Vpihovalne šobe. IMP Klima. Vpihovalne šobe

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Vpihovalne šobe. IMP Klima. Vpihovalne šobe"

Transcript

1 06 252

2 INIJSKI IN SPIROKANASKI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI OKROGI IN KVADRATNI PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII uporabljamo za vpihovanje zraka v prostore, kjer je potrebna velika ometna razalja in majhna šumnost. Primerne so za vpihovanje toplega ali hlanega zraka. Izelane so iz eloksirane aluminijaste pločevine. Na željo kupca so lahko pobarvane s prašno barvo v poljubni barvi RA lestvice. Dobavljamo posamezne šobe ali jih sestavljamo v bloke, s čimer se bistveno poveča ometna razalja. STOPNI VPIHOVANE ŠOBE DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE ZUNANJI EEMENTI ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 253

3 Pregle uporabljamo za vpihovanje zraka v prostore, kjer je potrebna velika ometna razalja in majhna šumnost. Primerne so za vpihovanje toplega ali hlanega zraka. Izelane so iz eloksirane aluminijaste pločevine. Na željo kupca so lahko pobarvane s prašno barvo v poljubni barvi RA lestvice. Dobavljamo posamezne šobe ali jih sestavljamo v bloke, s čimer se bistveno poveča ometna razalja. VŠ-1 VŠ-1 VŠ-4 VŠ-1 VŠ-1 so fiksne. Dobavljamo posamezne šobe ali jih sestavljamo v bloke. VŠ-4 VŠ-4 so nastavljive. Curek zraka lahko nastavljamo ročno ali z motornim pogonom o ±30. VŠ-5 VŠ-5 je mogoče nastavljati na enak način kot šobe VŠ-4. Šoba je vgrajena v ohišje in sama ne sega v prostor. VŠ-4 VŠ-5 Program: KIMA ADE 5.4 Program za izbor in izračun vpihovalnih šob vsebuje: računski moel za izračunavanje hitrosti ometa, razvite na osnovi meritev računski moel za ogrevanje in hlajenje izračun tehničnih specifikacij za ovo zraka na eni steni ali na nasprotnih stenah izračun hitrosti ometa za vse velikosti VŠ-4 in VŠ-5 VŠ-5 Program: KIMA ADE

4 Vsebina PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII VPIHOVANE ŠOBE 256 VŠ VŠ VŠ Stran VPIHOVANE ŠOBE STOPNI INIJSKI IN SPIROKANASKI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI OKROGI IN KVADRATNI egena AI Element je izelan iz aluminijastih profilov, aluminijaste pločevine ali aluminijaste litine. Element je namenjen vgranji v stene. Element je primeren za ovo hlanega zraka (hlajenje). ZUNANJI EEMENTI Je RA 90 Element je izelan iz jeklene pločevine. Element je pobarvan v stanarni barvi RA 90. Barva po želji se navee posebej pri naročilu. Element je namenjen vgranji v strop ali stene. Element je namenjen vgranji v strop (višina prostorov o 4 m). M Element ima možnost elektromotorne regulacije (elektromotorji Belimo). F Element je namenjen filtriranju zraka. Vgrajen filter je razrea EU EU... ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA Senčena polja pomenijo možne variante glee materiala, površinske zaščite, možnosti motorne izvebe Element je namenjen vgranji v tla. Element je namenjen vgranji v strop (višina prostorov o 6 o 15 m). Element je primeren za ovo toplega zraka (ogrevanje). CD INOX Možnost avtomatskega izbora in izračuna tehničnih karakteristik rešetk in ifuzorjev glee na ane pogoje s pomočjo programa Klima ADE. Element je izelan iz nerjavne pločevine AISI 304. DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE 255

5 Vpihovalna šoba VŠ-1 Uporaba VŠ-1 uporabljamo za vpihovanje zraka v prostore, kjer se zahteva velika ometna razalja in majhna šumnost. S sestavljanjem posameznih šob v blok vpihovalnih šob se ometne razalje bistveno povečajo. Bloke vpihovalnih šob je mogoče izelati tako, a se glee materiala in oblike ujemajo z notranjo opremo prostorov. AI RA 90 Opis VŠ-1 so fiksne. Izelane so iz eloksirane aluminijaste pločevine. Na željo kupca so lahko pobarvane s prašno barvo v poljubni barvi RA lestvice. b Velikosti in imenzije VŠ-1 izelujemo v šestih velikostih: o o 250. Načini vgranje VŠ-1 vel. in 50 se vgrajujejo z lepljenjem, metem ko se vpihovalne šobe vel., 140, 160 in 250 vgraijo s pomočjo kovic ali samoreznih vijakov 3,5 mm. VŠ-1 obavljamo brez lukenj za pritritev. φd2 φc φd1 φ Velikost Ф ФD1 ФD2 b ФC A ef (m²) , , , , , ,04830 Primer naročila Vpihovalna šoba: VŠ-1 Velikost: Število kosov:

6 Tehnični poatki za posamične vpihovalne šobe VŠ-1 Vpihovalno šobo smatramo kot posamično takrat, kaar je razalja me šobami A. Najpomembnejši poatek, ki oloča karakteristiko vpihovalnih šob je turbulentno število m. Dometna razalja posamezne šobe: = + m 0,128 v Inukcijo pa oločimo: i= 2m [ vo - 0,63 ] (m) A A A x o PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII OKROGI IN KVADRATNI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI x o Velikost m 0, ,155 0, , , ,150 Pomen oznak φ v o jero curka v Q s v o = (m/s) A ef m = x o = x o x o INIJSKI IN SPIROKANASKI STOPNI v 0 (m/s) Q Š (m³/s) A ef (m²) v (m/s) (m) m t ( C) t Z ( C) i A (m) g (m/s²) (m) T p ( K) vpihovalna hitrost (hitrost v jeru curka) količina vpihovanega zraka na eno šobo efektivni presek vpihovalne šobe želena hitrost na ometni razalji želena ometna razalja turbulentno število vpihovalne šobe maksimalna temperaturna razlika me temperaturo zračnega curka in temperaturo prostora temperaturna razlika me ovonim zrakom in zrakom v prostoru inukcija je razmerje me celotno količino zračnega curka in vpihovano količino zraka razalja me šobami težnostni pospešek premer šobe absolutna temperatura zraka v prostoru DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE VPIHOVANE ŠOBE ZUNANJI EEMENTI ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 257

7 Izračun ometne razalje v ovisnosti o temperaturnega koeficienta: Pri neizotermnih razmerah (temperaturna razlika me zrakom v prostoru in vpihovanim zrakom) moramo upoštevati vig ali paec curka y in temperaturni kvocient: + t t Z -y y = 0.33 m Ar [] (m) kjer je: Ar= Arhimeovo število 3 +y Ar = tz g v o2 Tp - Temperaturni kvocient: t = 3 oz. t = 3 t Z ( 0 C) t Z 4 m 4 m t = 3 oz. t = 3 t Z ( 0 C) t Z 4 m 4 m Diagram za oločitev nivoja zvočne moči: WA (B(A)) V o (m/s) 258

8 Sestavljanje vpihovalnih šob VŠ-1 v bloke Kaar želimo oseči večje ometne razalje oz. kaar imamo večjo količino vpihovanega zraka, montiramo vpihovalne šobe v bloke. A<4 x o = m b x o x 2 cel PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII Pomen oznak Q 0 (m³/s) n Q Š x n količina vpihovanega zraka število šob A A h φ v o Q o b x h v 2 v OKROGI IN KVADRATNI Q 2 (m³/s) pretok zraka na mestu x 2 v 2 (m/s) hitrost zračnega curka na razalji x 2 b (m) širina zračnega curka na razalji x 2 h (m) višina zračnega curka na razalji x 2 (m) ometna razalja zračnega curka cel (m) celotna ometna razalja Q cel (m³/s) pretok zraka na ometni razalji VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI Izotermni pogoji pravokoten blok šob Naveeni izračun velja za izotermne pogoje in pravokoten blok šob b x h < 12. V primeru neizotermnih pogojev je potrebno izračunati vig ali paec curka zarai temperaturne razlike. Izračun za izotermne pogoje in pravokoten blok šob b / h Razalja o izstopa o zruženega curka: x 2 = 9.5 A - [ ] 2 (m) 2. Povečanje zračnega pretoka zarai inukcije: [ ] 2x Q 2 = 2 m 3 Q 0 x 0 s 3. Razširitev zračnega curka o razalje x 2 : 5. Hitrost zračnega curka na ometni razalji : v = 3 v 0 n m (m/s) 6. Dometna razalja: = 3 v 0 n m v (m) 7. Celotna ometna razalja: INIJSKI IN SPIROKANASKI STOPNI VPIHOVANE ŠOBE b = b + 0.2x 2 (m) h = h + 0.2x 2 (m) F 2 = b h (m 2 ) 4. Hitrost zračnega curka na razalji x 2 : cel = + X 2 (m) 8. Inukcija celotnega bloka vpihovalnih šob znaša: ZUNANJI EEMENTI v 2 = Q 2 F 2 (m/s) i = Q 3 v cel Q cel = 2Q 0 n 2 Q 0 m v DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 259

