom, poteku zakrasevanja, debelini preperine, stabilnosti terena in določevanju poti vode. 2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE Trasa v celoti poteka po Hotenjskem ravniku med Kalcami (približno 480m) in Godovičem (približno 595m). Od Kalc proti Hotedršici poteka sprva po gozdnem območju proti severu, nato pa po deloma gozdnem deloma travnatem terenu ob levi strani regionalne ceste proti severozahodu. Južno od Hotedršice trasa zavije proti zahodu v izogib vplivu Markovega brezna ter nato proti severu, kjer poteka po zahodnem robu Hotenjskega polja. Severno od Hotedršice ponovno poteka vzdolž leve strani regionalne ceste, pred Godovičem pa ponovno zavije proti zahodu. Koridor trase predvidenega plinovoda poteka po ravnem do blago valovitem površju z lokalno omejenimi dvigi in spusti reliefa. Izrazito zakrasevanje na skoraj celotni trasi ustvarja geomorfološke oblike, ki skupaj s potekom geologije pomagajo prognozirati zakrasevanje in razmere na trasi. V splošnem lahko govorimo o kraškem reliefu, medtem ko je fluvialni relief s površinsko drenažno mrežo redek pojav. Nastopa na območju vršajnih naplavin Hotenjke ter ponekod na dolomitnem ozemlju (Pagonove in Anžičkove R38 Kalce - Godovič Stran 4 od 54

5 ponikve). Na dolomitu pogosteje pride do nastanka fluvialnega reliefa z erozijskimi grapami, vendar se ta v večji meri pojavlja vzhodno od trase, na vzhodni strani Idrijskega preloma med Hotedršico in Logatcem. Hotenjsko podolje je nastalo vzdolž Idrijskega preloma, ki je najpomembnejši strukturni dejavnik širšega območja. Vzhodno od prelomne cone se pobočja slemenasto dvigujejo nad podolje. Na koridorju trase se pojavljajo številne kraške geomorfološke oblike: vrtače, dolki, suhe in slepe doline ter jame in brezna. Pri zakrasevanju prevladuje vertikalna dimenzija, zato prevladujejo brezna, ki običajno segajo do 20 m globoko. Ti pojavi tudi določajo obseg in naklon nagnjenega površja. Vrtače pretežno nastajajo v apnencu, medtem ko so za dolomitno ozemlje bolj značilni dolki, podolgovate, ozke in globoke dolini podobne depresijske oblike. Med Kalcami in Hotedršico se vrtače pojavljajo pogosteje, kar je vezano na litološke razmere oz. na prevlado apnenca nad dolomitom. Največ dolkov najdemo v zadnjem delu trase pred Godovičem. Slika 1: DMR terena in potek predvidene trase Večje in daljše depresije z občasnim tokom, ali kot ostanek delovanja nekdanjega toka so suhe doline, ki se lahko s ponorom zaključijo v zatrepu kot slepa dolina. Daljšo suho dolino, ki je zaradi starejšega R38 Kalce - Godovič Stran 5 od 54

6 nastanka in delovanja erozije že izgubila značilno obliko najdemo v začetnem delu odseka severno od Kalc. Bolj izrazita suha dolina nastopa severno od Hotedršice kot podaljšek nekdanjega toka Hotenjke. 3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE 3.1 Tektonska zgradba ozemlja V tektonskem smislu je glavni poudarek obravnavanega območja cona Idrijskega preloma, ki v dinarski smeri (NW - SE) poteka vzdolž predlaganega koridorja. Prelom ima desnozmični mehanizem, serije kamnin so zamaknjene za več 10 km. Pomemben je tudi Zalin prelom, ki se v isti smeri vije na razdalji 1 2 km zahodno od Idrijskega. Večina trase leži v območju med obema prelomoma. V prvem delu odseka med Kalcami in Hotedršico koridor poteka v bližini preloma, kar se odraža v večji razpokanosti matične kamnine. V drugem delu odseka pa trasa ponekod poteka vzdolž same cone preloma, zaradi česar je kamnina močneje tektonsko pretrta in mehansko oslabljena. Pogosto se pojavljajo strižne razpoke dinarske in prečnodinarske smeri, vzdolž cone Idrijskega preloma pa so značilne tudi tenzijske razpoke smeri N S. Tektonika se odraža tudi v razporedu vrtač in dolkov vzdolž prelomnih in razpoklinskih con, močno pa vpliva tudi na glavne smeri zakrasevanja. Med Kalcami in Hotedršico Idrijski prelom ločuje jursko kredne pretežno apnence na zahodu od zgornjetriasnega dolomita na vzhodu. Med Hotedršico in Godovičem se pas krednih plasti nahaja na vzhodni strani preloma, na zahodni strani pa se menjavajo območja krednih in zgornjetriasnih plasti. Na obeh straneh Idrijskega preloma starejše triasne plasti Trnovskega pokrova v narivnem kontaktu ležijo na mlajših krednih kamninah Hrušiškega pokrova. 3.2 Litostratigrafski opis Zgornjetriasni glavni dolomit (T ) V norijski in retijski podstopnji nastopa debeloplastovit do masiven dolomit. Mestoma je zrnat in sestoji iz svetlejših in temnejših pasov. Značilno je, da se drobi v ostrorobe paralelepipedske drobce, kar je še posebno značilno v pasu okrog prelomih con. Med Kalcami in Hotedršico nastopa na vzhodni strani Idrijskega preloma, v nadaljevanju pa je v več tektonskih krpah narivno ločen od spodaj ležečega krednega apnenca na zahodni strani preloma Zgornjejurski dolomit, breča in apnenec (J 3 1,2 ) V spodnjem delu zgornje jurskih plasti na obravnavanem območju nastopa poseben razvoj, ki odstopa od širšega območja, kjer nastopa svetlosiv ooliten apnenec. Prevladuje masiven do mestoma plastovit dolomit in dolomitiziran apnenec s prehodi v dolomitno brečo z redkimi kosi apnenca. Vzdolž trase proti severu dolomit z brečo preide v siv plastovit apnenec. Te kamnine nastopajo v začetnem delu trase, med cesto Kalce Hrušica in regionalno cesto proti Godoviču. R38 Kalce - Godovič Stran 6 od 54

