PRAŠIČEREJA POMEN PRAŠIČEREJE POMEN PRAŠIČEREJE KOT GOSPODARSKE PANOGE. RAZŠIRJENOST PRAŠIČEREJE PO SVETU IN PRI NAS o o

Transcript

1 PRAŠIČEREJA PRAŠIČ: sus scrfa ferus Evrpski divji prašič: sus scrfa Azijski divji prašič: sus vittatus POMEN PRAŠIČEREJE Števil svetvnega prebivalstva hitr narašča, zat je treba pridelati vse več hrane Večja kupna mč in zdravstven ustreznejša hrana z več beljakvinami živalskega izvra nalagata živinreji izredn zahtevne nalge Razen perutninarstva je tudi prašičereja spsbna, da se Zastajanje v tej živinrejski pangi je vedn in pvsd le dsev slabe rganiziransti in neusklajensti z. ne prilagajanje cen na trgu s kmetijskimi pridelki Prašičereja je zel bčutljiva na nihanje cen žit, saj prašič pravzaprav knkurira člveku pri prabi teh kmetijskih pridelkv Zat mra bveljati nek staln srazmerje cen z. pariteta med cen žit in cen spitanih prašičev POMEN PRAŠIČEREJE KOT GOSPODARSKE PANOGE Prašič daje d vseh živalskih vrst največ prizvdv širke prabe, ker je klavnst najvišja Mes drugih živalskih vrst ni tlik primern za predelav v blj ali manj trajne suh mesnate izdelke in za knzerve Svinja je kalričn najblj izdatn mes, ker vsebuje le mal vde in je mčn pretkana s tankimi slji masti Svinjska mast je»še vedn«pmembn hranil Prašič se precej razlikuje d drugih velikih vrst dmačih živali, kar jim daje pri reji dlčen prednst: Sdij med najblj rdvitne dmače živali Zel hitr rastej in zgdaj dzrevaj Precej blje izkriščaj krm v primerjavi z drugimi živalmi Svinja lahk daje največj letn prirej Klavni izkristek je pri svinji največji Prašiči imaj nekatere gspdarske prednsti: Hlevi s lahk srazmern pceni, če je izbrana ustrezna tehnlgija reje Nabavna vrednst plemenske svinje je bčutn nižja v primerjavi s kbil ali krav, daje pa precej višj skupn letn prirej Prašičereja je kmetijska panga, ki se lahk hitr prilagaja trgu, se hitr pveča pa tudi zmanjša, kar seveda pvzrča velik nihanja na trgu RAZŠIRJENOST PRAŠIČEREJE PO SVETU IN PRI NAS Ker je pljedelstv intenzivn, je v glavnem razširjen tudi prašič V deželah z razvit prašičerej tudi prednjači praba svinjine pred drugimi vrstami mesa

2 Na svetu je sedaj že prek 900 milijnv prašičev, Evrpa jih ima 200 milijnv/ 1/5 svinj; pridbivanje kruze in žit V slvenskem kmetijstvu je bila prašičereja: najblj intenzivna: v pmurski, nat pdravski regiji neklik manj intenzivna: v celjski regiji in v delu Dlenjske najmanj intenzivna: v balnih bmčjih, v Cerknici, Ribnici in Kčevju danes prašičereja dživlja največj recesij PASME PRAŠIČEV RAZDELITEV PASEM mastne pasme 60-65% masti 34-40% mesa Pl mastne pasme 50% masti 50% mesa Mesnate pasme 35-40% masti 60-65% mesa PASME PIETRAIN Belgijska pasma Nastala b kncu 1. sv. Vjne, natančen nastanek še ni znan Pstala pmembnejša v 60. letih, ker s j pgst uprabljali za križanje Črn-bela pasma Srednje veliksti Izrazite šunke in plečeta ter širk hrbet s pglavitne zunanje značilnsti te pasme IZGRADNJA TELESA: Glava: srednje velika s krajšim rilcem Trup: dlg v bliki valja ali hruške Šunke: dbr razvite in dlge Hrbtna linija: ravna in dlga PROIZVODNOST: Pldnst: 8-12 dstavljenih pujskv Masa gnezda z 8 tedni: kg Masa pitanca pri 6 mesecih: kg Čas prvega pripusta: 8-10 mesecev Klavni izplen: 70-80% Odsttek masti v klavni masi: 35-40% Klavnst mesa je neklik slabša POSEBNOSTI: Odprnst in zdravje b dbrih pgjih primerna Zahteve na krm in skrb zel viske Ne prenese črednega načina reje, temveč manjše skupine