9 Izotermni pogoji kvaratni ali okrogli blok šob Pri blokih vpihovalnih šob, ki niso nameščene pravokotno, je potrebno upoštevati spremembe naveene na levi strani. Izračun za izotermne pogoje in kvaratni ali okrogli blok šob 1. Kvaratni blok šob: b = h = a F 2 = a ² 2. Okrogli blok šob: b = h = F 2 = π x ² / 4 m = 0, Izračun za neizotermne pogoje Pri neizotermnih pogojih vig ali paec curka izračunamo po enačbah naveenih na levi strani. Izračun za neizotermne pogoje: 1. Pravokotni blok šob: y = 0.4h m Ar [ ] m 3 2. Okrogli blok šob: [ ] 3 M y = 0.33 m Ar ( ) m Arhimeovo število (Ar) za pravokotni blok šob: Ar = g h t Z v 22 T p za okrogli blok šob: Ar = t Z g v 22 T p m<4 Prikazani postopek izračuna bloka vpihovalnih šob zaošča za približen izračun. Pri zahtevnejših objektih naj se projektant posvetuje z našim pojetjem, kjer bo obil oatna navoila za projektiranje. Po potrebi izelamo tui moelni preizkus. x o = m φ x 2 v 2 -y +y

10 Diagrami pacev tlaka PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII p cel (Pa) Velikost 50 Velikost p cel (Pa) Velikost 140 Velikost p cel (Pa) Velikost 250 Velikost 160 OKROGI IN KVADRATNI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI Paec tlaka: v o (m/s) v o (m/s) v o (m/s) Pomen oznak INIJSKI IN SPIROKANASKI ρ 2 p st = 1.05 v 0 (Pa) 2 ρ gostota zraka (kg/m 3 ) p st v o g (m /s) (m) h (m) t z ( C) T p (ºK) m (m) težnostni pospešek premer šobe višina pravokotnega curka na razalji x 2 temperaturna razlika me temperaturo zraka v prostoru in temperaturo oveenega zraka absolutna temperatura zraka v prostoru turbulentno število (m=0,25 za pravokotni blok in m=0, za okrogli blok) ometna razalja DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE STOPNI ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA VPIHOVANE ŠOBE ZUNANJI EEMENTI 261

11 Primer izračuna V halo je potrebno vpihovati: m³/h zraka. Temperatura prostora: t p = C Temperatura vpihovanega zraka: t z = 26 C Hitrost zraka v bivalni coni: v = 0,5 m/s φ x o v o x o v v o = Q s (m/s) A ef Rešitev: Za vpihovanje uporabimo 52 šob VŠ-1 vel. montirane posamično. Količina zraka na eno šobo znaša: Q S = = 292 m 3 /h = m 3 /s 52 jero curka m = x o = x o x o 1. Vpihovalna hitrost: Q V 0 = S = =.2 m/s A ef Dometna razalja: [ ] = =16 m Dvig zračnega curka: = -3.9 m 5. Temperaturni kvocient: t = = t Z x 16 [ ] y = ( x ) = Paec tlaka: p st = astna šumnost: 1.15 (.2) 2 = 62.7 Pa 2 Iz iagrama za v 0 =,2 m/s wa = 25 B (A) 3. Arhimeovo število znaša: (0.1) (-6) (9.81) Ar = = -4 = (.2) =

12 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hlanim ali toplim zrakom povso tam, kjer se zahtevajo velike ometne razalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo posamičnih šob v bloke se ometna razalja sorazmerno povečuje. Imamo več različnih možnosti vgranje. AI RA 90 PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII OKROGI IN KVADRATNI Opis VŠ-4 so nastavljive. Zračni curek lahko nastavljamo: ročno v vseh smereh za ± 30º z elektromotorjem v horizontalni ali vertikalni smeri za ± 30º Nastavitev šobe je ovisna o nihanja temperature zraka. VŠ-4 so izelane iz eloksirane aluminijaste pločevine. Po želji kupca so lahko pobarvane s prašno barvo v poljubni barvi RA lestvice. M 1 φg e 3 2 φc φb 30 VPIHOVANE ŠOBE φd STOPNI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI INIJSKI IN SPIROKANASKI Velikosti in imenzije: Velikost ФD ФB Фc e Фg n A ef (m²) , ,5 3 0, , ,5 3 0, , ,5 3 0, , ,5 4 0, , ,5 4 0, n število lukenj za pritritev ZUNANJI EEMENTI DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 263

13 VŠ-4/D/B VŠ-4/E 150 φdc ExE φa f Načini vgranje vgranja na okrogli kanal (oznaka D) vgranja na cev (oznaka E) Velikost ExE ФDc min ФA f Pri naročilu je potrebno navesti ФDc. Ključ za naročanje VŠ-4/D 300/B vel. 125 stanarne 80,, 125, 160, 2 imenzije R ročno nastavljanje B4 motor Belimo NM 24A B5 motor Belimo NM 230A B6 motor Belimo NM 24A SR J4 motor Joventa DAS 1 J5 motor Joventa DAS 2 J6 motor Joventa DMS 1,1 premer kanala ФDc D vgranja na okrogli kanal E vgranja na cev 264