7 3.2.3 Zgornjejurski apnenec in dolomit (J 3 2,3 ) V zgornjem delu zgornje jurskih plasti sledi svetlosiv apnenec v menjavanju z belim zrnatim dolomitom. Trasa te kamnine prečka preden zavije vzdolž ceste proti Hotedršici ter v začetnem delu ob cesti Spodnjekredni apnenec (K 1) V ozkem pasu se pojavlja plastovit spodnje kredni bel do svetlosiv apnenec, ki je mestoma tudi ooliten. Trasa ga prečka vzdolž regionalne ceste na sredini poti med Kalcami in Hotedršico, kjer se ozek pas teh kamnin zaradi povijanja plasti navidezno razširi Spodnjekredni in cenomanijski apnenec in dolomit (K 1,2) Ozkemu pasu spodnje krednih plasti sledi serija, ki obsega pretežni del spodnje krednih kamnih, ki se končuje v začetnem delu zgornje krede (cenomanij). Nastopa siv do temno siv ploščat in tanko plastovit apnenec z vložki zrnatega dolomita. Te plasti nastopajo v drugem delu trase med Kalcami in Hotedršico, na zahodnem robu Hotenjskega polja ter na obeh straneh Idrijskega preloma med Hotedršico in Godovičem Kvartarne aluvialne naplavine (al) in drugi nanosi Kvartarne nanose najdemo v večji meri le na Hotenjskem podolju kot naplavine Hotenjke in Hlevišarke ter v manjši meri pred Godovičem v dnu ozkih suhih dolin. Drugod kvartarnih pokrovov na karti nismo izdvajali. Predvsem v širših depresijah in izravnavah (dolki in suhe doline) se pojavlja pokrov peščenega mulja (ilovice), bodisi kot in situ netopen ostanek raztapljanja bodisi kot nanos nekdanjih površinskih tokov. V dnu vrtač se poleg ilovice in humusa lahko kopiči tudi karbonatni grušč. Izrazitejši pokrovi gruščnate preperine so značilni za dolomitno površje, predvsem v bližini tektonskih con. 3.3 Hidrogeološki opis Kraško - razpoklinska poroznost in kraška podtalnica Po celotnem območju močno prevladujejo generalno dobroprepustne karbonatne kamnine, ki tvorijo kraško - razpoklinske vodonosnike. Podtalna voda se pretaka vzdolž različno odprtih razpok in medplastnih lezik, ki se z napredovanjem vodne korozije širijo v kanale (zakrasevanje). Kraški podtalnici ne moremo pripisati enostavne zvezne gladine kot pri medzrnskih kamninah, saj je v zakraselih kamninah voda neenakomerno razporejena po mreži sistemov različno povezanih kanalov in razpok. Zato meja med zasičenim in nezasičenim delom ni sklenjena ravna ploskev ampak se pojavlja kot ločene stopnjaste in rahlo nagnjene vodne ploskve na različnih višinah. Voda v votlinah je lahko prosta ali z vseh strani pod pritiskom na stene kanalov. Če so kanali dovolj razvejani in prevodni, je voda v medsebojni tlačni in piezometrični odvisnosti, kar se odraža v skladnem nihanju prostih gladin. Z vidika morebitnega onesnaženja je kraška podtalnica razmeroma ranljiva, saj je hitrost infiltracije visoka, samočistilna sposobnost kraških vodonosnikov pa nizka v primerjavi z medzrnskimi. R38 Kalce - Godovič Stran 7 od 54

8 S sledilnimi poskusi so dokazali, da se voda s povodja Hotenjke deloma steka na vzhod proti Planinskemu polju in Močilniku v povodju kraške Ljubljanice, deloma pa proti izviru Podroteja in Divjemu jezeru v povodju Idrijce. To velja tako za vodo, ki priteka v ponore Hotenjke kot za vodo, ki ponika v zaledju po celotnem povodju. Leta 1991 so v zajetju Podroteja zasledili povečane vsebnosti polikloriranih bifenilov (PCB). Kemične analize prsti na več lokacijah v širšem napajalnem zaledju izvira so pokazale, da je največji delež onesnaženja s PCB-ji prišel prav z območja Hotenjskega polja. Viri navajajo različne položaje razvodnice: po Habiču je pri Hotedršici, drugi viri (ARSO) jo navajajo višje proti Godoviču. Pomembno vlogo pri smeri toka vode v obe smeri imata coni Idrijskega in Zalinega preloma, ki predstavljata hidrogeološko bariero, medtem ko razpoklinske cone vzdolž preloma predstavljajo območja večje prepustnosti Hidrogeološka karakterizacija litoloških členov Na jursko - krednih apnencih in dolomitih je površinska voda skoraj povsem odsotna, podtalnica pa razmeroma globoko. Padavinska voda hitro ponika v prepustno kamnino, ki je še zlasti plitvo pod površjem izraziteje zakrasela. Gladina kraške podtalnice se na območju Hotenjskega podolja giblje na koti med 450 in 510 m, kar pomeni na globini 30 do 50 m med Kalcami in Hotedršico ter na globini 50 do 100 m med Hotedršico in Godovičem. Na triasnih dolomitih tega območja se poleg podzemnega odtoka pojavlja tudi manjši delež površinskega odtoka. Pojavljajo se posamezni občasni izviri in močila ter bolj ali manj občasni površinski tokovi. V dolomitih se lahko plitvo pojavlja tudi občasna viseča podtalnica, vezana na razpoklinske cone vzdolž neprepustnih prelomnih con povsem zdrobljene kamnine. Površinski tokovi na dolomitnem ozemlju običajno ponikajo na kontaktu z apnenci, pogosto v dnu požiralnih vrtač, ki se nadaljujejo v skrita brezna. Stalna površinska tekoča voda se pojavlja predvsem na območju Hotedršice na aluvialnih sedimentih rečice Hotenjke, Hlevišarke, Žejske vode in manjših potokov, ki izvirajo severovzhodno na območju zgornjetriasnega dolomita. Na zahodnem robu ravnice Hotenjskega polja voda v več ponorih ponika v kredne apnence. Ob močnejših in daljših nalivih ponori ne morejo sprejemati viškov vode, tako je v preteklosti večkrat prišlo do poplavljanja na Hotenjskem polju. V Žejski dolini je bil zgrajen zadrževalnik in struga regulirana, zato je v zadnjem času poplav občutno manj. Menimo, da je ob ekstremno vodnatih razmerah možno prelivanje vode preko ponorov v smeri proti suhi dolini zahodno in severozahodno. Občasni površinski tok in poplavljanje se pojavi tudi na območju Godoviča v dnu krajših suhih dolin, kjer je dolomit prekrit s plitvimi naplavinami. Na osnovi anketiranja lokalnega prebivalstva smo ugotovili da so pogosto poplavljena naslednja območja: Območje Vodic, v začetnem delu trase od km do km 0+187, s koto najvišjih poplavnih voda 491,50 m, izmerjeno septembra Glede na intenzivnost padavin septembra 2010, te poplave presegajo nivo 100 letnih voda. Takrat izmerjene padavine so presegale predhodne rekordne padavine za približno 20 % (279 mm namesto 229 mm) R38 Kalce - Godovič Stran 8 od 54