3 Mala prilagdljivst na neugdne pgje reje NAČIN REJE PRAŠIČEV Pri reji je ptrebn upštevati strukturne, scialne, prehranske, klinične in pdnebne vplive TEMPERATURA OKOLJA: Odrasel prašič preživi v temp. bmčju d -30 d +45 C Temperatura klja vpliva na psamezne gspdarske lastnsti prašičev: Zgdaj dstavljeni pujski Pujski v gnezdu V mikrlaktaciji (p rjstvu) Svinje v laktaciji Merjasci in Pldnst C C 33 C in nat manj 16 C C breje svinje Tekači Pitanci (50kg) Pitanci (100kg) Rast in izkriščanje krme Oblik in sestav telesa URAVNAVANJE HLEVSKE KLIME: Odvajanje vdnih hlapv iz hleva Odvajanje škdljivih plinv Odvajanje dvečne tplte (predvsem v pletnih mesecih) Uvajanje svežega zraka v hlev HITROST GIBANJA ZRAKA b nepsredni bližini telesa živali Pzimi ne sme presegati,2 m/s Pri pujskih je že kritična meja 0,1m/s USTREZNA SESTAVA ZRAKA Je nujn ptrebna saj zaradi razkrja blata in urina nastaneta amnijak in vdikv sulfid pri pvečanju teh dveh plinv lahk nastanej resne zdravstvene težave živali FARMSKA REJA PRAŠIČEV V Slveniji je bil d knca prejšnjega stletja 8 prašičerejskih farm (Ihan, Klinja vas, Kršk, Ljutmer, Nemščak, Pdgrad, Ptuj, Stična) s skupn zmgljivstj pitancev in plemenskih svinj na let danes teh večjih farm skraj ni več TRŽNA REJA PRAŠIČEV NA KMETIJAH

4 Z prcesm prestrukturiranja zntraj živinrejske pange se je v zadnjih 30 letih tudi na kmetijah razširila tržna prašičereja P analizah vzrejam v pvprečju 14 plemenskih svinj ali 50 pitancev trenutn se njihv števil še vedn zmanjšuje zaradi slabe eknmike Nastal pa je nekaj vzrejnih centrv za rej plemenskih živali tudi hlev FKBV DOMAČA REJA PRAŠIČEV Je še precej razširjena in namenjena predvsem samskrbi gspdarstev s prašičjim mesm Premal je strjenega za preprečevanje parjenja v srdstvu, načrtn menjanje pasem in prehran prašičev Živali krmij z dma pridelan krm in užitnimi rganskimi dpadki Taka reja da cca. tretjin prašičjega mesa na let REPRODUKCIJA PRAŠIČEV Razmnževalni- bilški kriterij Krava Svinja Ovca Starst b puberteti Sezna parjenja Vse let Vse let Seznsk Števil vulacij Dba brejsti Števil ptmcev Prirast (kg) OSNOVNE REPRODUKCIJSKE BIOLOŠKE ZNAČILNOSTI PRAŠIČEV Lastnsti Splna zrelst: Merjasec: 5 d 7 mesecev Svinja: 5 d 7 mesecev Plemenska zrelst: Merjasec: 5 9 mesecev Svinja: 6 7 mesecev Čas parjenja: Trajanje splega ciklusa: Ovulacija (sprstitev zrele jajčne celice iz jajčnika v jajcevd): Števil vuliranih jajčec: Celletni dni ur p začetki estrusa (prv bukanje) mladice, stare svinje

5 Dlžina brejsti: Števil ptmcev: Trajanje laktacije: Kličina ejakulata: Prvi estrus p prasitvi: 115 dni 10 (d 1 d 15 na gnezd) 3 d 6 tednv 250ml 4 d 7 dni p dstavitvi pujskv RAZMNOŽEVALNA SPOSOBNOST PRAŠIČEV Kaže se v: - zgdnji splni zrelsti (6 7 mesecev) - zgdnji plemenski zrelsti (7 10 mesecev kg), prvi pripust ali semenitev - prv ptmstv z meseci starsti - celletn parjenje - kratki dbi brejsti (115 dni) - velikemu številu vuliranih jajčec (10 25) - številnemu ptmstvu ve enem gnezdu Psledica velike razmnževalne spsbnsti - ugdna struktura črede - velika prireja na en svinj v čredi - hitr pvečanje števila prašičev - hitra mžnst prilagditve tržnim razmeram Značilnsti in spsbnsti prašičev - prireja kakvstnega mesa - dbre razmnževalne spsbnsti - hitra rast prašičev - dbr izkriščanje krme (knverzija za 1kg prirasta prabi 2,5 - -3,5 primerne mčne krme - visk klavni izkristek (75 80%) - vsestranska upraba mesa - izredna spsbnst prilagditve (tehnlgiji reje) SPOLNA IN PLEMENSKA ZRELOST MERJASCA prva splna zanimanja (kažej se v zaskakvanju svrstnikv, ne da bi nastale nrmalne erekcije) v starsti 3 mesecev

