YXXXXXXXXXXX. LETNIK XXIV Št. 5 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA Maj Slavnostna maša zavetnika gasilcev sv. Florjana (Foto: Petra Rot Kumelj)

YXXXXXXXXXXX LETNIK XXIV Št. 5 GLASILO OBČINE ŠKOFLJICA Maj 2015 Slavnostna maša zavetnika gasilcev sv. Florjana (Foto: Petra Rot Kumelj) Dijaki Gimnazije Želimlje osvojili prvo mesto na mednarodnem fizikalnem tekmovanju, str. 6 Nov uredniški odbor občinskega glasila Glasnik, str. 6 Civilna iniciativa proti južni trasi daljnovoda, str. 10

F O T O Frkljice na Miss športa v Festivalni dvorani (Foto: Milan Knez) U R I Dijaki Gimnazije Želimlje osvojili prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v fizikalnem odpiranju sefov (Foto: Petra Rot Kumelj) Žalna seja ob izgubi Brigite Marinšek, dolgoletne sodelavke na Občini Škofljica (Foto: Petra Rot Kumelj) Zbiralna akcija odpadnega papirja na OŠ Škofljica (Foto: Klemen Vider) Kresovanje na Orlah (Foto: Franc Prešeren) T N K I Druga SEMEnjava na Lavrici (Foto: Ana Marija Udovic) Predstavitev kandidata za ravnatelja OŠ Škofljica Roman Brunšek (Foto: Petra Rot Kumelj) Glasbeni talenti na Glasbenem izzivu (Foto: Pavla Peterle Udovic) GD Pijava Gorica na tekmovanjih dosegla odlične rezultate (Foto: Andrej Pirc) Gasilke na slavnostni maši zavetnika gasilcev sv. Florjana (Foto: Petra Rot Kumelj)

KAZALO / UVODNIK Kazalo ŽUPANOV KOTIČEK...4 AKTUALNO...6 Nov uredniški odbor občinskega glasila Glasnik...6 Dijaki Gimnazije Želimlje pometli s konkurenco in osvojili prvo mesto...6 Poročilo s 5. redne seje Občinskega sveta...9 Kje bo tekel novi daljnovod, bo kmalu znano izdelane so optimizacije... 10 V službi krajanov... 10 OBVESTILA...11 Nepovratne finančne spodbude Energetike Ljubljana v letu 2015... 11 Javni razpis... 12 Pobuda za podelitev občinskega priznanja občine Škofljica za leto 2015... 13 Imenovani odbori četrtnih in vaških skupnosti... 14 Javni razpis za podelitev priznanj KS Lavrice... 15 Skladnost pitne vode na oskrbovalnih območjih občine Škofljica... 16 IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV...17 Na predvečer 1. maja...17 300 let družine Lenče Gospodčevih z Lavrice...17 Glasbeni izziv v nedeljo, 10. maja 2015... 18 Franc Trtnik prejemnik zlatega odličja Antona Janše I. reda... 19 Pomlad je prebudila tudi malo manj mlade pohodnike... 20 Odlični rezultati GD Pijava Gorica... 20 Že raste!... 21 Letni zbor Turističnega društva Lavrica... 22 Redni letni občni zbor... 23 Sobota na makedonski način... 23 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE...24 Obisk Anje Štefan na OŠ Škofljica... 24 Čistilna akcija v vrtcu Škratec... 25 Moja Slovenija... 25 Zbiralna akcija odpadnega papirja... 26 Pesem pomladi 2015... 26 NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA...27 Intervju: Slikar samouk Roman Štrubelj... 27 Prazgodovinsko grobišče pri Kladi... 30 Biblia pauperum... 31 KNJIŽNICA SPOROČA...32 Občni zbor Športnega društva Škofljica... 33 V sosedskem derbiju igralci ŠD Škofljice Pekarna Pečjak premagali ekipo z Iga (28:24)... 34 NASVETI...35 Otroci iz vrtca Škofljica se pripravljajo na prvi izpit za beli pas v taekwondoju... 35 Dosevki za podor... 35 Ozon nevarni zaščitnik... 36 Mešanica žit... 37 Čas setve jarih žit... 37 Tehnologija pridelovanja sončnic za silažo... 38 MNENJA...38 ZDRAVJE...41 Svetovni dan Zemlje...41 Kako upočasniti demenco... 42 NAGRADNA IGRA...44 VABILA, OGLASI...45 ZAHVALE...49 KRIŽANKA...50 Uvodnik Draga bralka, dragi bralec, že od nekdaj je mesec maj za mnoge najlepši mesec v letu. Ni naključje, da mesec nosi ime po rimski boginji pomladi in rodovitnosti Maji. Tudi staroslovensko ime veliki traven nakazuje obdobje obilnega cvetenja in bujne rasti. Ta čas zaznamuje tudi vrsto dogodkov, ki se jih vsako leto spominjamo in jih obeležujemo. Samo za hip se podajmo v žalostno obdobje človeške zgodovine, 2. svetovno vojno, v leto 1941, ko so tudi Slovenijo zasedli okupatorji. Proti njim je bila 26. aprila ustanovljena uporniška organizacija osvobodilna fronta OF, česar se v samostojni državi spominjamo kot dneva boja proti okupatorju. Na predvečer praznika dela pa se je ohranil ljudem še posebej ljub običaj kresovanja. Kurjenje kresov, ki je povezano z mnogimi ljudskimi šegami in običaji, je skozi zgodovino imelo različne pomene, od mističnih obredij, signalizacije in obveščanja na področju Slovenije so s kresovi obveščali okoliške prebivalce o turških upadih in tudi delavci so v preteklosti svojo pravico zahtevali na shodih s kresovi in transparenti. Danes pa kresovanje na predvečer praznika dela razumemo predvsem kot družaben dogodek Tradicija praznovanja praznika dela 1. maja po vsem svetu sega v daljno leto 1890. Povod so bili krvavi spopadi delavcev, ki so terjali več delavskih pravic, s policijo v Čikagu nekaj let poprej. In kaj lahko o delu povemo več kot 100 let pozneje? Zagotovo je percepcija dela odvisna od pozicije, s katere gledamo nanj. Po eni strani smo še vedno priča izkoriščanju in celo suženjskim odnosom do delavcev po svetu, predvsem otrok, ki v boju za preživetje nimajo druge alternative. V razvitem svetu pa delo že dolgo ne predstavlja zgolj sredstva preživetja, ampak pomeni veliko več. Preko dela je mogoče razvijati svoje potenciale in talente. Ljudje se preko svojega dela samouresničujejo in iščejo smisel življenja. A tudi v razvitem svetu se dogajajo gospodarske katastrofe in finančni zlomi. Ljudje izgubljajo službe, njihova eksistenca je ogrožena. Izgubijo dostojanstvo, samospoštovanje, doživljajo hude duševne stiske in lahko postanejo socialno izključena kategorija. Tudi zaradi tega delo in pri tem imam v mislih smiselno delo za človeka predstavlja eno od pomembnejših sidrišč njegovega življenja. Zato vam želim delo, v katerem boste našli zadovoljstvo, smisel in razvijali svoje danosti! Vabim vas k branju tokratne številke, v kateri boste našli mnogo zanimivih prispevkov naših aktivnih društev. Preberite o zavidljivem uspehu dijakov Gimnazije Želimlje na mednarodnem fizikalnem tekmovanju. Poudarila bi tudi prizadevanja Civilne iniciative proti južni trasi daljnovoda Beričevo Divača. Na zadnji seji občinskega sveta so bili imenovani odbori četrtnih in vaških skupnosti ter nov uredniški odbor za mandatno obdobje 2014 2018; le-ta se vam v nadaljevanju tudi predstavlja. Petra Rot Kumelj je glasilo Občine Škofljica Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. Naklada: 3300 izvodov; ustanovitelj: Občinski svet Občine Škofljica; izdajatelj: Občina Škofljica; glavna in odgovorna urednica: Petra Rot Kumelj, mobitel +386 31 840 895; odgovorna oseba izdajatelja: Ivan Jordan, župan; člani uredniškega odbora: Barbara Boh, Ksenija Rebeka Matkovič, Alenka Peterlin, Klemen Vider; lektoriranje: Grega Rihtar (razen: uradnih objav, oblikovanih oglasov in prepozno oddanih prispevkov); tisk: SŽ-Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.; distribucija: Pošta Škofljica; naslov uredništva: GLASNIK, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, tel.: 01 360 16 00, e-pošta: glasnik.skofljica@gmail.com, www.skofljica.si Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazoslovju. Prispevke sprejemamo samo v elektronski obliki. Članki in fotografije morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom odgovorne osebe. Oglase in zahvale sprejemamo izključno v elektronski obliki. Prispevke za prihodnjo številko zbiramo do vključno 19. maja. 3