9 Območje Riharjeve senožeti (pri Andreju), okvirno med km do km Poplavno območje ni dokumentirano. Pri nivoju vode 491,50 m bi bilo zalitih nekaj vrtač, oddaljenih najmanj 80 m od trase plinovoda. 3.4 Opis zakrasevanja Ker poteka celotna trasa po ozemlju, katerega glavna karakteristika je zakrasevanje, je logično, da pojavljanje kraških jam in brezen v večji ali manjši meri pričakujemo tudi na območju predvidene trase. Tako je bil potek trase optimiziran glede na vplivna območja ki so jih določili okoli jamskih vhodov dosedaj znanih jam in brezen. Teh je v bližini trase več, zbrane so v spodnji razpredelnici. razpredelnica 1: Seznam jam po CKFF, april katastrska številka ime jame GK Y GK X opombe 303 Rjavčevo brezno Markov brezen Popitov brezen Šuštarjev brezen Brezno v Habjanovih kotih občasni požiralnik 1791 Habjanov brezen občasni požiralnik 2182 Veliko brezno v Grudnovi dolini Malo brezno v Grudnovi dolini estavela, na dnu voda 2421 Šebalkove ponikve občasni požiralnik 2422 Mrzlica Brezno pri Mrzlici Jama pri Mrzlici Laniško brezno Pajkova polšna Hotenjka - ponori Poleg tega ostaja določena verjetnost nastopanja kraških jam na samem koridorju. Za napoved možnosti nastopanja smo upoštevali izkušnje, ki smo jih pridobili s kartiranjem terena in spremljanja pojavnih oblik na drugih podobnih situacijah. V vzdolžnem inženirsko geološkem profilu smo označili območja z večjo verjetnostjo nastopanja zakraselih območij. Med kartiranjem terena smo spremljali potek izrazitega zakrasevanja in nastopanja odprtih razpok v terenu. Predvidevamo nastopanje kavern v smeri N - S dinarski in prečno dinarski smeri ter zakrasevanje po lezikah. Taka območja smo na karti tudi označili. R38 Kalce - Godovič Stran 9 od 54

10 4.0 TERENSKE RAZISKAVE V sklopu geološko geomehanskih raziskav smo, poleg inženirsko geološkega, hidrogeološkega in krasoslovnega kartiranja terena, izvedli obsežen program terenskih preiskav, ki je obsegal: Raziskovalne vrtine Preiskave terena z dinamičnim penetrometrom Georadarske meritve S terenskimi raziskavami smo ugotavljali debelino preperine in kraške gline, stopnjo zakraselosti kamnine in stabilnost terena. 4.1 Raziskovalno vrtanje Na območju trase načrtovanega plinovoda R38 Kalce Godovič smo izvrtali pet (5) sondažnih vrtin. Lokacije posameznih vrtin in osnovne karakteristike so prikazane v spodnji tabeli: zap.št. ime y x z stacionaža globina globina podlage 1 KG , ,5 490,0 km ,0 0,9 2 KG , ,0 498,0 km ,0 2,9 3 KG , ,9 503,1 km ,0 6,0 4 KG , ,4 539,7 km ,0 2,0 5 KG , ,3 569,6 km ,0 2,5 Profili raziskovalnih vrtin in fotografije jeder vrtin so prikazani v prilogah T.2.1 do T.2.5 in T.3.1 do T.3.5. V nadaljevanju podajamo kratek opis jeder vrtin. Z vrtino KG-1 smo preiskali območje OČP Kalce: 0,00 0,60 m [ML-CL] humus in rdečerjava meljna glina težkognetne konsistence 0,60 0,95 m [GM] močno zameljen apnenčev grušč 0,95 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen (1,65 m 1,85 m kaverna zapolnjena z glino) Vrtina je bila suha podtalnice nismo dosegli. Z vrtino KG-2 smo preiskali lokacijo preboja pod cesto Kalce Hrušica. Glede na to, da je vrtina bila vrtana na cestnem nasipu je sestava tal: 0,00 2,60 m [GM] močno zameljen apnenčev grušč umetni nasip 2,60 2,90 m [GC] apnenčev grušč z rjavo glino 2,90 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen (do 3,2 m močno razpokan in kavernozen) Vrtina je bila suha podtalnice nismo dosegli. Vrtino KG-3 smo vrtali pri lomni točki LT-7. V bližini te lokacije se trasa plinovoda križa s traso daljnovoda. Naravni teren, velika vrtača, je močno preoblikovan z umetnim nasipom: R38 Kalce - Godovič Stran 10 od 54

11 0,00 0,60 m [GP] dolomitni drobljenec tampon 0,60 5,20 m [GM] umetni nasip: gradbeni odpadki in izkopni material predvsem rdeč skrilavec, razpadel v peščen melj 5,20 6,00 m menjava plasti rjave gline in zaglinjenega grušča dno vrtače, originalno površje 6,00 8,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen Na kontaktu nasipa in dna vrtače je povečana vlažnost. Vrtino KG-4 smo izvrtali na Babnih lazah, jugozahodno od Hotedršice, kjer smo pričakovali večjo debelino preperine, oz. aluvialne sedimente: 0,00 0,70 m [ML-CL] temnorjava meljna glina poltrdne konsistence 0,70 2,00 m [GP in GM] menjava plasti grušča in zameljenega grušča 2,00 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen Podtalnice nismo dosegli vrtina je bila suha. Vrtina KG-5 je bila locirana v Anžičkovih ponikvah, na območju preboja ceste Godovič Novi svet: 0,00 1,40 m [GM] dolomitni grušč z rjavo glino, poltrdne konsistence 1,40 2,50 m [CH] rjava mastna glina, poltrdne konsistence 2,50 5,00 m tektonsko zdrobljen dolomit, mestoma milonitiziran. 4.2 Preiskave z dinamičnim penetrometrom Uporabili smo opremo DPL, proizvajalca Stitz Gmbh, ki je skladna s standardom SIST EN ISO : Preiskava poteka tako, da bat z maso 10 kg spuščamo iz višine 0,5 m na nakovalo z drogovjem, ki prodira v zemljine. Drogovje je opremljeno s konusnim nastavkom prereza 5 cm 2, vrh konusa pa je oblikovan pod kotom 90. Pri tem beležimo število udarcev, potrebnih za penetracijo 10 cm (število N 10). Korigirane in normalizirane vrednosti števila udarcev SPT, pridobljene na osnovi preiskav DPL so: (N 1) 60= N 10 x C z x C e x λ x C n, kjer je (N 1) 60 korigirana vrednost udarcev na 30 cm pri SPT testu N 10 izmerjena vrednost udarcev na 10 cm pri DPL testu C z koeficient, odvisen od vrste zemljine (3 in 1) C e koeficient prenosa energije (1) λ koeficient dolžine drogovja C e koeficient efektivne napetosti Oceno gostote nekoherentnih zemljin in konsistenčnega stanja koherentnih zemljin smo ovrednotili na osnovi uveljavljenih statističnih povezav (Skempton, 1986; Terzaghi & Peck, 1946). Rezultate meritev podajamo v grafični in tabelarni obliki v prilogah T.4. R38 Kalce - Godovič Stran 11 od 54