6 splna zrelst je pri starst 5 d 7 mesecev, vendar je njegva pldnst še majhna (ejakulata je mal in v njem je dsti nedzrelih in mrflšk nepraviln blikvanih spermijev), raba ni priprčljiva razvj d pplne merjaščeve pldnsti traja več mesecev pvečuje se kličina semena in zmanjšuje se plemensk zrelst, nastpi tedaj, k je merjasec dvlj telesn razvit - v starsti 8 d 10 mesece, pričnem ga uprabljati za plemenitev Pvečana raba merjasca pvzrči pslabšanje kakvsti semena in uspešnsti pripusta Pri merjascih katerih b mirvanje daljše d 4 tednv se b števil živ rjenih pujskv zmanjšal, pvečal pa se b % pregnitve PLODNOST MERJASCEV: Merjasec predstavlja pri razmnževanju pl črede in zaradi slabe pldnsti lahk nastane velika gspdarska škda Lahk ga uprabljam več mesecev, ne da bi vedeli za njegv slab pldnst Pmembni sta evidenčna in sprtna bdelava pdatkv pldnsti merjascev Pldnst vredntim z meritvij deleža prasitev ter velikstj gnezd DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLODNOST MERJASCA prehrana starst merjasca raba merjasca pasma gentip živali križanja parjenje RABA MERJASCA GLEDE NA NJIHOVO STAROST starst Dvjni skki 10 mesecev mesecev mesecev mesecev mesecev 36 mesecev Mesečn / pvprečn / SPOLNA IN PLEMENSKA ZRELOST SVINJ v starsti 4 meseca začnej mladice kazati predpubertetnemu gnjenju pdbna znamenja, ki se pjavljaj v nerednih intervalih in jih ne spremlja privlitveni refleks splna zrelst med 5 7 mesecem starsti, dvisn d intenzivnsti reje s spsbne za plditev starst b pričetku splne zrelsti uravnavaj številni dejavniki: pasma, gentip, mladice, prehrana in pdnebne razmere

7 te vplive lahk uravnavam tak, da različna pažanja kažej, da mladice ni primern uprabiti za razmnževanje b pričetku prvega ciklusa, ker zgdnja brejst vpliva na telesni razvj; v prvem ciklusu je tudi vuliranih jajčec manj in je zat p navadi zmanjšana pznejša pldnst SPOLNI CIKLUS SVINJE pjavlja se čez cel let traja dni, v pvprečju 21 dni vdi ga nevrendkrini sistem nastajaj ciklične spremembe na splnih rganih in v bnašanju živali; glede na te spremembe pisujem: varijski ciklus ptek zrenja jajčne celice in plditve uterusni ciklus ptek priprave maternice na sprejem pldu pjatveni ciklus razvj privlitvenega refleksa (pripravljenst na paritev) POJATVENI CIKLUS PRI SVINJI BUKANJE PROESTRUS traja 1-3 dni sramnica je prdela in nabrekla žival je nemirna in nima apetita prti kncu tega bdbja išče bližin merjasca in skače na svrstnice ESTRUS t je prav bukanje traja 1 2 dni iz nžnice, ki je nabrekla se izlči sluz (redka ali gsta) pjavi se privlitveni refleks svinja dvli zaskk, pspešuje ga pristnst merjasca ali vnj p merjascu vulacija se prične v pvprečju 30 ur p začetku estrusa in traja 3 4 ure ptimalni čas plditve je med 24 in 26 ur p pričetku estrusa METESTRUS DIESTRUS ANESTRUS DOBA MIROVANJA je bdbje, k na bnašanju živali ne vidim sprememb, dvija pa se intenzivn delvanje hrmnv, ki varujej mrebitn brejst ali pa spržij pnvni pjatveni ciklus Spermiji s spsbni pldnje 20 ur vulirana in nepljen jajčece dmre p 7-9 urah Priprča se dvakratn pljevanje v enem estrusu v razmiku ur RUMENO TELO - crpus luteum: je skupek rumenkastega tkiva, ki naplni vtlin, ptem k pči dzrel jajčece (vum) v jajčniku (variju) sesalcev KONCEPCIJA ODBIRA Odbiram mladice, ki imaj 16 seskv! KAKO UGOTOVIMO BUKANJE ALI ESTRU PRI SVINJI