ŽUPANOV KOTIČEK Županov kotiček Ko boste prebirali te vrstice, bo narava okrog nas s svojimi čudovitimi barvami in svetlobo že prinesla v naš vsakdan toplino in veselje. Za nami so prvomajski prazniki, v naši občini se je prižgalo kar nekaj kresov in vesel sem, da se je ta izjemna kulturna dediščina ohranila. Kres nas druži in med drugim simbolizira praznik delavskega razreda. V stilu pomladi je obarvana tudi majska številka Glasnika, tokrat pod taktirko nove urednice in uredniškega odbora, ki je bil imenovan na prejšnji seji občinskega sveta. Urednici in uredniškemu odboru želim uspešno delo! Ob prebujanju pomladi so tudi bolj opazna številna dela in gradbišča v občini. Naj omenim samo največja: Dom starejših občanov Škofljica ob intenzivni gradnji že dobiva končno podobo; stavba v neposredni bližini Kočevske ceste vzbuja pozornost in nemalo je občanov, ki se zanimajo za pričetek obratovanja, pa tudi za delovna mesta, prav tako je v pospešenem teku gradnja oskrbovanih stanovanj, nadaljujejo se vsa pripravljalna dela, ki so nujno potrebna za pričetek gradnje prve faze osnovne šole Lavrica, v zaključni fazi je tudi pridobitev uporabnega dovoljenja za zadrževalnik, kar obsežno in nekoliko manj vidno je bilo celovito urejanje odvodnjavanja pri vrtcu Škofljica, začasno krožno križišče pri osnovni šoli Škofljica ima novo asfaltno prevleko in nekaj dodatnih izboljšav na postajališču in parkirišču. Na občini zaključujemo s pripravo številne dokumentacije za predvidene investicije, javne razpise, kandidature na razpise in postopke pri dodelitvi sredstev našim društvom. Tako športnim kot kulturnim in humanitarnim. Izpeljali smo 5. redno sejo občinskega sveta, kjer smo podali mnenje o kandidatih za nov štiriletni mandat ravnatelja OŠ Škofljica, sprejeli nekaj sprememb izvedbenih prostorskih aktov, potrdili uredniški odbor Glasnika in skoraj vse člane vaških in četrtnih skupnosti. S tem so praktično vsi organi, ki so vključeni v celostno shemo učinkovitega delovanja občine, v polni sestavi. Samo še»veselo na delo«! Toliko bolj, ker sta za nami praznika dan upora proti okupatorju in praznik DELA! Torej IZZIV, OPOZORILO in ISKRE- NA ŽELJA, da ti dve vrednoti v naši domovini zopet dobita svoji mesti. Uspešno smo izvedli že tradicionalno vsakoletno čistilno akcijo celotne občine. Četudi urejenost občine iz leta v leto kaže boljšo podobo, smo še vedno priča neodgovornemu odnosu do narave, kar potrjujejo številni odvrženi odpadki tam, kamor ne sodijo. Me pa veseli, da je čedalje več posameznikov, tudi najmlajših, ki jim je osveščenost do narave, okolice pridobljena vrednota. Zato dovolite, da se vsem udeležencem čistilne akcije ISKRENO ZAHVALIM! Zahvala gre tudi tistim našim občankam in občanom, ki za čistočo naše lepe občine skrbite skozi vse leto! Da smo urejena občina, je več kot očitno opazno tudi izven naših meja, saj skupaj z našima javnima zavodoma Vrtcem in Osnovno šolo dobivamo vedno več povabil za obisk, gostovanje, predstavitev dobrih praks. Tako si je mednarodno združenje arhitektov ogledalo naš novi Vrtec na Lavrici, osnovna šola pa organizira in sodeluje pri številnih dogodkih, tako domačih kot mednarodnih. Zato ne čudi, da si je delegacija iz Makedonije, kljub lanskemu obisku, tudi letos zaželela predstaviti svoje dobre prakse, kulturo, folkloro prav na Škofljici. Ker so postopki naše države za črpanje nepovratnih evropskih sredstev tudi v finančni perspektivi 2014 2020 dolgotrajni, iščemo skupne izzive tudi z nekaterimi občinami iz sosednje Hrvaške, ki je ravno stopila na pota črpanja kohezijskih sredstev. Pomlad je ravno pravi čas, da razmislimo o naši prihodnosti, stopimo skupaj in združimo moči. Za še boljši in lepši jutri! Ivan Jordan, župan 4

ŽUPANOV KOTIČEK Zahvala ob čistilni akciji SPOŠTOVANI! Iskreno se zahvaljujem vsem posameznikom, gasilskim in ostalim društvom, ki ste sodelovali v čistilni akciji v soboto, 18. 4. 2015, in pripomogli k temu, da bo Škofljica še lepša in prijaznejša do občanov in obiskovalcev. Vaš župan Ivan Jordan Čestitka za dan upora proti okupatorjem V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila državni praznik kot dan upora proti okupatorju. Vsem občankam in občanom iskrene čestitke. Vaš župan Ivan Jordan Čestitka za 1. maj praznik dela SPOŠTOVANI! Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890. Zato je pomembno, da ohranimo tradicijo v upanju, da bo delo še naprej ostalo cenjeno in spoštovano. Iskrene čestitke ob prazniku! Vaš župan Ivan Jordan 5

AKTUALNO Nov uredniški odbor občinskega glasila Glasnik Z mesecem aprilom je skrb za urejanje občinskega glasila Glasnik za mandat no obdobje 2014 2018, ki ga izdaja občina Škofljica, prevzel nov uredniški odbor. Nova glavna in odgovorna urednica Petra Rot Kumelj je k sodelovanju povabila že izkušenega in pisanja člankov vajenega, lokalno pa zelo angažiranega Klemna Vidra z Lavrice in Ksenijo Rebeko Matkovič z Vrha nad Želimljami, ki se je že v preteklem mandatu prijavila na razpis za urednico in izrazila željo po sodelovanju pri podajanju lokalnih novic, novinarske izkušnje pa nabirala na lokalnem radiu Zeleni val. V skladu z odlokom o izdajanju občinskega glasila je svojo kandidatko za članico uredniškega odbora predlagal tudi župan Ivan Jordan. Alenka Peterlin z družino živi v Ribnici. Končala je študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Na občini je zaposlena osmo leto, od tega dve leti na področju družbenih dejavnosti sodelovanje z društvi, preostala leta pa v tajništvu občine. Pravi, da pri delu stremi k zastavljenim ciljem in se drži reka:»kjer je volja, tam je pot.«poziv za predlaganje člana oziroma članice so prejele tudi svetniške skupine in samostojni svetniki, ter na občinski seji predlagali in potrdili Barbaro Boh. Na Škofljici živi že od otroštva in ji, kljub temu, da se je že dvakrat selila, ostaja zvesta. Po končanem študiju sociologije se je usmerila na področja komuniciranja, organizacije dogodkov ter promocij, za katera je bila odgovorna v različnih dejavnostih (turizem, mediji, ekologija, založništvo). Trenutno je kot vodja projektov za Uredniški odbor občinskega glasila Glasnik sestavljajo naslednji člani: odnose z ja vnostmi zaposlena na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije. Člani odbora so bili tako imenovani s Sklepom o imenovanju članov uredniškega odbora občinskega glasila Glasnik, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Škofljica na 5. redni seji dne 23. 4. 2015. Uredniški odbor v novi sestavi bo še naprej sledil zastavljenemu cilju glasila Glasnik, to je informiranju občanov o vseh pomembnih dogajanjih v občini ter o lokalnih in javnih predpisih, seznanjal občane s sklepi občinskega sveta in župana, z delovanjem občinske uprave ter obvestili Upravne enote Škofljica, o kulturnih, izobraževalnih in drugih aktivnostih društev ter institucij in podjetij. Ksenija Rebeka Matkovič Petra Rot Kumelj, glavna in odgovorna urednica Klemen Vider, član uredniškega odbora Ksenija Rebeka Matkovič, članica uredniškega odbora Alenka Peterlin, članica uredniškega odbora Barbara Boh, članica uredniškega odbora Mednarodno tekmovanje v odpiranju fizikalnih sefov Dijaki Gimnazije Želimlje pometli s konkurenco in osvojili prvo mesto Konec marca je skupina nadobudnih dijakov Gimnazije Želimlje Izidor Simončič, Miha Nagode, Šimen Hosta, Janez Goršin in Jan Adamič pod mentorstvom profesorja fizike Petra Šlajpaha na mednarodnem tekmovanju v odpiranju fizikalnih sefov na Weizmannovem inštitutu znanosti v Izraelu ugnala konkurenco in osvojila prvo mesto. Gimnazijci so si vstopnico na mednarodno tekmovanje zagotovili na državnem prvenstvu v organizaciji Hiše eksperimentov. Na mednarodnem tekmovanju je sodelovalo 72 ekip, poleg najmočneje zastopanih ekip iz Izraela še ekipe iz Slovenije, Avstrije, Španije, Romunije, Švice, Velike Britanije, Kanade in ZDA. Vsaka od sodelujočih ekip je morala odpirati fizikalne sefe tako, da je rešila fizikalne naloge. Poleg tega se je vsaka ekipa predstavila še s svojim sefom, v katerega so skušale ostale ekipe ob poznavanju fizikalnih zakonov in kakšnem namigu vdreti. O zavidljivem uspehu sem se pogovarjala s profesorjem fizike in mentorjem Petrom Šlajpahom. Kdo vas je navdušil nad idejo o sodelovanju na tekmovanju v odpiranju sefov? Na neki študijski skupini mi je tekmovanje predstavil profesor Tratnik iz Nove Gorice. Udeležili smo se tekmovanja na državni ravni v organizaciji Hiše 6