12 zap.št. ime y x z stacionaža globina 1 DP , ,7 485,3 km ,8 2 DP-1A , ,3 489,5 km ,8 3 DP-2A , ,5 488,7 km ,6 4 DP , ,0 495,8 km ,7 5 DP , ,8 494,2 km ,3 6 DP-3A , ,1 496,9 km ,2 7 DP-4A , ,9 515,8 km ,0 8 DP , ,1 516,6 km ,5 9 DP , ,6 515,9 km ,5 10 DP , ,8 514,1 km ,4 11 DP , ,7 498,8 km ,2 12 DP-7A , ,9 499,8 km ,3 13 DP-7B , ,2 496,7 km ,9 14 DP-7C , ,2 497,3 km ,7 15 DP , ,1 503,2 km ,4 16 DP , ,5 517,9 km ,2 17 DP-9A , ,6 520,3 km ,0 18 DP , ,4 522,8 km ,4 19 DP , ,4 527,3 km ,3 20 DP , ,2 526,3 km ,7 21 DP , ,3 530,5 km ,5 22 DP , ,8 531,0 km ,5 23 DP , ,7 533,4 km ,4 24 DP , ,3 540,2 km ,6 25 DP , ,9 537,6 km ,0 26 DP-18A , ,9 539,5 km ,4 27 DP , ,2 540,5 km ,7 28 DP-18B , ,0 538,8 km ,9 29 DP-18C , ,3 537,9 km ,1 30 DP-19A , ,7 538,0 km ,3 31 DP , ,4 538,2 km ,7 32 DP-19B , ,4 539,8 km ,1 33 DP-19C , ,8 545,5 km ,0 34 DP-19D , ,0 540,8 km ,8 35 DP-19E , ,5 545,7 km ,5 36 DP-19F , ,3 540,3 km ,7 37 DP , ,6 550,1 km ,0 38 DP-20A , ,4 536,3 km ,7 39 DP-20B , ,4 545,8 km ,3 40 DP , ,3 562,1 km ,6 41 DP-21A , ,2 571,9 km ,1 42 DP , ,2 570,8 km ,1 R38 Kalce - Godovič Stran 12 od 54

13 št. dogodkov GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o. 43 DP , ,8 605,7 km ,5 44 DP , ,8 603,0 km ,3 45 DP , ,7 587,5 km ,3 46 DP , ,6 581,1 km ,2 47 DP , ,3 567,6 km ,9 Izvedenih je bilo 47 sond, globine 0,2 m do 4,0 m, V povprečju pa je bila dosežena globina 1,20 m s standardnim odklonom 0,91 m. Večina meritev je pokazala globino kamninske podlage v razredih: Do 0,4 m 8 meritev Do 0,6 m 7 meritev Do 0,8 m 8 meritev HISTOGRAM PORAZDELITEV GLOBIN PODLAGE ,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 intervali globin [m] Slika 2: histogram porazdelitve globin podlage, izmerjenih z dinamičnim penetrometrom (DPL) V kraški glini (CH) smo namerili v povprečju N= 4 udarce za penetracijo 10 cm, kar ustreza korigiranemu številu (N 1) 60= 8,5 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). To so težkognetne gline z enoosno tlačno trdnostjo q u= 113 kpa, oz. nedrenirano strižno trdnostjo s u= 56 kpa. Modul stisljivosti teh materialov je Mv= 5,6 MPa. Zaglinjeni grušči (GM in GC), ki ležijo na kontaktu s podlago ali zapolnjujejo kaverne, imajo tipično vrednost števila udarcev N= 10 do 34 s povprečjem N= 18 udarcev, kar ustreza korigiranemu številu (N 1) 60= 12,5 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). Zaglinjeni grušči so srednje gosti, z indeksom gostote I D= 46,1 %. Strižni kot teh materialov je f= 31, modul elastičnosti pa E= 22 MPa. Preperelim karbonatnim kamninam v podlagi smo v povprečju namerili število udarcev N= 80, kar ustreza korigiranemu številu (N 1) 60= 57 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). To so zelo gosti grušči, oz. zelo visoko penetrabilna kamnina. Strižni kot teh materialov je f= 42, modul elastičnosti pa E> 60 MPa. R38 Kalce - Godovič Stran 13 od 54

14 4.3 Georadarske meritve Namen georadarskih meritev je bil ugotoviti globino karbonatne podlage, oz. debelino kraških glin ki prekrivajo površje. V primeru nenadnega in prostorsko omejenega povečanja debeline gline lahko sklepamo na veliko verjetnost pojava razpok, kavern in podobnih vertikalnih kraških oblik, ki so skrite pod površjem. Glede na določene tehnične omejitve metode (ravno in gladko površje), smo preiskave omejili na območje Babnih laz, od km do km (LT99A do LT110A), v skupni dolžini m. Na tem odseku trasa poteka po travnatem terenu, ob robu vrtač. V predhodnih fazah raziskav smo to območje označili kot potencialno zelo zakraselo. Poročilo o georadarskih preiskavah terena je v prilogi T.5. Rezultati preiskav so prikazani v vzdolžnem profilu, kjer je izdvojena površinska plast gline. S pregledom profila ugotovimo območja povečane debeline gline, oz. območja možnosti nastopanja skritih kraških oblik: Km km Km km Km km Km km Km km Km km Km km Km km Km km Nekateri od navedenih odsekov, se dobro ujemajo s preiskavami z dinamičnim penetrometrom: DP-16 na stacionaži km ; dokazana globina 3,6 m, DP-18B na stacionaži km ; dokazana globina 3,0 m, KG-4 vrtina na stacionaži km ; dokazana globina 2,0 m. Rezultati sond DP-19 A, DP19 in DP 19B, odstopajo od rezultatov georadarskih meritev. To je verjetno posledica mikrolokacije meritev, ki lahko odstopa od trase plinovoda za več metrov. 5.0 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE PO ODSEKIH Celotna trasa poteka po območjih, ki jih zaznamujejo geološke, hidrogeološke in geomehanske karakteristike, ki jih glede na prevladujočo značilnost na nekem odseku lahko združimo. Tako smo izdvojili 11 odsekov trase, opisujemo pa tudi razmere na obeh priključitvenih objektih na obeh skrajnih koncih plinovoda. Za posamezne odseke podajamo geološke značilnosti in zelo grobo ocenjene kategorije izkopa do vkopne globine 1,2 m. R38 Kalce - Godovič Stran 14 od 54