8 privlitveni refleks, dtekla in redeča vulva, sluz, neješčnst in nemirnst Ugtavljanje s pmčj merjasca Mlademu merjascu pri splni zrelsti z peracijskim psegm preusmerim penis na lev ali desn stran. Ima nagn vendar ne mre plditi svinje. Preden ga spustim med plemenice ga z past namažem na pdgrlin in k zaskči svinj markira znači. In tak se vidi katera svinja se buka in jih semenim. preizkus na privlitveni refleks pvečana telesna temperatura na začetku ciklusa upraba pršila z vnjem p merjascu in predvajanje glasu p merjascu temperatura svinje znaša kli 39 C in je tudi dvisna d starsti. METODE UGOTAVLJANJA BREJOSTI SO zunanji znaki - d drugega meseca dalje rektalni pregled - p 1,5 mesecu brejsti (palpacija ptipam pristnst fetusa v levi in desni jajčnik maternični vrat) bilške, kemične in histlške, merjenje prgesterna v krvi in estrgenv v urinu, analiza sluznice( struktura sluznice) metda z ultrazvkm - p 40 dne brejsti je 100% rentgenski pregled (najbljše živali) HORMONI SPOLNEGA CILKUSA FSH flikestimulirajči hrmn (pči flikel); vpliva na rast in tvrb estrgenih hrmnv LH luteinizirajči hrmn - sprži vulacij skupaj z FSH in rast rumenega telesa zaščitnik brejsti ( crpus luteum) zirma hrmna prgesterna, da ne pride d abrtusa LTH prlaktin ali lutetrpni hrmn - uravnava celten ciklus Optimalni čas semenitve zirma pripusta - čas estrusa je zel različen (bukajče svinje) - zgdaj bukajče svinje (3 d 4 dni p dstavitvi) - nrmaln bukajče svinje (5 dan p dstavitvi) - pzn bukajče svinje (6 7 dan p dstavitvi) Optimalni čas semenitve zirma pripusta je: - Zgdaj bukajče svinje: 24 d 34 ur p pričetku bukanja 12 d 16 ur p prvi semenitvi 12 d 16 ur p drugi semenitvi - Nrmaln bukajče svinje: 12 d 24 ur p začetku bukanja 12 ur p prvi semenitvi

9 - pzni bukajči svinji: 12 ur p začetku bukanja 12 ur p prvi semenitvi VAŽNO: Odkrivanje estrusa pri svinjah pravim dvakrat dnevn! OSEMENJEVANJE prvi pskusi leta 1930 v Slveniji pa leta 1955 IHNA razširitev je stekla p letu 1960 PREDNOST OSEMENJEVANJA - zmanjša se mžnst prenašanja različnih križanih kžnih blezni - večja kntrla plemenskih živali - pvečanje intenzivnsti in tveganst rabe merjasca - upraba najbljših merjascev - zmanjša se števil ptrebnih plemenjakv PRIDOBITEV SEMENA IN POTEK OSEMENJEVANJA 1. Odvzem semena; Na fartmu (maketa) v psebnem bksu ali pri merjascu namažem s sluzj bukajče svinje z gret rkavic fiksiram penis v psd. 2. Pstpek s semenm; - Filtracija skzi gaz - Izmerim kličin - Makrskpski pregled (kličina, barva, vnj) - mikrskpski pregled (gibljivst, pškdbe) - redčenje semena (kličina, bljša življenjska dba) 3. Osemenjevanje a) upraba katetra p Amdlu b) aplikacija ali vns semena (pskus na privlitveni refleks, semenitev v bksu, vlaženje katetra, pčasn vstavitev in vbrizg) c) za en semenitev je ptrebn 100 d 150ml semena (3 milijarde semenčec ) Pri semenjevanju mrem biti pzrni na - ne semenjujem brez stimulacije - le takrat k je v hlevu mir - s pmčj katetra, ki mra biti sterilen - čistim sramnic - kateter lahk navlažim le s sperm ali s parafinskim ljem - kateter uvedem pčasi v nžnic, d sredine materničnega vratu - steklenička z dz semena namestim v kateter in brez pritiska uvajam seme - traja naj vsaj tri minute