AKTUALNO eksperimentov, kjer smo med sedmimi ekipami osvojili prvo mesto in dobili pravico do udeležbe na mednarodnem tekmovanju v Izraelu. Kako ste izbirali ekipo dijakov? Ko sem skupini dijakov, ki jim je pouk fizike premalo, omenil tekmovanje, so bili takoj za stvar in hitro smo bolj resno pristopili k pripravam. Izdelovanje sefa, ki ga je mogoče odpreti samo z dobrim poznavanjem fizikalnih načel, zagotovo terja veliko vloženega časa in truda. Kako so potekale priprave? Začeli smo septembra lansko leto in porabili veliko ur. Gre za razvojni proces, v katerem smo najprej zbirali ideje, jih selekcionirali, pilili in se pogovarjali, kako jih realizirati in iz njih sestaviti uganko. Po večkrat burnih razpravah sta se izkristalizirali dve ideji. Potem je sledila faza preizkušanja in izdelave. Veliko smo se ukvarjali s tem, da smo izločili neželene položaje in poti, kot na primer, da bi nekdo brez vode usmeril žarek v želeno točko. Tudi izdelava samega sefa je zahtevala svoj čas. Delujoč izdelek zahteva namreč veliko več vloženega časa, kot si sprva predstavljamo. Seveda smo uživali, bili pa so tudi naporni trenutki, ampak tako poteka vsako znanstveno delo. Naš cilj je bil narediti dober sef, niti ne toliko sama zmaga. Ali ste pri pripravi sefa morali upoštevati določena navodila? Navodil o tem, kakšen naj bo sef, je Profesor fizike Peter Šlajpah razkriva fizikalne uganke pravzaprav zelo malo. Določena je največja velikost, vsaj ena od stranic mora biti prozorna, sef naj ne vsebuje več kot dve osrednji fizikalni uganki. Bistvo zaklepanja sefa ni v umazanih trikih in zavajanju. Dobri sefi so se odlikovali v pravi meri med prijaznostjo in zapletenostjo uganke. Ali lahko na preprost način opišete zakonitosti vašega sefa? Za odpiranje našega sefa, ki smo ga poimenovali Vodomat, je potrebno poznati dva fizikalna principa. Prvi je uporaba vodne črpalke, ki deluje na principu raztezanja in krčenja zraka ob segrevanju in ohlajanju, s čimer pridemo do vode. Ta voda nam pomaga skleniti tokokrog, v katerem je laser, ki se tako prižge. Že smo pri drugem delu uganke, ki je iz optike. Laserski žarek je potrebno s pomočjo dveh prizem usmeriti v foto tranzistor element, občutljiv na svetlobo. To pa je možno doseči samo tako, da preprečimo popoln odboj na stiku med prizmama. Rob ene prizme namažemo z vodo, ki smo jo dobili z rešitvijo prve uganke. Z vodo preprečimo popolni odboj, ki sicer nastopi pri prehodu žarka iz prve v drugo prizmo. Žarek doseže tranzistor, ta pa aktivira elektromagnet, ki odklene vratca, za katerimi je ključ za odklepanje sefa. S katerimi izzivi ste se srečevali pri izdelovanju sefa? Na vsaki stopnji smo se srečevali z izzivi. Sprva iščeš ideje in še ne veš, kako zagrabiti. Manjšo krizo smo imeli tudi, ko smo ideje imeli, stvari so načelno delovale, principi so bili preizkušeni, treba pa se je bilo lotiti izdelave. Kaj je tisto, kar najbolj odlikuje vaš sef oziroma s čim ste najbolj navdušili žirijo in druge tekmovalce? Naš sef je na pogled zelo preprost, saj ne vsebuje veliko zadev v notranjosti. Sef odlikuje predvsem to, da smo po eni strani preprečili vse mogoče stranske poti. Če se vdiralci odpiranja niso lotili na pravi način, potem niso mogli vdreti v sef. Po drugi strani pa smo na nekaterih korakih omogočili več načinov reševanja. Primer je ohlajanje bakrene cevi, za katero smo predvideli mokro krpico, lahko pa so vdiralci preprosto počakali, da se je cev ohladila sama, a so s tem izgubili nekaj dragocenih minut. Profesor Šlajpah trdi, da je sef možno odkleniti v treh minutah. Kako je potekalo tekmovanje in ocenjevanje sefov? K skupnemu rezultatu prispeva več kategorij: uspešnost ekipe pri vdiranju v tuje 7

AKTUALNO sefe, (ne)uspešnost drugih ekip pri vdiranju v naš sef, zanimivost in»prijaznost«sefa oceno dajejo vdiralci in strokovna komisija. Vsako vdiranje je trajalo 10 minut. Ko je čas potekel, je varuh sefa pokazal, kako vse skupaj deluje. Pri našem sefu smo po tem prikazu pogosto slišali komentar»vau, kako se tega nisem spomnil «To, da nihče ne odpre nekega sefa, je pravzaprav najmanj štelo. Vedno je namreč možno narediti sef, poln pasti in ugank, da ga nihče ne odpre. Sef so po vdiranju in demonstraciji delovanja ocenjevale tudi nasprotne ekipe, in sicer po zanimivosti in prijaznosti do vdiralca, kar pomeni, ali je bilo dovolj jasno, kaj je potrebno narediti. Največjo težo pa je imela ocena strokovne žirije. Komisiji je bilo sef potrebno predstaviti, Kaj je fizikalni sef? razložiti in pokazati delovanje ter pojasniti teoretično ozadje problemov. Za vse to je bilo potrebno biti dobro podkovan, kar naša ekipa zagotovo je. Poleg tega je vsa komunikacija potekala v angleškem jeziku. Kako močna je bila konkurenca v Izraelu? Na domačem tekmovanju smo glede konkurence še imeli nekaj občutka, v Izraelu pa ne več. Tudi na sami razstavi sefov še pred razglasitvijo rezultatov smo lahko videli nekaj izredno dobrih sefov. Ali je komu uspelo vdreti v vaš sef? Na državnem tekmovanju so naš sef odpirale 3 ali 4 ekipe, na mednarodnem tekmovanju pa okoli 14 ekip, kar je določil žreb, saj je bilo vseh ekip 72. In nikomur Fizikalni sef je zaklenjen zaboj, z vsaj eno prozorno stranico, ki ga je možno odkleniti samo tako, da pravilno rešimo dve fizikalni uganki. Izjave dijakov O tem, kaj se jim je pri projektu najbolj vtisnilo v spomin, kaj jih je najbolj navdušilo, ali so pričakovali visoko uvrstitev, jih bo fizika spremljala na njihovih poklicnih poteh ter zakaj v skupini ni bilo nobenega dekleta, so na kratko spregovorili tudi člani zmagovalne ekipe iz Gimnazije Želimlje.»Najbolj si bom zapomnil veselje profesorja/mentorja, ko so razglasili prvo mesto. Najbolj pa me je navdušil Weizmannov inštitut, v katerem je potekalo tekmovanje.«miha Nagode, Krasinec, 18 let»to, da je najbolje zaklenjen, je bilo jasno že takoj, saj ga nihče ni odklenil. Večje vprašanje je bilo, kam se je uvrstil v skupnem seštevku. Na ekshibiciji sefov pred razglasitvijo rezultatov smo si ogledovali tudi druge sefe. Takrat smo bili prepričani, da se je uvrstil med prvih 20 ali mogoče celo 10. Uvrstitev med prvih 5 je bila tiho upanje (saj to pomeni povabilo za naslednje leto). Videli smo nekaj zares dobrih sefov in mislim, da prvega mesta res nismo pričakovali. Razen mogoče najbolj optimističen član.«šimen Hosta, Šentjernej, 18 let»na tekmovanju smo vsekakor opazili cel kup dobrih idej in rešitev. Veliko je bilo tudi takih, o katerih smo razmišljali tudi mi med pripravljanjem na tekmovanje, a smo jih pozneje izločili. Kar nekaj pa je bilo tudi takih, ki so nas precej presenetile, kot na primer uporaba Zemljinega magnetnega polja, centrifugalno zaklepanje itd. Najboljše ideje pa naj ostanejo skrivnost do naslednjega leta.«izidor Simončič, Šentjernej, 19 let»v prostem času se ne ukvarjam s fiziko, sem pa po duši naravoslovec. V nadaljnjem šolanju pa verjamem, da bo poleg vsega tudi nekaj fizike.«jan Adamič, Ribnica, 17 let»zdi se mi je, da je precej deklet zelo nadarjenih za fiziko. Na tem tekmovanju pa je poleg fizike potrebnega še veliko veselja do vrtanja, žaganja, projektiranja, preizkušanja skrajnosti in preživljanja veliko časa v delavnici, kjer pa so dekleta malo manj navdušena, kot smo fantje. To se mi zdi edini razlog, zakaj so dekleta na tem tekmovanju v manjšini.«janez Goršin, Šentjernej, 18 let ni uspelo vdreti v naš sef. Nekaj ekip je sicer imelo idejo, kako se lotiti odpiranja na teoretični ravni, večina pa niti tega ne. Do drugega dela, ki je bil težji, ni prišel nihče. V Izrael ste potovali z letalom, znano je, da so varnostni ukrepi v tej državi na zelo visoki ravni. Kako ste tovorili sef v Izrael? Transport je bil kar kar stresen. Sef smo morali razstaviti, vsak vijak posebej odviti in zaviti. Najbolj me je skrbela cev, ki bi lahko na meji delovala sumljivo. Če bi jo morali odpreti, potem ne bi bila več funkcionalna. Sef smo tovorili v posebnem kovčku, bolj občutljive dele pa smo shranili v ročno prtljago. S seboj smo imeli tudi rezervne dele. A če bi se prtljaga izgubila ali če bi se kaj pokvarilo, sefa brez glavnih elementov ne bi mogli sestaviti. Prislužili ste si prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v fizikalnem odpiranju sefov. Kakšno nagrado ste prejeli? Prejeli smo plaketo, dobili bomo še manjšo denarno nagrado, poleg tega pa smo vabljeni na tekmovanje drugo leto, seveda z novim sefom. Boste drugo leto k projektu povabili tudi druge dijake? Letos so na tekmovanju sodelovali dijaki 3. in 4. letnikov, prihodnje leto pa bomo povabili tudi mlajše dijake, ki se bodo pilili v razmišljanju. Tako bomo pridobili več idej. Na tekmovanje pa bomo poslali, kot to počnejo v športnem svetu, najboljšo ekipo. V ekipi potrebujemo tako teoretike, praktike, pa tudi govorno spretne posameznike. V vaši ekipi dekleta niso sodelovala, kako to? Tudi dekleta so zelo dobra v fiziki, ampak ko pride do konkretnih zadev, se potegnejo nazaj. Fantje pa k izvedbi pristopijo z manj zadržkov. V Izraelu so v nekaterih ekipah sodelovala tudi dekleta, zanimivo je bilo videti njihov pristop, ki je drugačen, sefi so drugačni, večji poudarek je na videzu Kakšne načrte imate s sefom? Sef bomo predstavili še drugim šolam, potem bo približno leto dni gostoval v Hiši eksperimentov, s sefom bomo sodelovali še na Znanstivalu, potem pa pride sef spet na našo šolo. 8