15 Odsek od km do km Dolžina odseka (m) geološki opis oznaka beli in sivi apnenci J3 1,2 0,70 0,15 0, beli in sivi apnenci J3 1,2 0,70 0,15 0, beli in sivi apnenci / menjava dolomita in apnenca menjava dolomita in apnenca / bel apnenec J3 1,2 / J3 2,3 0,58 0,21 0,21 J3 2,3 / K1 0,70 0,15 0, temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,56 0,22 0, temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,54 0,23 0, glavni dolomit T ,64 0,18 0, temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,42 0,29 0, glavni dolomit / temno siv apnenec in zrnat dolomit T3 2+3 / K1,2 0,64 0,18 0, temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,68 0,16 0, , glavni dolomit T ,38 0,31 0,31 Kategorije izkopa zemljin in kamnin so ocenjene na osnovi terenskih raziskav z dinamičnim penetrometrom in georadarskih meritev. Vkopne brežine jarka za polaganje cevi se oblikuje v naklonu: V preperini in grušču do 2: 1 (63 ) V apnencu in dolomitu 3: 1 do 5: 1 (71 do 79 ) 5.1 Odcepno mesto na M3, začetek trase Vstopna postaja je stacionirana na kraški izravnavi imenovani Vodice. Lokacijo smo preiskali s sondo DP- 1, cca 30 m od lokacije odcepa. Sonda je pokazala globino apnenčaste podlage 0,7 m. Menimo da debelina glinenega pokrova variira med 0,5 do 1,0 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 70 % IV izkopna kategorija 15 % V izkopna kategorija 15 % 5.2 Odsek 1 (km do km 0+687) Prvi odsek v dolžini 687 m poteka po pretežno travnatem, deloma gozdnem valovitem do vrtačastem površju z nekaj spusti in dvigi, ki so vezani na vrtače in dolke. Ozemlje gradi zgornje jurski pretežno masiven dolomit s prehodi v brečo. Vidno je zakrasevanje v obliki škrapelj vzdolž dinarskih razpoklinskih con. Kamnina je večinoma plitvo pod površjem ter ponekod razpadla v večje kose grušča. Pojavlja se nekaj predelov, predvsem na območju dolkov in izravnav, kjer preperina lahko dosega debeline 0,5 do 2,0 m. R38 Kalce - Godovič Stran 15 od 54

16 Več preperine (do 1 m) se pojavlja tudi vzdolž poljske poti, vendar proti koncu odseka nastopa hitro menjavanje preperinskih žepov vzdolž razpoklinskih con z vmesnimi grebeni plitve kamninske podlage. Odsek smo preiskali s tremi vrtinami (KG-1, KG-2 in KG-3), ter sedmimi sondami DP (DP-1 do DP4A). Na stacionaži km do km je predviden OČP Kalce. Objekt bo zgrajen na nasipu. Za gradnjo nasipa predlagamo odstranitev ruše, ter stopničenje podlage. Nasip se zgradi iz karbonatnega tolčenca. Na stacionaži km do km trasa plinovoda preči cesto Kalce Hrušica. Na tem mestu je predvideno podvrtavanje. Trasa med km in (pod daljnovodom) prečka umetno nasutje, ki prekriva večjo vrtačo. Največjo debelino nasutja vzdolž prečkanja ocenjujemo do 10 m. Nasipni material je zelo heterogen, od kamninskega materiala in gradbenih odpadkov do organskih odpadkov (les, veje). Material ni utrjen, zato so, v daljšem časovnem obdobju možni posedki terena. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 70 % IV izkopna kategorija 15 % V izkopna kategorija 15 % 5.3 Odsek 2 (km do km 1+348) Drugi odsek v dolžini 661 m poteka večinoma v gozdu. Trasa ves čas sledi gozdni poti v oddaljenosti 1 m do 11 m in se izogiba vrtačam. Ozemlje gradi zgornje jurski mestoma plastovit apnenec. Vidno je zakrasevanje v obliki škrapelj vzdolž razpoklinskih con, vezanih na močnejši dinarski prelom. Kamnina je večinoma zelo plitvo pod površjem. Pokrov preperine je debel največ 0,5 m, večje debeline zasledimo le med km in Odsek smo preiskali s petimi sondami DP, ki vse kažejo da je debelina preperine največ 0,5 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 70 % IV izkopna kategorija 15 % V izkopna kategorija 15 % 5.4 Odsek 3 (km do 1+784) Na 436 m dolgem odseku trasa preide na travnato izravnavo obširnejše suhe doline in v zadnjem delu odseka poteka vzdolž regionalne ceste. Površje je dokaj uravnano z rahlimi valovitimi spusti in dvigi vezanimi na robove vrtač. V podlagi nastopa menjavanje zgornje jurskega plastovitega apnenca in zrnatega dolomita. Med posameznimi izdanki kamnine se po celotnem odseku pojavlja pokrov ilovice, deloma nanešene z nekdanjimi površinskimi tokovi, ocenjene debeline 0,5 do 1 m. R38 Kalce - Godovič Stran 16 od 54