14 Hlajenje α H C Bivalna cona 1,8 m H 2 H Izotermno prezračevanje Bivalna cona 1,8 m v t v t v H1 t H1 v H1 t H1 H 1 y H 1 Pomen oznak (m) omet pri izotermnih pogojih α H ( ) nastavitveni kot pri hlajenju α T ( ) nastavitveni kot pri ogrevanju C (m) horizontalna razalja o šobe o točke trčenja veh zračnih curkov H (m) višina vgranje na bivalno cono H 2 (m) namišljena vertikalna razalja o šobe o točke trčenja veh curkov pri hlajenju H max (m) max. globina proiranja zraka (samo pri vertikalnem ovou) H 1 (m) vertikalna razalja o bivalne cone o trčenja veh curkov Y (m) oklon zračnega curka glee na razliko temperature vpiha G (m) vertikalna razalja o točke oklona zračnega curka o vgrane višine šobe v H1 (m/s) povprečna hitrost na razalji H 1 v (m/s) povprečna hitrost na razalji t z (K) temperaturna razlika me temperaturo ovonega zraka in temperaturo v prostoru t (K) temperaturna razlika me ovonim zrakom na razalji in temperaturo v prostoru t H1 (K) temperaturna razlika me ovonim zrakom ob vstopu v bivalno cono in temperaturo v prostoru p t (Pa) totalni paec tlaka WA (B(A)) nivo zvočne moči PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII OKROGI IN KVADRATNI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI INIJSKI IN SPIROKANASKI Ogrevanje H v t G α T Bivalna cona 1,8 m DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE STOPNI VPIHOVANE ŠOBE ZUNANJI EEMENTI y ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 265

15 Diagram 1: Hitrost v jeru curka in ometna razalja m 3 /h Volumski pretok = 5 m ,5 1,5 1,0 0,7 0,5 0,4 0,3 0, V(m/s) Velikost 80 Diagram 2: Oklon zračnega curka 0,2 Oklon zračnega curka ± y (m) 0, = 30 m + - 2K 25 t = 4K 6K K K 6 Dometna razalja 5 Velikost m 3 /h 150 Volumski pretok Oklon zračnega curka y: - pozitiven v primeru ogrevanja - negativen v primeru hlajenja 2 266

16 Diagram 3: Hitrost v osi curka 0,50 0,40 Diagram 6: Maksimalna globina proiranja ogrevanega zraka pri vertikalnem ovou PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII V H1 (m /s) 0,30 0, 0,15 V = 2,5 m /s 2,0 1,5 1,2 1,0 0,8 OKROGI IN KVADRATNI 0,12 0, 0,07 0, H1(m) 4 3 0,6 0,5 2 1,5 VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI Diagram 4: Temperaturni kvocient INIJSKI IN SPIROKANASKI Primer izračuna Izračun glee na različne kote vpiha Hlajenje (α H ) a) Izberemo kot vpiha (α H ): b) Izračunamo olžino : C = (tabela 1) cos(α H ) c) Izračunamo višino H 2 : H 2 = tg(α H ) x C (tabela 1) ) Iz iagrama 1 izberemo hitrost v : e) Iz iagrama 2 izberemo oklon zračnega curka y: f) Izračunamo višino H 1 : H 1 =H+H 2 -y g) Iz iagrama 3 izberemo hitrost v H1 : h) Iz iagrama 4 izberemo temperaturni kvocient t H1 t ali : t Z t Z STOPNI VPIHOVANE ŠOBE t H1 = t H1 x tz t = t x tz t Z t Z Diagram 5: Paci tlaka in nivoji šumnosti 500 Primer izračuna Izotermno prezračevanje ZUNANJI EEMENTI Paec tlaka p (Pa) WA (B(A)) Velikost Volumski pretok (m 3 /h) 2 70 Uporabimo iagram 1 in 3 Ogrevanje (α T ) a) Izberemo hitrost v : b) Iz iagrama 1 oločimo : c) Iz iagrama 2 oločimo oklon zračnega curka y ) Izračunamo kot vpiha zraka: sin(α t )= G+y (tabela1) e) Iz iagrama 4 izberemo temperaturni kvocient t H1 = t H1 x tz t = t x tz t Z t Z t H1 t ali : t Z t Z Opomba: Če je razalja me šobami manjša 0,14 x C potem se hitrost v in t poveča za faktor 1,5. ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE 267