AKTUALNO V čem se to tekmovanje razlikuje od drugih tekmovanj s področja fizike? Projekt je prišel v Slovenijo preko Hiše eksperimentov že pred leti, zdaj je dobil še večji zagon, pridobiva na popularnosti. Tudi sam sem videl velik potencial te praktične fizike. Tekmovanje se od klasičnih, kjer se v glavnem rešujejo naloge in gre bolj za teorijo, razlikuje v konkretnosti. Gre za situacijo, podobno v industriji, kjer ni dovolj samo teorija, stvar mora biti uporabna, zanimiva in predvsem mora delovati. Kaj je bilo vam najbolj všeč pri samem projektu, če odmislimo seveda prvo mesto? Všeč mi je bilo več stvari, od izmenjave in piljenja idej, kjer smo bili vsi enakopravni, do timskega duha, ki pri pouku ni prisoten. Posebno doživetje je bil tudi sam obisk Weizmannovega inštituta, kjer delujejo najboljši fiziki, ki se ukvarjajo z vrhunsko znanostjo. Ti znanstveniki nimajo nobene norme, tu so zato, da preizkušajo svoje ideje Petra Rot Kumelj Foto: Petra Rot Kumelj Poročilo s 5. redne seje Občinskega sveta Občinski svet Občine Škofljica se je v četrtek, 23. aprila 2015, sestal na 5. redni seji, ki so se je poleg občinskih svetnikov udeležili tudi predstavniki lokalnih skupnosti in lokalnega glasila. Po ugotovitvi sklepčnosti so svetniki potrdili dnevni red seje in zapisnik 4. seje občinskega sveta. Svetniki so na več ur trajajoči seji potrdili vse predloge z dnevnega reda. Na seji občinskega sveta se je predstavil edini kandidat za ravnatelja OŠ Škofljica Roman Brunšek, medtem ko je kandidatka Blanka Nered svojo kandidaturo umaknila. Kandidat za ravnatelja in obenem aktualni ravnatelj je v obširni predstavitvi spregovoril o svojem dosedanjem delu, viziji, prostorski problematiki šole in svojem pogledu na šolski sistem. Občinski svet je po predstavitvi kandidata za ravnatelja OŠ Škofljica podal pozitivno mnenje. V nadaljevanju se je občinski svet seznanil s poročilom zaključnega računa proračuna Občine Škofljice za leto 2014. Marko Dražumerič, predsednik nadzornega odbora, v svojem poročilu ni navedel nepravilnosti, je pa podal nekaj dodatnih priporočil. Občinski svetniki so bili 5. redna seja Občinskega sveta soglasni, da je bilo delo nadzornega odbora opravljeno korektno in so sprejeli zaključni račun proračuna. Seja se je nadaljevala z obravnavo treh točk popravkov oziroma sprememb odlokov o zazidalnem načrtu (ZN), in sicer v poslovno-obrtni coni (POC), v poslovno-stanovanjskem delu nasproti kulturne dvorane na Lavrici in v zvezi s stanovanjskimi objekti nasproti športne dvorane na Škofljici. Po živahni razpravi, ki je sledila vsaki točki, je občinski svet potrdil predloge sprememb oziroma popravkov Odlokov o ZN. Občinski svet se je po seznanitvi z Odlokom o organizaciji in delovnih področjih uprave Občine Škofljica strinjal s predlogi in potrdil predlagane spremembe zaradi potrebne usklajenosti z zakonodajo in bolj optimalno delovanje občinske uprave. V obravnavo so svetnice in svetniki prejeli in tudi potrdili Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škofljica za obdobje 2015 2020, ki preko konkretnih ukrepov omogoča namensko porabo sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Škofljica sodi sicer med občine, kjer se prebivalstvo aktivno ne ukvarja s kmetijstvom, kmetije pa so razdrobljene. Seja se je nadaljevala s sprejetjem predloga, da cena najema oziroma uporabe športnih objektov in oglasnih mest v večnamenski športni dvorani od 1. 9. 2015 do nadaljnjega ostane enaka kot v pretekli sezoni. Prav tako ostajajo enaki kriteriji in pogoji za uveljavitev popustov pri najemu prostorov in oglasnih mest, tako bodo obdržali trenutne sponzorje in lažje pridobili nove. Na seji so svetnice in svetniki odločali o imenovanju štirih članov v uredniški odbor Glasnika, in sicer Ksenije Rebeke Matkovič in Klemna Vidra na predlog urednice, Alenke Peterlin na predlog župana in Barbare Boh na predlog občinskega sveta. V nadaljevanju je občinski svet potrdil odbore četrtnih in vaških skupnosti. Pod točko razno se je razvila živahna razprava o vseh že znanih aktualnih vprašanjih, od izgradnje šole na Lavrici, občinskega prostorskega načrta (OPN), vodovoda Želimlje, razpisa za zaposlitev v Domu starejših občanov in drugih temah. Gradiva in zapisniki sej občinskega sveta so na voljo na spletnih straneh Občine Škofljica. Petra Rot Kumelj Foto: Petra Rot Kumelj 9

AKTUALNO Civilna iniciativa proti južni trasi daljnovoda Beričevo Divača Kje bo tekel novi daljnovod, bo kmalu znano izdelane so optimizacije 9. aprila 2015 je na ministrstvu za okolje in prostor potekal sestanek med ministrstvom, ELES-om in predstavniki civilnih iniciativ, ki so nastale ob napovedi priprave državnega prostorskega načrta za nov daljnovod med Beričevim in Divačo. Dokumentacija je skorajda izdelana in naročnik pričakuje, da bo predlog trase znan v okviru meseca dni. ELES je na pobudo civilnih iniciativ tako severno kot južno traso na vseh kritičnih mestih optimiziral in izdelal trase možnih odmikov. Za Lavrico sta bili predlagani dve optimizaciji: prva predvideva zgolj odmik daljnovoda južneje, druga (B) pa bi se Lavrici na široko izognila proti severu vse do obvoznice. Enako je bil preverjan odmik proti severu tudi za Babno Gorico, saj bi se nova trasa morala umakniti Krajinskemu parku Ljubljansko barje in koliščem, ki predstavljajo svetovno kulturno dediščino. Potek možnih tras je viden na spodnjih slikah. Žal nam boljših grafik ni uspelo dobiti. Je pa ELES predstavil tudi prednosti severne in prednosti južne trase. Prednosti severne trase: dvostransko napajanje RTP Kleče (enako kot danes, ki napaja pretežni del Ljubljane, Vrhniko, Logatec in Cerknico); različna trasa bolj odporna proti žledu in drugim vplivom; odpornejša na poplave; manjši vplivi na vodovarstvena območja; manjši vplivi na varovana območja in objekte kulture ter narave; zbrani podpisi na peticijah: proti severni trasi okoli 2100, proti južni 3300; nadomestitev obstoječega objekta po anketi sprejemljivejša rešitev za prebivalce. Prednosti južne variante: manjše število stanovanjskih hiš v bližini; manjši vizualni vpliv na prebivalstvo; nekoliko manjši vpliv na kmetijska zemljišča; manjši vpliv na ribolovna območja. Iz navedenega je jasno razvidno, da ima severna trasa več prednosti, kot južna, kar smo v naši civilni iniciativi ves čas zagovarjali. Kakšen bo predlog izdelovalca študije variant in okoljskega poročila, pa bo potrebno, kot že rečeno, še malo počakati. Že sedaj vabimo občane, da se aktivno udeležite javne razgrnitve, ki naj bi po napovedih predstavnikov ministrstva trajala skozi celo poletje. Na njej boste lahko podali svoje pripombe, do katerih bo moral pripravljavec zavzeti stališča. Mag. Iztok Petrič, Civilna iniciativa proti južni trasi daljnovoda Beričevo Divača A = trasa južno od obstoječega daljnovoda; B = optimizacija proti severu; C = optimizacija proti jugu (Vir: ELES, 9. 4. 2015) Svet Krajevne skupnosti Pijava Gorica V službi krajanov Tudi na Pijavi Gorici je novoizvoljeni svet krajevne skupnosti resno poprijel za delo in na svoji tretji seji sprejel okvirni program dela za štiriletno mandatno obdobje. Podlaga za program dela je bil volilni program NLMO, program dela sveta KS iz preteklega obdobja ter pobude naših krajanov. Da bi lahko krajani svoje pobude in predloge dajali kar se da neposredno, smo se na svetu KS odločili za nabiralnik, pritrjen na gasilskem domu, v katerega lahko kadar koli oddajo pisne predloge. Vsak prvi torek v mesecu pa je na sedežu KS uvedeno dežurstvo od 19. do 20. ure. Prizadevali si bomo za sodelovanje vseh dela voljnih krajanov, ne glede na strankarsko ali kakršno koli pripadnost. V nadaljevanju pa nekaj poudarkov iz našega programa: Izgradnja kanalizacijskega omrežja ter obnova vodovodnega omrežja realizacija odvisna od: 1. obsega sredstev, 10