17 Odsek 3 smo preiskali z dvema sondama DP (DP7B in DP7C), ki sta obe dokazali debelino ilovice 0,6 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 58 % IV izkopna kategorija 21 % V izkopna kategorija 21 % 5.5 Odsek 4 (km do 2+787) Odsek 4 dolžine 1003 m poteka po valovitem, dolastem in vrtačastem terenu v bližini regionalne ceste, kjer se površje mestoma dviga in spušča v krajše in daljše vrtačaste depresije. Ozemlje sestavljajo zgornjejurski plastovit apnenec v menjavanju z zrnatim dolomitom, ter spodnje kredni plastovit apnenec. Izrazite so predvsem razpoklinske cone v smeri N S, vendar jam ali brezen vzdolž trase ni opaziti. Kamnina se pretežno nahaja plitvo pod površjem, predvsem v dnu razpotegnjenih vrtač in depresijskih izravnav je prekrita z meljno - peščeno ilovico in gruščem v debelini 1 do 2 m. Odsek smo preiskali s sondo DP-8, ki je dosegla karbonatno podlago v globini 1,3 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 70 % IV izkopna kategorija 15 % V izkopna kategorija 15 % 5.6 Odsek 5 (km do 5+350) Na odseku 5, dolžine 2563 m, trasa pride iz zgornje jurskih v spodnje kredne apnence. Teren je valovit in vrtačast posameznimi krajšimi uravnavami. Kamnina je pretežno tankoplastovita do ploščata s podrejenimi plastmi zrnatega dolomita. Izrazito je zakrasevanje vzdolž presečišča proti zahodu do jugozahodu vpadajočih plasti in razpoklinskih con tenzijskih (smer N S) in sintetičnih (NW SE) razpok vzdolž Idrijskega preloma. Opaznih je več brezen in morebitnih vhodov v zakrita brezna, predvsem med km in Matična kamnina je večinoma tik pod površjem ali izdanja, več preperine z gruščem se lahko pojavlja v širših vrtačah in uravnavah, nastalih vzdolž razpoklinskih in prelomnih con, predvsem med km in ter km in Odsek smo preiskali s osmimi sondami DP (DP9 do DP15). Sonde kažejo na debelino ilovnatega pokrova 0,2 m do 1,0 m, razen sonde DP9A, ki je dosegla podlago v globini 4,0 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 56 % IV izkopna kategorija 22 % V izkopna kategorija 22 % R38 Kalce - Godovič Stran 17 od 54

18 5.7 Odsek 6 (km do km 6+696) Odsek 6 v dolžini 1346 m zaobjema večinoma ravninsko do rahlo valovito površje na zahodnem obrobju Hotenjskega polja. Posamezne vrtače so redkeje razporejene. Mejo med ravninskim terenom in bolj zakraselim vrtačastim območjem zahodno od trase narekuje potek prelomne cone dinarske smeri. Kredni apnenci ponekod izdanjajo, večinoma pa ležijo plitvo pod površjem. Večjih znakov zakrasevanja vzdolž trase ni videti, le ob globeli v bližini km se nahaja morebiten vhod v brezno. Debelino preperinskega pokrova prek 1 m ocenjujemo na območjih med km in 5+790, in in pri koncu odseka od naprej. Tu se trasa približa ponorom Hotenjke in prečka suho dolino, po kateri ob izrednih poplavah lahko pride do prelivanje vode preko ponorov. Zato je tu kamninska podlaga verjetno prekrita s tankimi nanosi recentnih naplavin. Običajno vsakoletno poplavno območje ne sega do trase. Na prvem delu tega odseka, do km so bile izvedene georadarske meritve, ki so pokazale na možnost nastopanja skritih kraških pojavov na odsekih: Km km Km km Km km Km km Km km Km km Km km Km km Odsek smo preiskali tudi s devetimi sondami DP (DP16 DP19B). Sonde DP kažejo na debelino ilovnatega pokrova 0,3 m do 1,0 m, razen sond DP16 (3,5 m) in DP18B (2,8 m). Nekateri od navedenih odsekov s povečano debelino ilovnatega pokrova, se dobro ujemajo s preiskavami z dinamičnim penetrometrom: DP-16 na stacionaži km ; dokazana globina 3,6 m, DP-18B na stacionaži km ; dokazana globina 2,8 m, KG-4 vrtina na stacionaži km ; dokazana globina 2,0 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 54 % IV izkopna kategorija 23 % V izkopna kategorija 23 % 5.8 Odsek 7 (km do km 8+060) Odsek v dolžini 1364 m se prične ob narivnem kontaktu zgornje triasnega dolomita na kredne apnence in poteka v nadaljevanju po začetnem vzponu po ravnem do blago nagnjenem in rahlo valovitem terenu dolomitnem površju. Površinsko zakrasevanje je večinoma odsotno, vrtače so redkejše, zato valovitost terena ni tako izrazita. Zaradi pretrtosti dolomita v bližini tektonskih con na površju prevladuje plast R38 Kalce - Godovič Stran 18 od 54

19 preperine z drobci dolomitnega grušča, matična kamnina pa se nahaja na globini do 1 m. Na območju med km in se trasa približa aluvialnim naplavinam, ki prekrivajo narivni kontakt med dolomitom in apnencem. Zato je v neposredni bližini trase možno poplavljanje. Kljub slabši prepustnosti na odseku ni opaziti površinskih voda, niti posrednih morfoloških znakov občasnih koncentriranih tokov. Na odseku od km do km trasa preči suho dolino, kjer lahko pričakujemo povečano debelino preperinskega materiala. Odsek smo preiskali s šestimi sondami DP (DP19C do DP20A), ki kažejo na debelino ilovnatega pokrova 0,4 m do 1,0 m, razen sond DP19E (2 m) in DP19F (1,6 m), ki sta v bližini omenjene suhe doline. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 64 % IV izkopna kategorija 18 % V izkopna kategorija 18 % 5.9 Odsek 8 (km do km 8+790) V začetku krajšega 730 m dolgega odseka trasa poteka po vzhodnem robu cone Idrijskega preloma, vzdolž razmeroma strmega pobočja, kjer so v podlagi kredni apnenci. Zaradi pretrtosti in izrazitejšega preperevanja, je pobočje prekrito z 1 do 2 m debelim pokrovom preperinskega apnenega grušča, pojavljajo pa se tudi drobci tektonske breče. Pobočje je v labilnem stanju, možni so plitvi zdrsi in usadi preperine, še posebno v useku poljske poti, vzdolž katere poteka trasa. Na levi strani trase se v dnu vrtače, ki leži na sredini prelomne cone, nahaja domnevni ponor. Sklepamo, da odvaja vodo, ki ploskovno ali koncentrirano doteka z okoliških pobočij, predvsem vzdolž preloma z dolomitnega površja jugovzhodno. Ob običajnih razmerah je dno vrtače suho. Območje smo preiskali z dvema sondama insicer DP20B in DP21, ki kažeta na debelino preperine do 0,6 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 42 % IV izkopna kategorija 29 % V izkopna kategorija 29 % 5.10 Odsek 9 (km do km 9+200) Odsek 10 v dolžini 410 m ponovno poteka po tektonski krpi iz zgornje triasnega dolomita, ki gradi planotasto in mestoma nagnjeno površje. Desno od trase na km se v globeli nahaja bolj ali manj stalen izvir, iz katerega voda odteka v šibkem toku proti jugovzhodu. V začetku odseka se potoček ob robu trase razliva v zamočvirjenem terenu in ponika na narivnem kontaktu med dolomitom in spodaj ležečim apnencem. Ob bolj vodnatih razmerah je v depresiji na območju ponikanja možno poplavljanje, ki lahko sega tudi do trase. R38 Kalce - Godovič Stran 19 od 54