17 Primer Dve šobi sta oaljeni 18 m ena o ruge in na višini 7 m o tal. Pretok: V = 600m³/h (na eno šobo) t z = -6K (leto) t z = +4K (zima) Izbira: VŠ-4 vel. 160 Hlajenje: (-α H ) = a) Dolžina : = c/cos α = 9/0,985 = 9,14 m (tabela 1) b) Višina H 2 : H2= tg(α H ) x 9= 0,176x9=1,578 m (tabela 1) c) Iz iagrama 1 izberemo hitrost V : V =1,05 m/s ) Iz iagrama 2 izberemo oklon zračnega curka y: y=-0,6 m e) Izračunamo višino H 1 : H 1 = H + H 2 - y H 1 = 5,2+1,587-0,52=6,187 m f) Iz iagrama 3 izberemo hitrost v H1 : v H1 =0,08 m/s g) Iz iagrama 4 izberemo temperaturni kvocient t H1 / t Z ; t H1 = t H1 / t Z x t Z = 0,048 x (-6)= -0,288K Tabela 1 α H cos(α H ) tg(α H ) α t sin(α t ) ,996 0, ,087 0,985 0,176 0, ,966 0, ,260 0,940 0,364 0, ,906 0, , ,866 0, ,500 Ogrevanje: (-α t ) a) Izberemo hitrost V : V =0,71 m/s b) Iz iagrama 1 oločimo : =13,5 m c) Iz iagrama 2 oločimo oklon zračnega curka y: y = +1,3 m ) Izračunamo kot vpiha zraka (α t ): sin(α t )= G+y/=4+1,3/13,5=0,3926 α t 23 e) Iz iagrama 4 izberemo temperaturni kvocient t = t t Z x t Z = 0,055 x 4 = 0,22 K f) Iz iagrama 5 lahko oločimo nivo zvočne moči na izvoru WA in totalni paec tlaka: WA = 27B(A) p t = 43 Pa 268

18 Vpihovalna šoba VŠ-5 Uporaba VŠ-5 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hlanim ali toplim zrakom povso tam, kjer se zahtevajo velike ometne razalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo posamičnih šob v bloke se ometna razalja sorazmerno povečuje. Na razpolago je več različnih načinov vgranje. AI RA 90 PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII OKROGI IN KVADRATNI Opis VŠ-5 so nastavljive. Zračni curek lahko nastavljamo: ročno v vseh smereh za ±30 z elektromotorjem ali termostatsko glavo v horizontalni ali vertikalni smeri za ±30 Nastavitev šobe je ovisna o temperature vpihovanega zraka. Izpihovalna šoba je integrirana v ohišje, zato tui pri največji velikosti 400 ne sega v prostor več kot za 45 mm (glej imenzijo 2, pri kotu 0 ). VŠ-5 so izelane iz eloksirane aluminijaste pločevine. Po želji kupca so lahko pobarvane s prašno barvo v poljubni barvi RA lestvice. M CD Do D4 Dz VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI INIJSKI IN SPIROKANASKI STOPNI VPIHOVANE ŠOBE Velikosti in imenzije: 2* velja za kot nastavitve 0 5 Velikost ФDo ФDz ФD4 1 2* A ef (m²) Teža (kg) ,0013 0, ,0032 0, ,0053 0, ,0092 0, ,0145 0, ,0238 1, ,0415 1,64 ZUNANJI EEMENTI DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 269

19 Načini vgranje Samostojna šoba (V) Šoba brez nastavkov se pritrjuje s pomočjo treh vijakov na prenji strani. Dimenzija oprtine za vgranjo je ФDo+ mm. Do+ Vgranja s pomočjo nastavkov (D, K, E) Vgranja šobe s pomočjo nastavka. Šoba je pri obavi že vgrajena v nastavek. Monter vgrai nastavek na okrogel ali pravokoten kanal s pomočjo kovic ali samovrtalnih vijakov. Nastavek je lahko na željo kupca pobarvan s prašno barvo v poljubni barvi RA lestvice. Pri naročilu je potrebno navesti premer cevi ФDc. Vgranja na okrogel kanal (D) Dc Da 3 Dz Nastavek se samostojno vgrai. Na priključek nastavka se vgrai cev stanarnih imenzij. Vgranja na pravokoten kanal (K) 3 Da+ Da Dz Vgranja s priključkom na cev (E) 3+ Da Do Dz lp 270