AKTUALNO/OBVESTILA ki ga bo EU namenila Republiki Sloveniji, 2. deleža sofinanciranja EU, in 3. uspešnosti kandidiranja Občine Škofljica na javnem razpisu. Predvideti sofinanciranje malih čistilnih naprav, na območjih, kjer izgradnja kanalizacije ni smiselna. Izgradnja pločnika od prehoda za pešce na desni strani proti Čotovemu kozolcu (Projekt v sklopu rekonstrukcije križišča Kočevske in Želimeljske ceste). Umiritev prometa na Kočevski cesti. Izgradnja pločnika na Želimeljski cesti od cerkve do Nereda. Razširitev omrežja javne razsvetljave na šolskih poteh. Umiritev prometa na»cesti na Drenik in Prijateljevi ulici«. Sanacija avtobusne postaje (po poškodovanju je ostala samo polovica). Ureditev gozdnih poti Kapijski gozd. Ureditev lastništev zemljišč v KS Pijava Gorica, ki so že bila začeta in niso bila dokončana (dokumentacija, cenitve in drugo je v dokumentaciji KS Pijava Gorica in v dokumentaciji Občine Škofljica). Urejanje meteornih voda: skladno z odlokom občine naj inšpektorat izdela popis objektov, ki nimajo žlebov in snegobranov na strehah, ki mejijo na cestišča, nimajo urejenih ali izdelanih odtočnih jaškov in ki škodujejo s to neurejenostjo cestni mreži, sosedom ipd. Potrebno je tudi ugotoviti neurejenost okolic objektov ter njihovo varnost (nevarnost ob nalivih ipd.). Ureditev igrišča za otroke in mladino v dolini. Urejanje vaških in poljskih poti v KS PG v lasti ali v uporabi na lastniških ali občinskih parcelah. Urejanje Ceste na Drenik. Dokončna ureditev vaškega jedra ter nadaljevanje ureditve Skednja. Poleg vsega naštetega bomo konstruktivno sodelovali pri delu občine ter na sejah občinskega sveta predstavili naše pobude. Seveda bomo aktivno sodelovali z vsemi društvi v naši krajevni skupnosti, in prva naslednja skupna akcija je sodelovanje pri pripravi tradicionalnega krajevnega praznika»dan Pijave Gorice«, ki bo v nedeljo, 24. maja 2015. Milan Knez, predsednik Sveta KS Pijava Gorica OBVESTILA Nepovratne finančne spodbude Energetike Ljubljana v letu 2015 Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude gospodinjstvom, javnem sektorju, pravnim osebam javnega prava, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom za nove, še ne izvedene naložbe, ki zagotavljajo prihranke energije pri končnih odjemalcih na geografskem območju Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova-Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log-Dragomer za naslednje ukrepe: ukrep 1: Vgradnja nove toplotne postaje ob prvi priključitvi na sistem daljinskega ogrevanja, ukrep 2. Vgradnja novega kotla z visokim izkoristkom ob prvi priključitvi na sistem distribucije zemeljskega plina. Sredstva javnega poziva Sredstva za nepovratne finančne spodbude so izključno lastna sredstva Energetike Ljubljana, zato dodeljevanje sredstev ne predstavlja državne pomoči upravičencem. Višina sredstev znaša: za ukrep 1: 175.000,00 EUR, za ukrep 2: 75.000,00 EUR. Upravičenci za kandidiranje na javnem pozivu Na javnem pozivu lahko sodelujejo naslednji upravičenci: gospodinjstva. Sredstva lahko pridobi vsaka fizična oseba, ki je investitor naložbe in: lastnik nepremičnine stanovanjske stavbe ali etažne enote v večstanovanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet poziva, ali solastnik s pisnim soglasjem ostalih solastnikov, ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, ki se uporablja za stanovanjske namene, kjer bo naložba izvedena (v nadaljevanju: lastnik), ožji družinski član lastnika (zakonec, zunajzakonski partner, otroci oziroma posvojenci, starši ali posvojitelji) ali najemnik stanovanjske stavbe ali etažne enote v večstanovanjski stavbi, če so udeleženi pri financiranju naložbe in so za to pridobili pisno soglasje last nika, javni sektor, pravne osebe javnega prava, gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Več o razpisu: http://www.energetika-lj.si/aktualno/nepovra- tne-financne-spodbude-energetike-ljubljana- -v-letu-2015 11

OBVESTILA V skladu s 7. členom Statuta Občine Škofljica (Ur. l. RS, št. 1/10 in št. 101/10) in 8. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Škofljica (Ur. l. RS, št. 33/2011) objavljamo Javni razpis za podelitev priznanj Občine Škofljica za leto 2015 Občina Škofljica poziva občane, podjetja, društva, politične stranke ter druge organizacije in skupnosti, da predlagajo kandidate za občinska priznanja, ki so dosegli uspehe na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo h kakovostnejšemu, boljšemu ter popolnejšemu življenju občanov in imajo večji pomen za ugled, promocijo in razvoj Občine Škofljica in širše skupnosti. Priznanja in nagrade Občine Škofljica so: Častni občan Občine Škofljica, se podeli posameznikom, občanom Občine Škofljica in drugim državljanom RS, katerih delo in aktivnosti predstavljajo pomembne zasluge na področjih gospodarstva, umetnosti, športa, kulture in na področju drugih človekovih ustvarjalnosti oziroma osebam, ki so posebno zaslužne za razvoj, ugled in promocijo širše skupnosti Občine Škofljica. Grb Občine Škofljica se podeli za pomembno življenjsko delo ali velike uspehe oziroma dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine oziroma za pomembna življenjska dela. Grb se podeljuje fizičnim osebam. Plaketa Občine Škofljica se podeli posameznikom, podjetjem in drugim pravnim osebam, ustanovam in zavodom, skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in njihovim zvezam za njihovo izredno uspešno delo, izjemne dosežke za občino in širšo skupnost. Plaketa Občine Škofljica se podeli za uspešno sodelovanje drugim lokalnim oziroma prijateljskim skupnostim. Lahko se podeljuje ob posameznih jubilejih in priložnostih, med drugim tudi uglednim gostom ali delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini. Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku Občine Škofljica v mesecu septembru 2015. Pobuda za podelitev mora vsebovati: naziv oziroma ime ter sedež predlagatelja, ime in priimek predlaganega prejemnika in osnovne osebne podatke, vrsto zgoraj navedenega priznanja občine, - obrazložitev oziroma utemeljitev pobude, - pisno soglasje kandidata h kandidaturi, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Svoje predloge za prejemnike občinskih priznanj pošljite na predpisanem obrazcu po pošti, e-pošti ali dostavite osebno, najkasneje do 20. 5. 2015 do 17. ure, na naslov: Občina Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica, s pripisom: za komisijo KVIAZ,»občinska priznanja 2015«. Obrazce in soglasja lahko dobite na spletni strani občine: http://www.skofljica.si ali v sprejemni pisarni Občine Škofljica. O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Škofljica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlogi, ki bodo prispeli po predpisanem roku, ali bodo slabo utemeljeni, ne bodo obravnavani. Številka 03606-03/2015 Datum: 23.4.2015 Občina Škofljica Komisija KVIAZ 12

OBVESTILA (ime in priimek predlaganega kandidata) Telefon: Datum: SOGLASJE (ime in priimek ) naslov datum rojstva soglašam s predlogom za podelitev (vrsta priznanja) predlagatelja. Hkrati soglašam, da se vrsta priznanja lahko spremeni na podlagi odločitve občinskega sveta, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (podpis) Pobuda za podelitev občinskega priznanja občine Škofljica za leto 2015 Datum: OBČINA ŠKOFLJICA Šmarska cesta 3 1291 Škofljica Telefon: 01 360 16 00 Telefaks: 01 360 16 10 e-pošta: obcina@obcina.skofljica.si internet: http://www.skofljica.si POBUDNIK Ime in priimek pobudnika: Naslov stalnega bivališča: Telefon: E-pošta: KANDIDAT Ime in priimek kandidatke ali kandidata oziroma naziv pravne osebe za podelitev priznanja Občine Škofljica: Leto rojstva (za fizične osebe): Naslov: Telefon: Kontaktna oseba (za pravne osebe): Vrsta priznanja, ki naj bi ga kandidat(ka) prejel(a) (ustrezno označite): Častni občan Občine Škofljica Grb Občine Škofljica Plaketa Občine Škofljica Obrazložitev oziroma utemeljitev pobude: Priloga: Dokumenti, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi (priznanja, fotografije, razne listine.), Soglasje kandidata 13

OBVESTILA Imenovani odbori četrtnih in vaških skupnosti Občinski svet Občine Škofljica je na 5. redni seji dne, 23. 4. 2015, imenoval odbore četrtnih in vaških skupnosti, in sicer: V odbor vaške skupnosti Dole Reber se imenujejo: Slavko Žalac, Dole pri Škofljici 1, 1291 Škofljica Urška Gojak Krivec, Dole pri Škofljici 3, 1291 Škofljica Jožefa Grm, Dole pri Škofljici 10, 1291 Škofljica Damjan Zupančič, Reber pri Škofljici 15 b, 1291 Škofljica Franc Papež, Reber pri Škofljici 18, 1291 Škofljica V odbor vaške skupnosti Glinek se imenujejo: Anton Skubic, Glinek 8, 1291 Škofljica Andreja Kutnar, Glinek 14, 1291 Škofljica Jurij Gregorič, Glinek 4g, 1291 Škofljica V odbor vaške skupnosti Gorenje Blato se imenujejo: Vera Banić Vukadin, Gorenje Blato 105 a, 1291 Škofljica Mladen Stojanović, Gorenje Blato 56, 1291 Škofljica Stanko Bedenčič, Gorenje Blato 18 a, 1291 Škofljica Primož Žnidaršič, Gorenje Blato 36, 1291 Škofljica Silvo Korošak, Gorenje Blato 23, 1291 Škofljica V odbor vaške skupnosti Gradišče se imenujejo: Vlado Jerant, Gradišče I 46, 1291 Škofljica Klemen Čop, Gradišče I 93, 1291 Škofljica Ana Grm, Gradišče XVIII 9, 1291 Škofljica Branko Križ, Gradišče XIX 8, 1291 Škofljica Zdenka Janovljak, Gradišče IV 45, 1291 Škofljica Andreja Zelnik, Gradišče XXVI 18, 1291 Škofljica Bojan Olovec, Gradišče I 46, 1291 Škofljica V odbor vaške skupnosti Gumnišče se imenujejo: Anica Lani, Gumnišče 3, 1291 Škofljica Barbara Pelhan, Gumnišče 8a, 1291 Škofljica Milan Rajf, Gumnišče 16, 1291 Škofljica V odbor vaške skupnosti Klada se imenujejo: Miran Gruden, Klada 10,1290 Ig Franci Stopar, Klada 5,1290 Ig Domen Škrjanec, Klada 6,1290 Ig V odbor vaške skupnosti Lanišče se imenujejo: Helena Novak, Lanišče 70, 1291,Škofljica Jasna Mihelčič, Lanišče 60,1291,Škofljica Marko Adamič, Lanišče 46,1291,Škofljica Boštjan Boc, Lanišče 18a,1291,Škofljica Joža Repar Lakovič, Lanišče 31, 1291, Škofljica V odbor vaške skupnosti Orle se imenujejo: Andrej Mlakar, Orle 21,1291,Škofljica Betka Okorn, Orle 3, 1291,Škofljica Gregor Janežič, Orle 37, 1291,Škofljica Primož Okorn, Orle 28 F, 1291,Škofljica Marjana Černe, Orle 7a,1291,Škofljica V odbor vaške skupnosti Smrjene se imenujejo: Padar Miha, Smrjene 32,1291,Škofljica Žužek Tadej, Smrjene 17 a,1291,škofljica Koderman Tadej, Smrjene 3,1291,Škofljica Gačnik Marjan, Smrjene 18,1291,Škofljica Končan Marko, Smrjene 63 a,1291,škofljica V odbor vaške skupnosti Vrh se imenujejo: Alojz Vesel, Vrh nad Želimljami 14a,1291,Škofljica Marijan Jamnik,Vrh nad Želimljami 13, 1291, Škofljica Reimond Jeršin, Vrh nad Želimljami 61, 1291 Škofljica Mirko Starc, Vrh nad Želimljami 6, 1291 Škofljica Tomaž Jeršin, Vrh nad Želimljami 2, 1291 Škofljica Miha Zupančič, Vrh nad Želimljami 171, 1291 Škofljica Vinko Cimperman, Vrh nad Želimljami 70, 1291 Škofljica V odbor vaške skupnosti Zalog Klanec se imenujejo: Janislav Strgar, Primičeva ul. 10, 1291 Škofljica Marjan Čučkin, Klanec 13,1291 Škofljica Petra Tome, Zalog pri Škofljici 8a,1291 Škofljica V odbor četrtne skupnosti Pevčeva dolina in Hribi se imenujejo: Anton Mihael Sladič, Hribi 20, 1291 Škofljica Bernardka Hosta, Tonijeva ulica 1, 1291 Škofljica Jurij Tonin, Albrehtova ulica 94, 1291 Škofljica V odbor četrtne skupnosti Ravenska dolina se imenujejo: Jože Dular, Ravenska pot 60, 1291 Škofljica Slavko Ožbolt, Ravenska pot 91, 1291 Škofljica Zgonec Robert, Ravenska pot 35, 1291 Škofljica Peter Maček, Ravenska pot 28, 1291 Škofljica Sergej Prinčič, Ravenska pot 45, 1291 Škofljica V odbor četrtne skupnosti Žaga se imenujejo: Aleksander Jeras, Žagarska ulica 6, 1291 Škofljica Damjan Pangerc, Ahlinova ulica 10, 1291 Škofljica Tomaž Bučar, Cesta ob Barju 16, 1291 Škofljica V odbor četrtne skupnosti Novo Lanišče se imenujejo: Marjan Kadunc, Šmarska cesta 87, 1291 Škofljica Primož Grlica, Ulica 16. maja 5, 1291 Škofljica Boštjan Tekavec, Šmarska cesta 81, 1291 Škofljica Mandat članov odborov traja do izteka mandata članov občinskega sveta, ki jih je potrdil. 14