10 - svinj ves čas stimuliram - p izpraznitvi steklenice ne izlčim takj Seme merjasca se ne da glbk zamrznit. PREHRANA PRAŠIČEV KRMLJENJE in KRMILA s vsejedi lahk dbr izkristij tak krmila rastlinskega izvra kakr tudi živalskega prekla seveda nis vsa krmila enk primerna prašiči imaj za razlik d prežvekvalcev le en želdec zat s MONOGASTRIČNE živali nimaj velikega slepega črevesja kakr kpitarji zat nimaj tak bgate mikr rentabilnst prizvdnje prašičev je najblj dvisna d krme in krmljenja strški krmi s najvišja pstavka v plni OSNOVE PREHRANE prav v prašičereji se način krmljenja hitr menjuje PREHRANSKE POTREBE PRAŠIČEV prašič ptrebuje za življenje, gibanje, rast in pldnst energij in seveda tudi vse tiste snvi, ki s ptrebne, da ti prcesi v telesu lahk nrmaln ptekaj takih snvi je več kt 50 glede prehrane s enak pmembne, zat mram skrbeti, da jih je v dnevnem brku dvlj vendar veliki presežki nis zaželeni, saj s včasih lahk še blj škdljivi kt primankljaji VODA Brez vde ni življenja! Sesalci lahk dlje časa preživij brez hrane kt brez vde V rganizmu je pmembna kt: tpil, transprtn sredstv, za uravnavanje celičnega tlaka in vzdrževanja telesne temp. Kakvst vde vpliva na prirej in zdravstven stanje ENERGIJA Tek kt velja za vd enak velja tudi za energij Živali ptrebujej hranilne snvi, ne le kt survin za hranjanje telesnih tkiv in prizvdv, ampak tudi kt vir energije za življenjske prcese in gibanje Vse hranilne snvi s vpletene v prens energije sprememba kemične energije v tpltn in mehaničn pa tudi spreminjanje kemične energije iz ene v drug OGLJIKOVI HIDRATI (OH) Opravljaj pleg funkcije vira in skladiščenja energije tudi nekatere specifične nalge S sestavni del ksti, hrustancev

11 MAŠČOBE energijske vrednsti v prehrani pmembne zaradi nepgrešljivih maščbnih kislin pmembne za dbr izkriščanje v maščbah tpnih vitaminv BELJAKOVINE S rganske spjine, zgrajene iz aminkislin Pdbn kt OH in maščbe vsebujej: C, H in O, ddatn še N pa tudi S in druge elemente S sestavni del vsake celice, sdelujej pri vseh prcesih v njej Najpmembnejše nalge s: katalitična, regulatrna, grdna, pdprna, bramba in kntraktilna Kntraktilni prteini imaj nalg mišične kntrakcije, gibanja rganelv zntraj celice in gibanje migetalk ter bičkv VITAMINI S sestavni del encimv Nujn ptrebni v prcesih, ki ptekaj v živalskem rganizmu Vitamine delim na tpne v maščbah (ADEK) in tpne v vdi (vsi stali) Neprežvekvalci mraj skraj vse vitamine dbiti s krm, saj majhne kličine v prebavilih mikrbilšk sintetiziranih v vdi tpnih vitaminv ne zadstujej za pkritje ptreb PREBAVA in PRESNOVA PREBAVA in ABSORBCIJA Živali ne mrej nepsredn prabiti velikih mlekul hranljivih snvi, ki s večinma v hrani V prebavnem traktu jih mraj najprej razgraditi d enstavnejših spjin Šele razgrajene snvi lahk vsrkava sluznica nat pa preidej v kri in limf V prebavilih se krma razgradi s pmčj: Mehanskih vplivv Kemičnih vplivv Bilških vplivv PRESNOVA Ptem, k se prebavne snvi absrbiraj skzi črevesn sten, preidej v kri in limf Tak dejansk vstpaj v rganizem, ki jih lahk prek različnih prcesv takj prabi, jih kemičn spremeni in uskladišči kt rezerv, lahk jih uprabi kt snvne elemente za sintez različnih prizvdv, lahk pa jih tudi izlči ZAUŽIVANJE KRME Prašiči s živali s srazmern majhnimi prebavili, kar je ptrebn upštevati pri sestavi brka Najskrbneje sestavljen brk ne mre dati želenega uspeha, če je v bsegu takšen, da ga prašič ne mre zaužiti