20 Na tem odseku smo izvedli sondo DP23, ki je dosegla podlago v globini približno 3 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 64 % IV izkopna kategorija 18 % V izkopna kategorija 18 % 5.11 Odsek 10 (km do km ) Po ponovnem prečkanju narivnega kontakta, odsek 10, v dolžini 933 m, prečka razgibano površje s posameznimi strmejšimi dvigi in spusti, ki ga v podlagi gradijo zmerno zakraseli tanko plastoviti kredni apnenci. Prelomne strukture, predvsem dinarske smeri, so precej pogoste. Debelina preperine ni velika, prek 1 m sega le v dnu vrtač, predvsem vzdolž prelomov, kjer se kopiči preperinski grušč. Zaradi težke prehodnosti terena in zelo majhne debeline preperine, na tem odseku nismo izvajali preiskav terena z dinamičnim penetrometrom. III izkopna kategorija 68 % IV izkopna kategorija 16 % V izkopna kategorija 16 % 5.12 Odsek 11 (km do km ,98) Zadnji odsek meri 769,98 m in v začetku znova prečka narivno cono ter do konca odseka poteka po dolomitnem površju. Teren je razgiban z grebeni in vmesnimi dolki ali manjšimi suhimi dolinami. Nakloni so mestoma precej strmi, razen v zadnjem delu odseka vzdolž lokalne ceste. Zaradi pestre tektonike (plitva narivna cona, bližina Idrijske prelomne cone ter vzporednih in veznih prelomov) je dolomit oslabljen in zdrobljen, zato se lahko tvorijo debelejši pokrovi iz drobnega meljnega dolomitnega grušča. Kjer se preperinski grušč v debelinah do 2 m pojavlja na strmejših pobočjih, lahko prihaja do drsenja. Takšna labilna pobočja, na kar kaže tudi stopničasta morfologija, ločimo med km in ter in Med km in trasa prečka stičišče dveh suhih dolin, kjer ob vodnatih razmerah teče in poplavlja površinska voda, tla pa so pogosto zamočvirjena. Dno doline je prekrito z vsaj nekaj m debelimi nanosi naplavin. V začetku odseka na km se trasa povsem približa globlji udorni kotanji. Nastala je vzdolž domnevnega dinarskega preloma, ko je ob razpokah iste smeri prišlo do vdora površja v spodaj ležečo jamo ali brezno. Na stacionaži km do km trasa plinovoda preči cesto Godovič Novi Svet. Na tem mestu je predvideno podvrtavanje. Odsek smo preiskali s petimi sondami DP (DP25 do DP28) in raziskovalno vrtino KG-5. Sonde DP kažejo na debelino preperine do 1 m, medem ko smo z vrtino KG-5, ob vznožju cestnega nasipa, navrtali 2,5 m debelo plast ilovice. R38 Kalce - Godovič Stran 20 od 54

21 Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih: III izkopna kategorija 38 % IV izkopna kategorija 31 % V izkopna kategorija 31 % 5.13 MRP Godovič Postaja bo vkopana na ravnem ozemlju zgornje triasnega dolomita. Na nivoju temeljnih tal nastopa raščena podlaga iz nekoliko pretrtega dolomita. Debelina preperine ne presega 30 cm. 6.0 GEOTEHNIČNA PROBLEMATIKA NA TRASI PLINOVODA R38 KALCE GODOVIČ 6.1 OČP Kalce OČP Kalce bo stacionirana na pobočju z blagim naklonom proti jugovzhodu, na stacionaži km do km Kota končne ureditve bo 491 m, kar je 40 cm pod koto poplavnih voda iz leta Glede na intenzivnost padavin septembra 2010, te poplave presegajo nivo 100 letnih voda. Takrat izmerjene padavine so presegale predhodne rekordne padavine za približno 20 % (279 mm namesto 229 mm). Predviden je plato dimenzij 13,6 m x 24 m. OČP bo temeljen na nasipu višine 1 m do 1,5 m. Okolica lokacije je zelo zakrasela, opažamo vsaj tri vrtače premera do 30 m in globine do 5 m. Tla so stabilna in dobro nosilna. Za izgradnjo nasipa bo potrebno odstraniti humus (20 cm), plast kraške ilovice, ki je na tej lokaciji debela 60 cm do 70 cm in plast zameljenih gruščev, ki sega do globine približno 1 m. Stopničenje podlage ni potrebno. V kolikor v podlagi nastopajo območja zaglinjenih kavern in razpok, bo glino potrebno odstraniti in nadomestiti s tamponom. Na tako pripravljena tla se položiti filtrni geosintetik. V morfološkem smislu leži lokacija na grebenu, ki je dvignjen med vrtačami na vzhodni in zahodni strani. Glavni dotoki poplavnih voda so iz jugovzhodne smeri, iz Hrušice in v manjši meri iz Grudnove doline. Lokacija OČP je oddaljena od glavnih dotokov več kot 100 m in od Grudnove doline približno 400 m. Z gradbenimi deli ne posegamo v območja vrtač, ki so glavni odtoki poplavnih voda. Prostornino poplavnega območja ob poplavah septembra 2010 smo izračunali na osnovi DMR tega območja in je znašala V= m 3. Glede na to, da je prostornina nasipa za OČP približno 100 m 3, jo smatramo za zanemarljivo (0,02 %). Glede na to, da bo nasip zgrajen iz karbonatnega drobljenca, bo porozen in kot tak ne bo predstavljal ovire za eventualne pretoke poplavnih voda na tem območju. Za nasip se uporabi karbonatni drobljenec frakcije do 100 mm, brez glineno - peščene frakcije (φ < 2 mm). Material se vgrajuje v plasteh po 30 cm, s sprotnim uvaljanjem. Plasti se uvalja na statični modul deformabilnosti E v2= 60 MPa. R38 Kalce - Godovič Stran 21 od 54