OBVESTILA Svet KS Lavrica, na podlagi 10. člena Pravilnika o priznanjih krajevne skupnosti Lavrica objavlja: Kriteriji za podelitev nagrad: Zlata plaketa Lavrice Javni razpis za podelitev priznanj KS Lavrice Zlata plaketa Lavrice je najvišje priznanje KS Lavrica. Podeljuje jo svet KS Lavrica in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 15 letno uspešno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 20 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Srebrna plaketa Lavrice Srebrno plaketo podeljuje svet KS Lavrica in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 10 letno uspešno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Bronasta plaketa Lavrice Bronasto plaketo podeljuje svet KS Lavrica in sicer: Posamezniku za življenjsko delo ali več kot 5 letno uspešno delo na področju KS Lavrica, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva (ali je prispeval) k ugledu in razvoju KS Lavrica. Skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 10 letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo (ali so povečevali) ugled Lavrice na gospodarskem, družbenem ali drugem področju dela. Častni znak Lavrice Častni znak Lavrice je prestižno in častno priznanje, ki se ga podeli za izjemne dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa in za ostale dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Lavrice. Spominsko priznanje Lavrice Spominsko priznanje Lavrice se lahko podeli posamezniku ali skupini krajanov in drugim pravnim osebam, kadar le ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja in premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Podatki, ki jih mora vsebovati predlog: Predlog je potrebno podati pisno in mora vsebovati: Ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja. Ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke. Obrazložitev pobude oziroma predloga in dokumente (neobvezno), ki kakorkoli potrjujejo dejstva iz obrazložitve pobude oziroma predloga. Predlogi morajo biti poslani s priporočeno pošiljko do srede 20. maja 2015 na naslov: Krajevna skupnost Lavrica (s pripisom»priznanja KS Lavrica ne odpiraj), Srednjevaška ulica 49, Lavrica 1291 Škofljica ali E-naslov (z zahtevano potrditvijo branja) ks@lavrica.eu Pravilnik o priznanju je na voljo na spletnem naslovu: www.lavrica.eu. Priznanja bodo izročena na seji KS Lavrica ob praznovanju krajevnega praznika ali na svečanem delu same prireditve DAN LA- VRICE. Krajevna skupnost Lavrica Komisija za priznanja 15

OBVESTILA Povzetek letnega poročila JP Vodovod-kanalizacija za 2014 Skladnost pitne vode na oskrbovalnih območjih občine Škofljica JP VODOVOD-KANALIZACIJA je v občini Škofljica izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, kjer ležijo naselja Lavrica, Škofljica, Babna Gorica, Lanišče, Lisičje, Daljna vas, Srednja vas, Zadnja vas, Gumnišče, Glinek, Gorenje Blato, Zalog pri Škofljici, Klanec; na oskrbovalnem območju Pijava Gorica z naselji Pijava Gorica, Kremenica, Draga, Podblato, Smrjene, Gradišče in Vrh nad Želimljami; na oskrbovalnem območju Orle z naselji Orle in Hrastarija; ter na oskrbovalnem območju Želimlje z naseljem Želimlje. Na oskrbovalno območje centralnega vodovodnega sistema, odvisno od tlačnih razmer, priteka pitna voda iz vodarn Kleče, Hrastje in Brest; oskrbovalno območje Pijava Gorica se napaja iz vodarne Brezova noga; oskrbovalno območje Orle se napaja iz črpališča Orle; oskrbovalno območje Želimlje pa iz vrtine Želimlje. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD- -KANALIZACIJA v okviru notranjega nadzora, kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP VODOVOD-KANALIZACIJA in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preizkusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2014, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka.si v rubriki Informacije/Kakšno vodo pijemo/letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila se nahaja v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev za mikrobiološka in fizikalno- -kemijska preskušanja v okviru notranjega nadzora za oskrbovalna območja Pijava Gorica, Orle, Želimlje in Kleče, Hrastje, Brest. JP VODOVOD-KANALIZACIJA voka@vo-ka.si MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA KEMIJSKA PRESKUŠANJA VODOVODNI SISTEM OBMOČJE Odvzeti vzorci Neskladni vzorci Neskladni vzorci E. Coli Odvzeti vzorci Neskladni vzorci redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni PAR LJUBLJANA KLEČE, HRASTJE, BREST 104 3 2 0 0 0 25 3 0 0 / PIJAVA GORICA PIJAVA GORICA 38 1 0 0 0 0 38 1 0 0 / ORLE ORLE 38 1 1 0 0 0 38 1 6 0 motnost ŽELIMLJE ŽELIMLJE 27 1 4 1 0 0 27 1 0 0 / SKUPAJ 207 6 7 1 0 0 126 6 6 0 motnost OPOMBE: PAR neskladni parameter 16

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Kresovanje na Orlah Na predvečer 1. maja Ni se še zvečerilo, ko se je na prizorišče kresovanja na Orlah pričenjala zgrinjati množica obiskovalcev. Organizator kresovanja Gostilnica Orle je vse pripravila za prijetno druženje. Na prostranem dvorišču je organizator poskrbel za primeren kres, ki so ga prižgali ob 21.00 uri. Za varnost so skrbeli orelski gasilci. Narodno-zabavna glasba je ustvarjala brezskrbno vzdušje in vabila obiskovalce k plesu. Luna se je na zahodu poslavljala, ko je prireditev zapustil zadnji obiskovalec. Večer in noč sta minila brez slavnostnega govora o pravicah delavcev, ki vse bolj izginjajo. Pričele so se prve ure prvega maja, mednarodnega praznika dela. Franc Prešeren Foto: Franc Prešeren Krajevna zgodovina je zanimiva 300 let družine Lenče Gospodčevih z Lavrice Domoznanska sekcija Interesnega združenja Naša Lavrica je pripravila še en zanimiv dogodek. Mag. Iztok Petrič je tokrat predstavil družino Lenče z Lavrice. Gre za znano posestvo ob Dolenjski cesti, ki ga je leta 1912 kupil Ivan Ogrin. Predavanje je nastalo kot plod triletnega raziskovanja. Predavatelj je za podatki brskal po zemljiških katastrih, urbarjih, matičnih knjigah, zapuščinah in starih časopisih. Nekaj zgodb je izvedel od še živečih potomcev in tudi krajanov Lavrice. Zbral je lepo število fotografij hišnih gospodarjev, ki so pustile sledi ne le v krajevni zgodovini, pač pa tudi v nacionalni. Prvi gospodar Franc Adam Lenče (1693 1763) je na Lavrico prišel okoli leta 1730 in se naselil na Gospodčevem posestvu, na katerem je pred njim gospodaril Karl Henrik, baron Paumgartner. Pogled na Lenčetovo novo domačijo, zgrajeno z denarjem iz francoske blagajne, najdene ob koncu Ilirskih provinc (1809 1813). (Foto: ZAL) Prvotna hiša je še ohranjena in predstavlja lep primer baročne rustikalne arhitekture. Družina, ki se je ves čas ukvarjala s trgovino, je prosperirala zlasti v času Andreja Lenčeta ml. (1791 1865), ko so bili zgrajeni nova stanovanjska hiša, gostilniški paviljon in vinska klet. To je bil čas, ko je družina začela s trgovanjem z vinom in odpiranjem gostiln tudi v Ljubljani (Gostilna pri Lozarju, gostilna Pri belem volku, hotel Pri Zvezdogledu). Andrejevo delo sta uspešno nadaljevala sin Mihael (1818 1880) in vnuk Karl (1863 1909). Lavrica je postala najlepši letoviški kraj v okolici Ljubljane. Žal pa je zadnji gospodar Karl Lenče ml. (1885 1921) s kartanjem zapravil posestvo in pobegnil v Ameriko. Da bi poplačala sinove dolgove, je njegova mama Betty Lenče posestvo, kot že rečeno, leta 1912 prodala Ivanu Ogrinu. Iztok Petrič med predavanjem (Foto: J. Piškurić) Po predavanju se je razvila zanimiva razprava, saj so obiskovalci s predavateljem delili svoje misli in zastavljali pronicljiva vprašanja. Prav je, da spoznavamo našo domačo zgodovino. Domoznanska sekcija pa je še enkrat dokazala, da dela dobro. Med obiskovalci smo pogrešali učitelje in vzgojitelje, saj bi lahko slišano vključili v svoje programe vzgoje in izobraževanja. Lenčeti so bili trgovci, politiki, meceni in kulturni delavci, ki si zagotovo zaslužijo vsaj nekaj pozornosti. Posameznike boste bralci Glasnika lahko spoznali v podlistku, ki ga bomo začeli objavljati v prihodnji številki. Jelka Piškurić, Domoznanska sekcija Interesnega združenja Naša Lavrica 17