20 Vgranja šobe na nastavek Šoba je v nastavek pritrjena s strani, zato na prenji strani ni vijakov. PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII Velikost ФDo ФDz ФDa ФDa+ 3 ФDc min lp Načini regulacije: Ročna regulacija v vseh smereh za ±30 (R) STOPNI OKROGI IN KVADRATNI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI INIJSKI IN SPIROKANASKI Motorna regulacija za samostojno vgranjo B4 motor Belimo NM 24A B5 motor Belimo NM 230A B6 motor Belimo NM 24A SR J4 motor Joventa DAS 1 J5 motor Joventa DAS 2 J6 motor Joventa DMS 1,1 Možne izvebe: D, K ali E. Dimenzija 3 je za vse velikosti 250 mm. 3 = 250 mm DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE VPIHOVANE ŠOBE ZUNANJI EEMENTI ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA 271

21 A A-A (0,25 : 1) φ D0 Načini regulacije: Motorna regulacija z notranjim pogonom A A-A (0,25 : 1) A = B1 H motor Belimo H 24A B2 H motor Belimo H 230A φ D0 φ Dz B3 H motor Belimo H 24A SR B4 H motor Belimo H 24A MP Možne izvebe: D, K ali E. Dimenzija 3 je za vse velikosti 550 mm. Izveba je možna za velikosti 160, 0, 250, 315 in 400. A =550 Termostatska regulacija Možne izvebe: D, K ali E. Dimenzija 3 je za vse velikosti 300 mm. Izveba je možna za velikosti 0, 250, 315 in 400. Prenosti: samoejna regulacija s pomočjo termostatske glave opae motorni pogon in inštalacije potrebne za napajanje ter krmiljenje motornega pogona Ključ za naročanje VŠ-5/D/R/C0 vel. 160 stanarne, 125, 160, 0, 250, 315, 400 velikosti C0 eloksirana v naravni barvi Al (C0) RA stanarno RA 90 (30% sijaj) (po želji kupca poljubna barva v RA lestvici) * Izveba je možna za velikosti 0, 250, 315 in 400. R ročno nastavljanje B4 motor Belimo NM 24A samostojna vgranja B5 motor Belimo NM 230A samostojna vgranja B6 motor Belimo NM 24A SR samostojna vgranja J4 motor Joventa DAS 1 samostojna vgranja J5 motor Joventa DAS 2 samostojna vgranja J6 motor Joventa DMS 1,1 samostojna vgranja B1 H motor Belimo H 24A B2 H motor Belimo H 230A B3 H motor Belimo H 24A SR B4 H motor Belimo H 24A MP TR termostatska regulacija* V šoba brez nastavka vina pritritev s tremi vijaki D vgranja na okrogli kanal (pri naročilu navesti ФDc) K vgranja na pravokotni kanal E vgranja s priključkom na cev 272

22 Hitrosti v jeru curka in ometna razalja Volumski pretok zraka (l/s) Dometna razalja = 5 (m) Paci tlaka in nivoji šumnosti Paec tlaka P (Pa) Velikost B 30 B 25 B B WA50 B 45 B 40 B WA (B(A)) 400 PREZRAČEVANE REŠETKE IN VENTII OKROGI IN KVADRATNI VRTINČNI, VARIABINI VRTINČNI Velikost Oklon zračnega curka Povprečna hitrost na razalji V (m/s) Oklon zračnega curka + y (m) Volumski pretok zraka (l/s) INIJSKI IN SPIROKANASKI Dometna razalja = 30 (m) t = K K K + - K K VPIHOVANE ŠOBE STOPNI 8 Velikost Volumski pretok zraka (l/s) 0 ZUNANJI EEMENTI ENOTE ZA REGUACIJO ZRAKA Priržujemo si pravico o tehničnih sprememb in opolnitev. DUŠINIKI ZVOKA, AKUSTIČNE REŠETKE 273

Vpihovalne šobe. Vpihovalne šobe

Vpihovalne šobe. Vpihovalne šobe 06 Vpihovalne šobe 252 Vpihovalne šobe Vpihovalne šobe uporabljamo za vpihovanje zraka v prostore, kjer je potrebna velika dometna razdalja in majhna šumnost. Primerne so za vpihovanje toplega ali hladnega

Διαβάστε περισσότερα

Stolpni difuzorji. Stolpni difuzorji

Stolpni difuzorji. Stolpni difuzorji 05 Stolpni difuzorji 238 Stolpni difuzorji Stolpni difuzorji se uporabljajo za klimatizacijo industrijskih, športnih in tudi komfortnih objektov. Primerni so za prostore, v katerih se srečujemo z večjimi

Διαβάστε περισσότερα

Distribucija in regulacija zraka

Distribucija in regulacija zraka Distribucija in regulacija zraka Tehnični katalog Sistemske rešitve Sistemi za klimatizacijo in upravljanje z energijo postajajo vse pomembnejši dejavnik pri zagotavljanju trajnostnega razvoja okolja,