12 Za prehran prašičev je ptrebn zat v večini primerv ptrebn velik krme z visk hraniln vrednstj ali z velik kncentracij hranilnih snvi, zat je ptrebn dati velik mčne krme kt s žita ljne trpine PREHRANSKI DODATKI KRMI Nutritivni ddatki v krm jih dajem zat, da bi v črevesju zavirali razvj patgenih mikrrganizmv Organske kisline ddajam jih predvsem v krm za pujske, ki zaradi nerazvitsti še ne izlčaj dvlj želdčne kisline, ki je nujn ptrebna za nrmaln prebav Encimi - ddajam tiste, ki jih živali ne prizvajaj dvlj ali pa jih splh ne prizvajaj Prbitiki s psušeni in ugdn delujči mikrrganizmi, ki se v prebavilih razbhtij in naselij prebavni trakt VRSTE KRMNIH MEŠANIC Najpgsteje uprabljam naslednje vrste pplnih krmnih mešanic za različne kategrije prašičev: Za breje svinje Dječe svinje Mlečni nadmestki za pujske Za pujske d 5 ali 6 tednv starsti Za pujske nad 5 ali 6 tednv starsti Za pitance d 60kg Za pitance d 60 d 110kg Za pitance d 110 d 150kg Za vzrej plemenskih mladic Za merjasce Pri sestavljanju pplnih krmnih mešanic in dnevnih brkv na pdlagi dmačih krmil (žita, kpavine, vluminzna krma), takj naletim na težave, da s revne z beljakvinami, minerali in vitamini Zat mram uprabiti primerne dplnilne krmne mešanice, ki mgčaj, da dma pridelan krm dplnim v ppln krmn mešanic ali plnvreden brk; pznam: Beljakvinske dplnilne krmne mešanice Mineraln-vitaminske krmne mešanice Vitaminsk-mikr mineralne mešanice Mineralne krmne mešanice PITANJE S KOMNINIRANIMI OBROKI Pri tem načinu prehranjevanja pznam: Pitanje z žiti Pitanje s siliranim kruznim zrnjem Pitanje s CCM silaž (zmleti strki kruze s strkm vred, danes se ne uprablja več pgst), ni primern za svinje djilje Pitanje s krmpirjem Pitanje s sirtk Prehrana pujskv Ob rjstvu se pujskm precej zmanjša niv krvnega sladkrja

13 če hčem vitalne pujse mraj sesati čim prej mleziv ali klstrum, najkasneje v času 2 ur in biti na tplem Več kt plvica beljakvin je v pravem klstrumu in tudi s δ glbulini, ki pujska varujej pred različnimi bleznimi, zlasti dihal in prebavil Mleziv takj p rjstvu vsebuje inhibitr tripsin (zaviralec), tak da lahk stanej zaščitene beljakvine nepškdvane Pujski prebavljaj mlek skraj 100% zaradi hitre rasti in velike zahtevnsti prehrane pujskv v prvih tednih starsti, je najblj gspdarn D 6 tedna starsti kupujem psebej namenjen krmn mešanic za pujske, ki naj b peletirana (večja knzumacija, večja prebavljivst, se ne praši, manj se kvari, ) Predštarter ima bljš beljakvinsk sestav Puštarter k pujske dstavim Bek1(d 40kg), Bek2- knčna klavna masa Odstavljanje pujskv Tukaj velja naslednje pravil: če s pujski preslab razviti, k bi bil ptrebn preiti na cenejš krmiln mešanic, je ptrebn še vsaj en teden pdaljšati krmljenje z kvalitetnejš krm. Mlečna žleza pri svinji - pri svinji je mlečna žleza v tarak ingvinalnem pdrčju. Sestavljena je iz več žleznih kmpleksv - števil žleznih kmpleksv lahk zel varira (d 5 d 9 kmpleksv na eni strani vimena) - mlek svinje vsebuje 19% suhe snvi, mlečne tlšče 6,9%, beljakvin 5,9 %, 4,3% laktze in 0,9% pepela Odbira plemenic temelji na številu kmpleksv (seskv)! Ptrudim se, da piščem tiste, ki jih imaj Svinja na dan prizvaja d 10 litrv mleka na dan! Glede na telesn mas da velik več mleka, kt krava in je takrat v času laktacije zel bčutljiva in vsaka nepravilnst pvzrči težave. Napajanje pujskv z mlečnim nadmestkm - če svinja pgine in nimam mžnsti napajati, njene pujske dam k drugi svinji ali pa psegam p nadmestku. - Najprej mrem dbiti nadmestek klstruma, nat pa dbij mlečni nadmestek - Primer; PORULC EKSTRA pplni mlečni nadmestek je sestavljen iz; Sestava mlečnega nadmestka - sirtka v prahu ( pplna) - deln delaktrizirana sirtka v prahu ( dvzeta laktza) - živalske in rastlinske maščbe ( ribje lje) - Premiks ( grmn, mineralv, vitaminv, beljakvin, ) Ta mlečni nadmestek vsebuje