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV DPM Lavrica Glasbeni izziv v nedeljo, 10. maja 2015»Meni glasba ali petje pomeni nekaj lepega in zdi se mi, da s tem izražaš svoja čustva, kot so jeza, žalost, veselje, srečo «pravi flavtistka Ajda. Z izzivi so se v aprilu spoprijeli vsi nastopajoči tako mladi glasbeniki kot tudi glasbeniki Special orkestra. Pridno se učijo in vadijo svoje točke za zabavni koncert Glasbeni izziv, ki se bo odvijal v nedeljo, 10. 5. 2015, ob 17.00 v avli Osnovne šole Škofljica. Na koncertu brez vstopnine bo v petnajstih točkah nastopilo 18 glasbenikov. Nastopili bodo v vsebinsko bogatem in raznolikem programu pred očmi in ušesi žirije. Slednjo bodo sestavljali zanimivi člani, ki jih druži želja po uveljavljanju glasbe in dela z mladimi v občini Škofljica: pedagogi, glasbeniki, novinarji Vsi prijavljeni in izbrani se poleg glavne nagrade (profesionalno snemanje v studiu Formalibre), potegujejo predvsem za svojo izkušnjo javnega nastopanja, muziciranja z glasbeniki in druženja ob raznovrstni glasbi. Pa še mogoče za kakšno majhno pozornost in morda celo kakšen nastop na drugih prireditvah v naši občini in širše. Posebni gostje našega koncerta pa bodo OPZ Čebelce pod dirigentskim vodstvom Veronike Kupljenik. Na koncertu bodo nastopili sledeči solisti in dueti (seznam po abecednem vrstnem redu): Ajda Tusič, 11 let, prečna flavta»rada imam živali, še posebno so mi pri srcu konji. Moji hobiji so jahanje konjev, igranje flavte, petje, ples (hip-hop) Želim si postati pevka ali igralka.«alja Jereb, 9 let, vokal»poleg petja rada rišem, ustvarjam, potujem. V prostem času treniram ritmično gimnastiko in kar nekaj časa preživim tudi s taborniki v naravi. O tem, kaj bom, ko odrastem, se še odločam med igralko, modno kreatorko, učiteljico, izumiteljico in pevko. Morda res postanem tudi pevka.«bruno Žižmund, 10 let, sopranski helikon»moji hobiji so šah, karate, glasba, fotografija, jeziki. Rad razmišljam, pišem zgodbe in pesmi, igram na helikon, rešujem krajše teste in križanke. Pri babici in dedku imam hišnega ljubljenčka muca Maca. Rad bi postal glasbenik in igral več inštrumentov. Glasba mi pomeni sprostitev, umiritev, užitek in mi je nekaj najboljšega.«gaja Klun, 10 let, prečna flavta»zelo rada imam mojega hrčka, ki mu je ime Hrči. Moje sanje in največja želja je, da bi postala učiteljica razredne stopnje. Rada rišem, se igram s prijatelji, gledam filme Najrajši pa igram na flavto. Za flavto sem se odločila zato, ker jo je igrala tudi moja mami.«lucija Križnik, 10 let, oboa»obožujem branje znanstvene fantastike in sanjam o pustolovščinah. Rada gledam akcijske, komične in znanstvenofantastične filme, na pamet znam vse filme in knjige Gospodarja prstanov, Hobbita in Harryja Potterja. Glasba mi pomeni dodatno življenje v drugem svetu. Mami pravi, da imam smisel za humor in živo domišljijo.«marcel Škufca, 8 let, kitara»sem rojen glasbenik. To imamo v družini, saj sta dedek in babica zborovska pevca. Rad bi postal dober kitarist in želim se naučiti igrati harmoniko. Sanjam, da bom nekoč igral kitaro in pel nekje ob morski obali, si služil dinarčke in z njimi kupil svoj PC Zanima me ekstremno kolesarjenje in moto GP, navijam za Marqueza.«Maruša Uršej, 12 let, flavta»sem z Gradišča in obiskujem 7. razred OŠ Škofljica. Želim si postati veterinarka in potovati okoli sveta. Rada igram na flavto in tekmujem.«neža Kopitar, 8 let, vokal»svoj prosti čas najraje preživljam v druženju in igri s prijatelji. Rada imam naravo, sprehode v gozd in še posebej rada z mamico gobarim. Moja velik a želja je, da bi se naučila igrati flavto, sanje pa, da bi nekoč imela čisto pravo živo želvo. Svoj glasbeni talent spoznavam pri otroškem pevskem zboru na Rakovniku in ga želim razvijati, da bi se kot vrtiljak vrtel in bleščal v mojem življenju.«žan Slemenšek, 7 let, harmonika»sem pravi veseljak in vedno poskrbim, da so tudi vsi ljudje okoli mene dobre volje in nasmejani. Kamorkoli grem, gre harmonika z mano in ko raztegnem meh, je pravi žur. Imam več hobijev. Na prvem mestu sta učenje diatonične harmonike in petje, poleg tega pa obiskujem tudi treninge nogometa in šaha, tako da mi ostane le malo prostega časa.«katarina Sajovic, 13 let, violina»prihajam iz Škofljice. Moji hobiji so igranje violine, branje in poslušanje glasbe. Brez slednje si ne predstavljam življenja, saj daje ritem življenju in popestritev še tako dolgočasnemu dnevu. Želim si uspešno nastopiti na Glasbenem izzivu.«tajda Liplin Šerbetar, 18 let, vokal in kitara»letos zaključujem gimnazijo Poljane. Moja prihodnost od tu naprej je videti zamegljena, a v iskanju sreče sem pripravljena žrtvovati marsikaj. Zelo si želim, da bi se lahko ukvarjala z umetnostjo od glasbene do dramske in likovne. Ena mojih glavnih prioritet je literatura, saj obožujem romane in poezijo. Morda mi bo nekoč uspelo kaj takega, kot je objava knjige. To bi mi ogromno pomenilo, posebej zato, ker verjamem, da je umetnost tista, ki je zmožna spreminjati svet.«tjaša Plevnjak, 15 let, vokal in kitara»moji največji želji (in hkrati sanje) sta uspeti kot grafična oblikovalka ter živeti v Kaliforniji ali Londonu. Želim imeti tudi glasbeno kariero. Zelo rada imam živali, doma imam enega psa in dve mački. Moji hobiji so petje, igranje kitare oziroma klavirja, risanje ter branje, zelo rada pa svoj prosti čas preživljam tudi na YouTube-u. Večino časa preživim v družbi glasbe, ki me spravlja v dobro voljo.«duo Laura Mlakar in Maja Popovič, obe 14 let, vokal»sem Laura, obožujem petje in zelo rada plešem. Imam psičko Bučko. Želim si, da bi imela svojo firmo ali da bi bila vsaj uspešna v življenju. Glasba mi veliko pomeni, saj zelo rada pojem.jaz sem Maja in poleg petja treniram odbojko. Moj hišni ljubljenček je pes. V šoli mi gre precej dobro. Imam se za piflarja Na življenje gledam kot na veliko priložnosti.«18

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Duo Jaša & Erik (violončelist Jaša Krevh in harmonikar Erik Gruden, oba 10 let)»sem Jaša in zelo rad berem knjige in stripe, pišem pesmi in delam poizkuse.sem navdušen športnik Erik, saj imam rad nogomet in košarko. Rad imam seveda tudi glasbo in živali, še posebej mačke.«duo RUANA (Rubi Šterpin in Ana Krevh, obe 8 let, vokal)»ime je sestavljanka imen Rubi in Ana. Sem Rubi in v prostem času se najraje igram s prijateljicami, plezam po drevesih, plešem, izvajam salte in igram flavto. Moja največja želja je, da bi dobila kužka. Na talente sem se prijavila, ker uživam v glasbi in rada pojem. Še posebej pa mi je všeč, ker pojem skupaj s prijateljico Ano. Na talentih se bova zabavali.jaz sem Ana in rada berem knjige. Moj najljubši hobi je igranje violine. Zelo rada bi imela konja. Obe obožujeva risanko Frozen, zato je najina točka pesem Ne, ne, naj bo to izziv za vas pridite na koncert, prisluhnite in uganite!«pavla Peterle Udovič Čebelarsko društvo Škofljica Franc Trtnik prejemnik zlatega odličja Antona Janše I. reda V soboto, 11. aprila, je na občnem zboru Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici ČZS našemu krajanu, g. Francu Trtniku, podelila najvišje čebelarsko odlikovanje, to je Odlikovanje Antona Janše I. reda. Gospod Franc Trtnik je že 33 let član Čebelarskega društva Škofljica. Ob očetu čebelarju se je čebelarjenja začel učiti že veliko let pred ustanovitvijo društva. Še kot otrok se je učil opravil v čebelnjaku, zgodaj se je naučil tudi samostojno ogrebati roje v zato prirejeni kranjič. Čez čas je od očeta dobil tudi nekaj svojih družin, jih tekom let namnožil in ob očetovem čebelnjaku, ki še danes stoji ob hiši, opremil še dve prikolici z dvanajstimi panji. V tridesetih letih prejšnjega stoletja, malo pred 2. svetovno vojno, je v Škofljici že bilo ustanovljeno čebelarsko društvo, ki je delovalo med in nekaj let po vojni. Žal pisni dokumenti niso ohranjeni in dokazil o tem ni bilo mogoče dobiti, pa tudi čebelarjev, ki so ga ustanovili, ni več. Drugič je društvo čebelarjev v Škofljici ustanovljeno leta 1982 in od takrat je g. Franc Trtnik v društvu aktivno deloval na različnih funkcijah. V teh triintridesetih letih je bil predsednik društva, tajnik, mentor, član komisij in član vseh Upravnih odborov Čebelarskega društva Škofljica. Sodi med tiste vestne, zanesljive in skrbne čebelarje, ki vedno pristopijo na pomoč in ponudijo nasvet, ko ga potrebuješ. Spominja se, da je s prvim predsednikom društva Ladom Nebcem sodeloval kot mentor v čebelarskem krožku, ki je deloval pri osnovni šoli Škofljica. Tudi danes, ko v društvenem čebelnjaku ni več čebel, z ostalimi člani poskrbi za njegov prijazen videz in urejeno okolico. Ravno te dni skrbi, da bodo ob čebelnjaku posajene dodatne medovite rastline, na katerih se šolski otroci in mimoidoči lahko poučijo o čebelam prijaznih rastlinah. Gospod Franc Trtnik je domoljub, nesebičen, delaven in odgovoren do okolja. Za vso dejavnost v čebelarstvu v korist širše družbe za obstoj človeka in narave mu iskreno čestitamo ob prejemu zlatega odličja, saj je s tem tudi ponesel dobro ime našega društva in naše občine. Zaželimo mu še veliko uspehov in pozdravimo ga s čebelarskim pozdravom NAJ MEDI! Vera Dolinar, predsednica Čebelarskega društva Škofljica Foto: Vera Banić Vukadin Predsednik ČZS Boštjan Noc izroča Trtniku odlikovanje Antona Janše I. stopnje. Franc Trtnik med prejemniki najvišjega odličja ČZS 19