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Enote za regulacijo zraka

Enote za regulacijo zraka 08 Nadtlačne žaluzije Regulacijske žaluzije Dušilne, zrakotesne in protipovratne lopute Mehanski regulatorji pretoka 292 LINIJSKI IN SPIROKANALSKI VRTINČNI, VARIABILNI VRTINČNI OKROGLI IN KVADRATNI PREZRAČEVALNE

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Dušilniki zvoka, akustične rešetke

Dušilniki zvoka, akustične rešetke 09 Akustične rešetke 334 LINIJSKI IN SPIROKANALSKI VRTINČNI, VARIABILNI VRTINČNI OKROGLI IN KVADRATNI PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI, akustične rešetke Dušilnike zvoka uporabljamo za dušenje hrupa ventilatorjev

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji 30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo

Διαβάστε περισσότερα

Talni konvektorji. Tehnični katalog

Talni konvektorji. Tehnični katalog Talni konvektorji Tehnični katalog Pregled Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK-13 Talni konvektorji TK-13 so naprave za ogrevanje prostorskega zraka, ki delujejo na principu naravnega kroženja zraka.

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli

Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Krogelni ventil MODUL

Krogelni ventil MODUL Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Absolutna filtracija zraka. Tehnični katalog

Absolutna filtracija zraka. Tehnični katalog Absolutna filtracija zraka Tehnični katalog Pregled Kanalske filtrske enote Kanalske enote s predfiltri KPF so namenjene filtriranju zraka v klimatskih napravah in prezračevalnih sistemih. Vgrajeni filtri

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost M086 LA 1 M106 GRP Tema: CSB nejednakost. 19. 10. 2017. predavač: Rudolf Scitovski, Darija Marković asistent: Darija Brajković, Katarina Vincetić P 1 www.fizika.unios.hr/grpua/ 1 Baza vektorskog prostora.

Διαβάστε περισσότερα

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa. Akvizicija tereta. Korisna nosivost broda je 6 t, a na brodu ia 8 cu. ft. prostora raspoloživog za sještaj tereta pod palubu. Navedeni brod treba krcati drvo i ceent, a na palubu ože aksialno ukrcati 34

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1, 1 1., BD 1 B 1 1 D 1, E F B 1 D 1. B = a, D = b, 1 = c. a, b, c : (1) 1 ; () BD 1 ; () F; D 1 F 1 (4) EF. : (1) B = D, D c b 1 E a B 1 1 = 1, B1 1 = B + B + 1, 1 = a + b + c. () BD 1 = BD + DD 1, BD =

Διαβάστε περισσότερα

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2 Snov v lktričnm polju lktrično polj ipola (prvi način) P P - Prvi način: z r = r Δr r = r Δr Δr Δ r - r r r r r r Δr rδr =, = 4πε r r 4πε r r r r = r cos, r r r = r cos. r Vlja: = cos, r r r r r = cos,

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA : MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Zemlja in njeno ozračje

Zemlja in njeno ozračje Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,

Διαβάστε περισσότερα

Sedežni ventil (PN 16) VFM 2 prehodni ventil, prirobnični

Sedežni ventil (PN 16) VFM 2 prehodni ventil, prirobnični Tehnični opis Sedežni ventil (PN 16) VFM 2 prehodni ventil prirobnični Opis Značilnosti: Linearne (30 %)/logaritmične (70 %) karakteristike regulacijsko razmerje >100:1 tlačno razbremenjena zasnova Ventil

Διαβάστε περισσότερα

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI) IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI) Izračunavanje pokazatelja načina rada OTVORENOG RM RASPOLOŽIVO RADNO

Διαβάστε περισσότερα

Zemlja in njeno ozračje

Zemlja in njeno ozračje Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

PREZRAČEVANJE RAČUNSKE VAJE Z REŠITVAMI. Predavatelj : dr. M. K.

PREZRAČEVANJE RAČUNSKE VAJE Z REŠITVAMI. Predavatelj : dr. M. K. PREZRAČEVANJE RAČUNSKE VAJE Z REŠITVAMI Predavatelj : dr. M. K. 18.10.2006 1. naloga ( podobna naloga na strani 7, 6 naloga ) Kakšna bo temperatura na stičišču med zunanjim delom opeke in izolacijo Tv,

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

L=300 (L=500) L=300 (L=500) Prikazana je izvedba z elektromotornim pogonom PL /E... Tabela standardnih dimenzij, L = 300 mm.