14 - beljakvin 19% - maščbe 15% - pepel 9,5% - surva vlakna d 0,1% - lizin (aminkislina, ki je nujn ptrebna) 1,5% - makr minerali (kalcij 0,8%, fsfr 0,8%) Vsebnst ddatkv na kg nadmestka - Vitamin A 5500 IE - Vitamin B IE - Vitamin E 50 mg - Baker 11mg V manjših kličinah - Prbitik - Fumarinska kislina - Kalijev srbat - Kalcijev frmlat Takšen mlečni nadmestek krmim 16 tednv d 4 mesecev. Mlečne nadmestke lahk uprabljam na načinih. 1. kt dplnil materinega mleka (p vlji) d drugega dne p prasitvi. Dziranje tega nadmestka lahk prek kapljičnega napajalnika. Priprava mlečnega nadmestka; Vzamem ptrebn kličin vde in j segrejem na 50 C. ddam mlečni prah nadmestek in dbr mešam, nat ga hladim na telesn temperatur. Kncentracija nadmestka je; en del prahu in 6 delv vde. Dbim 7l napja. 2. mlečni nadmestek brez materinega mleka l na pujska dnevn v 6-8 brkih. Priprava je pdbna kt pri tčki 1. nadmestek takj pnudim pujskm. Razmerje je mal žje; en del prahu in 5 delv vde. Dejavniki, ki vplivaj na uspešnst dstavljanja s sledeči: Starst in masa b dstavitvi, način krmljenja, kakvst krmne mešanice, skrba, vhlevitev, vzrejališče, blezni, Dejavniki, ki vplivaj na ugdn dstavljanjes sledeči: starst in masa, način krmljenja, skrba, vhlevitev, pristnst blezni,kakvst krmne mešanice Iz prdnišnice gred pujski v zrejališče, plemenske svinje pa v čakališče, kjer čakaj na pripust. Način dstavljanja Zgdnj dstavljanje v starsti treh tednv

15 Od začetku drugega tedna jim dajem na vlj krmn mešanic za zgdnje dstavljanje pujskv (predštarter); 18% beljakvin, ki vsebujej psnet mlek krglaste blike v prahu, vitamine, rudnine, sjine trpine, suha sirtka, luščen ves in ječmen ter ribja mast. P tem tednu starsti preidem na cenejš krmn mešanic (grver- premstitven krmil). Pujski s že v vzrejališču. Tretji teden pujski imaj pvprečn 100g krmne mešanice na dan, v četrtem tednu starsti pa 210g, v petem tednu pa že 580g na dan. Grver dajem pujskm d mase 20 25kg kjer se knča faza vzreje in prične pitanje. Da zredim pujska d 25kg prabim pvprečn 14kg štarterja in 25kg grverja. (pmemben pdatek pri izračunavanju krmnih brkv in skladiščnih kapacitet!!!!!!) Pri tej dstavitvi pujski tehtaj 7-8kg. Odstavljanje pri starsti 4 6 tednv Ta način se je uveljavljal v tržni reji pujskv na kmetiji in pteka pdbn kt pri prvi s tem, da sm pzrni pri dstavitvi, saj se lahk pujski preveč nažr in zat dbij drisk. Ob dstavitvi tehtaj 10kg. K pujske dstavim in premestim, mra biti prstr pran, razkužen, suh in gret!! Pred prasitvij mram čistiti tudi prdni bks ter zraven prstr za pujske, čistim pa tudi svinj! A slvenska landrace linija B large white (yrkshire) 22 C slvenska landrace linija Large white 66 Hampshire 77 D Durc 33 Peatrain 44 Krškpljski prašič 88 Knstitucija prašičev (prilagdljivst) Pd pjmm knstitucij mislim njihv genetsk pgjen spsbnst, da se prilagdij rejskim razmeram (tudi prilagdljivst). Slaba knstitucija se draža v:

16 - Blezni ng (plemenske živali, ki jih bdržim dlje in d njih pričakujem več vrst generacij, pvečana teža!!) - Prašičem stresnem sintrmu PSS - Akutni nekrzi hrbtne mišice (najkvalitetnejši del trupa pri prašičih in b pjavu nekrze ne mrem več gvriti kvaliteti) - Pvečanih izgub v času rasti med transprtm (nedprnst teh živali, s pd mčnim stresm in nekatere pasme s temu blj izpstavljena) Pasma piatren (44), prenaša transprta zirma slab, ker je bčutljiva na stres. Če se vda v telesu zmanjša za 10% rganizem prpade. KOLIČINA URINA IN PRIMARNEGA URINA (1/24 UR) Ledvice s tisti rgan, ki je detksikacijski rgan in pskrbij za dvajanje viškv vde z. viškv presnvkv, ki s škdljivi ali cel Tam se dlčeni deli razstrupij in z urinm izlčij. Za tvrb urina je ptrebna nekajkratna večja kličina urina, da se v sečnem mehurju kt shrambi dlži. Ledvice s dsti blj bremenjene, k zdravim dlčen blezen. Telesni deli prašiča tilnik 3. vrat 4. plečka 5. viher 6. hrbet 7. rebra 8. ledja 9. križ 10. rep 11. medenica 12. zgrnje stegn 13. spdnje stegn 14. sčni sklep 15. glenica 16. mali parklji 17. bicelj 18. parkelj sprednji

17 19. svitek 20. laktnica 21. trebuh 22. prsa 23. mali parklji 24. svitek 25. bicelj 26. glenica 27. spdnja prednja nga 28. zgrnja prednja nga 29. čeljust 30. rilec 31. ns 32. čel 33. uh 34. mda 35. prepucij 36. seski 37. parklji zadaj

18 Telesne mere Za merjenje telesnih mer prašiča uprabljam mal litinv palic, merilni trak in šestil. Na telesu prašiča merim: a) višina vihra d tal d najvišjega dela vihra (sprednji del telesa živali, ki je hkrati najvišja tčka) b) višina ledja d tal d mesta, kjer je začetek ledvenih vretenc c) višina križa d tal d najvišjega dela križa (najvišji del telesa v zadnjem delu telesa, če ne izstpaj repna vretenca) d) višina prednjih ng d tal d najvišjega dela križa e) debelina prsi d prsnice navpičn navzgr, kjer viher prehaja v hrbtn linij (v tem delu se nahajaj najvitalnejši rgani, žival prstrsk mejena f) širina prsi med lev in desn zunanj kvrg nadlahtnice g) širina glave mere najširšega dela glave h) dlžina glave d krajnega rba zatilja d začetka rilca i) bseg prsi bseg prsi med plečkama (tabelarne vrednsti ali na hrbtni strani dčitaš kilgrame) j) bseg gleni v sredini gleni na najžjem mestu (debelina ksti je draz plemenitsti. Tanjše ksti manj mišičnine, klavnst je višja!) k) dlžina vrata in glave d začetka rilca d začetka vihra l) dlžina trupa p hrbtu d začetka vihra d krena repa cenjevanje gledam zunanje dele telesa, uprabljam ga pri dlčitvi kvalitete plemenske živali. Mišičje prašiča Mišičje je tisti del prašiča s katerim se člvek skrbi z mesm. Delim ga v skeletn prečn prgast mišic, ki v žjem delu predstavlja mes in gladke mišice. Skeletne mišice s pd vplivm centralnega živčnega sistema (CŽS) in s rdečkaste barve v raznih niansah: d svetl d temn rdeče. Intenzivnst barvanja je dvisn d kličine miglbina v mišičnih celicah. Gladke mišice s pd vplivm vegetativnega živčnega sistema in sestavljaj rgane. Črev, želdec, krvne žile. S stališča kličine in kakvsti mesa s najpmembnejše mišice rebra in stegna (I kategrija), mišice pleč (II kategrija) in mišice stalih telesnih delv (prsi, rebra, vrat III kategrija). Prebavni sistem Ustna vtlina Je razmerma dlga in najširša v višini pdčnjakv. Ustna reža je velika, jezik dlg in zek. Ustna vtlina se nadaljuje v žrel in pžiralnik. Pžiralnik je dlg in zek.

19 Želdec Pri draslih živali ima prstrnin 6 d 8l in je endelen (mngastrična žival). Naplnjen želdec ima blik vreče. Leva plvica je pvezana s pžiralnikm, desna, ki je manjša pa z dvanajstnikm. Črev S pri draslih prašičih kli 15 krat daljša d dlžine telesa. Dlge s med 19 d 25m. d tega je tank črev dlg 15 d 20m, debel črev pa 4 d 5m. dlžina črev je dvisna d plemenitsti prašičev. Primitivnejše pasme prašičev imaj kratk črevesje. Izkriščanje hrane je pvezan s dlžin črevesja. Tank črev je pri Danski landrace pasmi dlga v pvprečju 21m. divji prašič ima pri isti telesni masi 12 13m dlg črevesje. V dlžini debelega črevesja ni bil paženih razlik med prašiči.