22 Projektni odpor tal računamo po Brinch & Hansenu, za drenirane pogoje obremenjevanja. Objekt bo temeljen na plošči, dimenzij 9 m x 11 m, panelna ograja pa na točkovnih temeljih 0,30 m x 0,3 m. Uporabili smo naslednje vhodne podatke: Plošča: b= 9 m širina temelja L= 11 m dolžina temelja D= 0,0 m globina temelja f= 36 strižni kot nasipa Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal q f= kpa in projektni odpor tal q p= q f/1,4= kpa. Temeljenje nasipa bo togo posedkov ne pričakujemo. Točkovni temelji: b= 0,3 m širina temelja L= 0,3 m dolžina temelja D= 0,5 m globina temelja f= 36 strižni kot nasipa Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal q f= 640 kpa in projektni odpor tal q p= q f/1,4= 457 kpa. Temeljenje nasipa bo togo posedkov ne pričakujemo. 6.2 Prečkanje ceste Kalce Hrušica Col Na stacionaži km do km trasa plinovoda preči cesto Kalce Hrušica. Cesta je na tem mestu izvedena na nasipu višine do 3,0 m. Na severni strani ceste je vrtača, ki je v celoti zasuta z gradbenimi odpadki kamnitimi bloki premera do 0,5 m. Geološko zgradbo smo preiskali s sondažno vrtino KG-2, globine 5 m, na območju predvidene gradbene jame na južni strani pa smo izvedli poskus dinamične penetracije DP-2. Sonda DP-2 kaže globino apnenčeve podlage 0,6 m, medtem ko je vrtina KG-2 navrtala podlago v globino 2,5 m. Po podatkih vrtine bo prebijanje ceste potekalo v nasipnem materialu karbonatni grušči z rjavo glino. Poudariti moramo da bo izkop gradbene jame na severni strani potekal v umetnem nasipu iz kosov in blokov apnenca in gradbenih odpadkov. Velikost posameznih blokov lahko presega 0,50 m. Vkopne brežine gradbene jame, v gruščih in nasipu, globine do 3,0 m, se lahko izvede v naklonu do 56 (1,5: 1). V apnencih so vkopne brežine lahko navpične. R38 Kalce - Godovič Stran 22 od 54

23 6.3 Nasip na stacionaži km do km Na območju stacionaž km do km trasa plinovoda preči umetni nasip, s katerim je lastnik zasul veliko in globoko vrtačo. Lokacija hkrati sovpada z lokacijo prečenja daljnovoda. Geološko zgradbo nasipa smo preiskali z vrtino KG-3, globine 8 m. Ugotovili smo, da je v tej točki, umetni nasip visok 5,2 m, pod njim pa je še 80 cm kraške ilovice in zaglinjenih gruščev, ki predstavljajo prvotno površje. Karbonatna podlaga nastopa v globini 6,0 m. Umetni nasip gradijo predvsem gradbeni odpadki izkopni material»grodenskih«skrilavcev rdeče barve, ki so razpadli v meljno peščene gline. Ta material je neutrjen in slabo nosilen. Obstaja možnost da, zaradi meteornih voda pride do izpiranja drobne frakcije iz nasipa, kar lahko povzroči nepredvidene posedke. Zato predlagamo, da se na lokaciji prečenja nasip izkop poglobi za vsaj 1 m. Izkopni material se zamenja s karbonatnim drobljencem. Cev se nato položi na projektirano koto. S tem bi, po našem mnenju izboljšali geotehnične razmere na tem območju. Vkopne brežine jarka za polaganje plinovodne cevi se lahko izvede v nasipu, globine do 3,0 m, v naklonu do 56 (1,5: 1). 6.4 Prečkanje ceste Godovič Novi Svet Na stacionaži km do km trasa plinovoda preči cesto Godovič Novi Svet. Cesta je na tem mestu izvedena delno na nasipu in delno v vkopu. Nasip dosega višino 3,0 m. Na vzhodni strani ceste so Anžičkove ponikve, na zahodni strani ceste pa je široka kraška planota. Geološko zgradbo smo preiskali s sondažno vrtino KG-5, globine 5 m. Do globine 2,5 m sledimo menjavo plasti bolj in manj zaglinjenih dolomitnih gruščev, v podlagi pa nastopa tektonsko zdrobljen dolomit (idrijski prelom), ki je mestoma milonitiziran (spremenjen v belo glino). V globini 3,5 m do 3,9 m nastopa kraška kaverna, zapolnjena z rjavo mastno glino židke konsistence. Nekoliko vzhodneje od vrtine smo izvedli poskus dinamične penetracije DP-28, ki kaže na globino podlage 0,8 m. Preboj ceste bo potekal v zdrobljenem dolomitu, z enoosno tlačno trdnostjo 2 MPa do 5 MPa. Vkopne brežine gradbene jame, globine do 3,5 m se lahko izvede v naklonu do 56 (1,5: 1). 6.5 MRP Godovič MRP Godovič (km ) bo locirana na kraški planoti, na pobočju in delno vkopni brežini s padom proti severu proti proizvodni hali tovarne Lindab IMP Klima. Pobočje je oblikovano v naklonu do 15.. Kota končne ureditve bo 587,81 m, zato bo potrebno plato, dimenzij 16,4 m x 11,0 m, vkopati v pobočje. Vkopna brežina na južni strani bo visoka do 1,5 m. R38 Kalce - Godovič Stran 23 od 54

24 Teren gradijo zgornje triasni dolomiti, ki so zaradi bližine idrijskega preloma tektonsko zdrobljeni. Površino prekriva do 30 cm debela plast preperine. Tla so stabilna in dobro nosilna. Izkop bo potekal v kamninah 4. in 5. izkopne kategorije. Projektni odpor tal računamo po Brinch & Hansenu, za nedrenirane pogoje obremenjevanja. Predvideno je temeljenje na točkovnih temeljih. Pri tem smo uporabili naslednje vhodne podatke: b= 0,4 m širina temelja L= 0,4 m dolžina temelja D= 1,00 m globina temelja s u= 1000 kpa nedrenirana strižna trdnost Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal q f= kpa in projektni odpor tal q p= q f/1,4= kpa. Temeljenje objekta bo togo posedkov ne pričakujemo. V Ljubljani, Pripravili: Dr. Tomaž Beguš, univ.dipl.inž.geol. Marko Kočevar, univ.dipl.inž.geol. Klemen Sotlar, univ.dipl.inž.geol. R38 Kalce - Godovič Stran 24 od 54

25 PRILOGE T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5 T.3 Fotografije jeder vrtin T.4 Grafični prikaz sondiranja terena z dinamičnim penetrometrom T.5 Georadarske preiskave na območju R38 Kalce - Godovič T.6 Račun projektnega odpora tal R38 Kalce - Godovič Stran 25 od 54

26 T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5 R38 Kalce - Godovič Stran 26 od 54

27 GEOTEHNIČNI PROFIL VRTINE KG-1 Globina : Nivo vode : 5,0 Vrtalna garnitura : Geokop: COMACCHIO GEO List : 1/1 Investitor : Kota vrha : 490,00 Obdelali : Marko Kočevar, udig. x = ,50 Datum : Objekt : y = ,30 Merilo : 1 : 50 % jedra RQD GLOBINA AC Graf LITOLOŠKI OPIS SPT Vzorec REZULTATI LABORATORIJSKIH PREISKAV humus ML-CL GM močno zameljen apnenčev grušč qu= kpa 1,0 2,0 apnenec - razpojan, mestoma kavernozen 3,0 4,0 5,0 T.2.1