L=300 (L=500) L=300 (L=500) Prikazana je izvedba z elektromotornim pogonom PL /E... Tabela standardnih dimenzij, L = 300 mm. Požarna loputa pl-30 Splošne značilnosti Uporaba Požarne lopute so namenjene preprečevanju širjenja požara in dima po prezračevalnih kanalih v zgradbah. Lopute so namenjene uporabi v notranjih prostorih

Διαβάστε περισσότερα

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA : MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp

Διαβάστε περισσότερα

Metoda končnih elementov III

Metoda končnih elementov III Metoa končnih elementov I Metoo končnih elementov (MKE uporabljamo pri praktičnem inženirskem in pri znanstvenoraziskovalnem elu najpogosteje. Spaa me variacijske metoe in jo je nekoliko težje razumeti

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj

Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj Tehnični opis Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj Opis Te ventile je mogoče kombinirati s pogoni AMV(E) 335, AMV(E) 435 ali AMV(E) 438 SU. Kombinacije

Διαβάστε περισσότερα

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i

Διαβάστε περισσότερα

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET Riješiti jednačine: a) 5 = b) ( ) 3 = c) + 3+ = 7 log3 č) = 8 + 5 ć) sin cos = d) 5cos 6cos + 3 = dž) = đ) + = 3 e) 6 log + log + log = 7 f) ( ) ( ) g) ( ) log

Διαβάστε περισσότερα

MEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi

MEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi MEHANIKA FLUIDA Prosti ceooi zaatak Naći brzin oe kroz naglaak izlaznog prečnika =5 mm, postaljenog na kraj gmenog crea prečnika D=0 mm i žine L=5 m na čijem je prenjem el građen entil koeficijenta otpora

Διαβάστε περισσότερα

➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I

➆t r r 3 r st 40 Ω r t st 20 V t s. 3 t st U = U = U t s s t I = I + I tr 3 P s tr r t t 0,5A s r t r r t s r r r r t st 220 V 3r 3 t r 3r r t r r t r r s e = I t = 0,5A 86400 s e = 43200As t r r r A = U e A = 220V 43200 As A = 9504000J r 1 kwh = 3,6MJ s 3,6MJ t 3r A = (9504000

Διαβάστε περισσότερα

Osnove sklepne statistike

Osnove sklepne statistike Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja

Διαβάστε περισσότερα

Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.

Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1 Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine

Διαβάστε περισσότερα

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη

Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Άσκηση 8 Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Δ. Φ. Αναγνωστόπουλος Τμήμα Μηχανικών Επιστήμης Υλικών Πανεπιστήμιο Ιωαννίνων Ιωάννινα 2013 Άσκηση 8 ii Αλληλεπίδραση ακτίνων-χ με την ύλη Πίνακας περιεχομένων

Διαβάστε περισσότερα

Zgodba vaše hiše

Zgodba vaše hiše 1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj

Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj Tehnični opis Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj Opis Ventili VRG zagotavljajo kakovostno in cenovno ugodno rešitev za večino načinov uporabe

Διαβάστε περισσότερα

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120 Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno

Διαβάστε περισσότερα

Το άτομο του Υδρογόνου

Το άτομο του Υδρογόνου Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες

Διαβάστε περισσότερα

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto S53WW Meritve anten RIS 2005 Novo Mesto 15.01.2005 Parametri, s katerimi opišemo anteno: Smernost (D, directivity) Dobitek (G, gain) izkoristek (η=g/d, efficiency) Smerni (sevalni) diagram (radiation pattern)

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q

Διαβάστε περισσότερα

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija. 1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.

Διαβάστε περισσότερα

POPOLN POLIETILENSKI IZOLACIJSKI PAKET ZA UČINKOVITO VARČEVANJE Z ENERGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO

POPOLN POLIETILENSKI IZOLACIJSKI PAKET ZA UČINKOVITO VARČEVANJE Z ENERGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO POPOLN POLITILNSKI IZOLACIJSKI PAKT ZA UČINKOVITO VARČVANJ Z NRGIJO IN AKUSTIČNO ZAŠČITO Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Kompletna paleta termičnih in akustičnih izolacijskih proizvodov iz P Izpolnjuje

Διαβάστε περισσότερα

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2): ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti

Διαβάστε περισσότερα

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

Multibox. Regulatorji talnega gretja Podometni sobni regulator za sistem talnega gretja

Multibox. Regulatorji talnega gretja Podometni sobni regulator za sistem talnega gretja Multibox Regulatorji talnega gretja Podometni sobni regulator za sistem talnega gretja IMI HEIMEIER / Regulacija talnega gretja / Multibox Multibox K, RTL in K-RTL Multibox K, RTL in K-RTL se uporablja

Διαβάστε περισσότερα

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

TRIGONOMETRIJA TROKUTA TRIGONOMETRIJA TROKUTA Standardne oznake u trokutuu ABC: a, b, c stranice trokuta α, β, γ kutovi trokuta t,t,t v,v,v s α,s β,s γ R r s težišnice trokuta visine trokuta simetrale kutova polumjer opisane

Διαβάστε περισσότερα