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Društvo upokojencev Lavrica Pomlad je prebudila tudi malo manj mlade pohodnike Sončni žarki, sicer še z zmanjšano močjo, nas vztrajno privabljajo iz naših domov v naravo. Z našimi enkrat mesečnimi pohodi (vsak drugi četrtek v mesecu ob 9. uri) smo pričeli že v marcu, a je aprilski tudi zaradi že višje temperature in že nekaj pridobljene spomladanske kondicije bolj ugoden za našo starostno skupino. Na stalnem zbornem mestu si je trinajst varno opremljenih pohodnikov zaželelo smer današnjega pohoda, ki vodi mimo Ržena po gozdni poti do Kuharja in Orl in zopet po daljši gozdni poti do Urha. Pri nas se ne sprašujemo, koliko ima kdo let, predno se podamo na pot, a daljša pot je tista, ki sama odkrije naša presežna leta, in v času povratne poti je bilo kar nekajkrat slišati, da se nam bo počitek v znanem lokalu na Orlah prilegel. Na našo srečo živimo v okolju z zelo razgibano naravo, od barjanske ravnice do hribovitega zaledja z mnogimi bolj ali manj napornimi sprehajalnimi potmi, do katerih ne potrebujemo prevoznih sredstev niti lokalnih vodičev, saj našo okolico dobro poznamo. Ti naši pohodi so velikokrat tudi utrujajoči, za nekatere včasih tudi naporni, a si s tem utrjujemo našo fizično sposobnost, ki jo nujno potrebujemo. K našim aktivnostim se lahko pridružijo tudi nečlani. Z veseljem vas bomo sprejeli. Jože Sebanec, predsednik DU Lavrica PGD Pijava Gorica Odlični rezultati GD Pijava Gorica Komaj smo zaključili s tekmovanji za mladino v preteklem letu, že smo se pripravljali na nova tekmovanja v letošnjem letu. Zaradi spremenjenega tekmovalnega koledarja se je gasilski kviz iz jesenskega termina preselil na spomladanski. Tako smo se že konec januarja znova zbrali in začeli pripravljati za občinsko tekmovanje, kjer pa je nato mladina osvojila vsa prva mesta. Tako na občinskem tekmovanju kot tudi na vseh prehodnih pokalih v tekmovanju z GZ Velike Lašče in GZ Ig. Tudi ostale trojke so dosegle odlične rezultate. Na regijskem tekmovanju v Vodicah 7. 3. 2015 je mladina zopet pokazala vse svoje znanje in spretnost, tako da so bile Pijavčanke zopet najboljše, saj se je trem trojkam uspelo uvrstiti na državno tekmovanje. Še z večjo zavzetostjo so se ob popoldnevih srečevali v gasilskem domu na Pijavi Gorici. Skupaj z mentorji so se dobro pripravili za državno tekmovanje v Kranju, ki je bilo 28. marca. Na tekmovanju je sodelovalo 39 pionirskih, 38 mladinskih in 31 pripravniških ekip. PGD Pijava Gorica je bila zastopana s tremi trojkami, v vsaki konkurenci z 1 ekipo. Ker so se letos nekoliko spremenile tekmovalne discipline za kviz, smo bili še toliko bolj nestrpni. Tekmovalce smo lahko spremljali samo v telovadnici, to je pri spretnostnih vajah, saj so ostale discipline potekale v razredih. Zato smo še toliko bolj navijali za naše. V pogovoru z ostalimi gledalci smo kaj kmalu ugotovili, da je glas Pijave Gorice že dodobra poznan vsem, saj smo že nekaj let v samem vrhu najuspešnejših gasilskih društev na teh tekmovanjih. Lepo je poslušati ostale, ko o nas govorijo s spoštovanjem. Vse naše tekmovalne ekipe so z mešanimi občutki prihajale na tribuno med nas in nam poročale o opravljenih nalogah. Niso bili vsi zadovoljni, občutki pa so bili mešani. A važna je pot in pot je bila prava. To smo izvedeli na razglasitvi, ko smo vsi nestrpno čakali, kako pozno bodo poklicali ime naše ekipe. Pri pionirskem triu, Neli Pirc, Neli Janežič in Jerneju Moharju, z mentorico Evo Kramar so nas kar dolgo časa pustili negotove. Poklicali so jih za 20

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV osvojeno 2. mesto, kar je odličen rezultat, če ne sanjski. Prav ponosno smo kričali na tribuni, ko so prejeli velik pokal. Pri mladinkah smo morali čakati vse do konca. Mladinke Nika Pirc, Katja Nered in Maja Vidmar so z mentorico Lariso Ambrožič osvojile 1. mesto in s tem naslov državnih prvakinj. V telovadnici je postalo noro. Smeh, solze, veselje vse je bilo med nami. Dekleta so bila poplačana za trud in zavzetost na vajah in tekmovanjih. Tudi pripravnice Nina Janežič, Petra Krese in Ana Kramar so dosegle odlično 6. mesto. Uspešen tekmovalni dan smo po prihodu domov seveda nadaljevali v naši tekmovalni bazi Pri Čotu, kjer smo se malo okrepčali in že kovali nove načrte, saj se nova tekmovanja že približujejo. Hvala vsem mentorjem in ostalim, ki so pomagali, da so naše ekipe dosegle tako odlične rezultate. Ponovno je šel glas Pijave Gorice po vsej Sloveniji. Pijava je zakon! Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Andrej Pirc, predsednik PGD Pijava Gorica Foto: Andrej Pirc Druga SEMEnjava na Lavrici Že raste! V podružnični šoli Lavrica je bila v petek, 17. aprila 2015, učilnica 1. razreda središče živahnega dogajanja, saj se je odvijala druga SEMEnjava v organizaciji DPM Lavrica. S tem dogodkom želimo organizatorji spodbujati druženje različnih generacij, prenos znanja in izkušenj od starejših na mlajše ter spoznavanja različnih pristopov. Udeleženci so prinesli domače sadike in semena v izmenjavo. Pomladansko razpoloženi vrtičkarji so si navdušeno ogledovali prve sadike, ki obetajo rodovitno poletje in jesen. Pokazala se je lastna ustvarjalnost, saj je vsak prinesel nekoliko drugačno pripravljeno seme ali sadike. Izbirali smo lahko med različnimi začimbnicami, jagodičevjem, stročnicami, solatnicami, cvetjem skratka med vsemi vrstami rastlin za uspešno vrtičkanje. Med aktualnejšimi so bile tudi sadike različnih sort paradižnikov in paprik. Posebno veselje so imeli otroci z jagodno in čokoladno meto, ki jo bodo posadili na domačem vrtu ali balkonu. Marsikatere sadike se še krepijo v domači oskrbi. Če jih bo preveč, bodo najverjetneje predmet medsoseske izmenjave. Ponovno nas je presenetila mlada vrtnarka, saj je prinesla lično narejen album z zbirko vrtnih opravil in pridelkov, ki ga je sama naredila. Otroci so radi sodelovali pri izmenjavi, pakiranju in označevanju semen. Veliko je bilo govora o različnih pristopih obdelovanja vrtičkov in vzgoje sadik ter sejancev. Vsak pa bo sam poiskal svoj način, ki bo najbolj ustrezal njegovemu vrtu in načinu dela. Lepo je bilo videti toliko navdušencev v živahni debati, ki so prišli iz širšega območja občine, kot tudi od drugje. Želimo se zahvaliti ravnatelju in kolektivu učiteljic na PŠ Lavrica, ki so nam omogočili gostovanje v prostorih šole. Hkrati se želimo tudi najlepše zahvaliti vsem, ki so delili informacijo o tem dogodku. Deževno razpoloženo vreme ni preprečilo izvedbe druge SEMEnjave, temveč je pospremilo že vsejano seme v življenje. Naj bo dežja ravno prav in naj se ne ponovi lansko mokro poletje. Veseli smo odziva in povpraševanja po ponovitvi dogodka, zato bomo take dogodke zagotovo še organizirali. Razmišljamo o morebitni izmenjavi pridelkov tekom sezone. Naj raste še naprej! Vita Korinšek in Marija Vavpotič Foto: Ana Marija Udovič 21

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Letni zbor Turističnega društva Lavrica Letno na zborih članstva posameznih društev podajamo poročila o tem, kje smo kaj storili v prid sočloveku, kraju in domovini. Tale zapis je nastal na osnovi poročil o delu v Turističnem društvu Lavrica, ki so predstavljena in potrjena na zboru članov 27. marca v dvorani Doma krajanov na Lavrici. Povzetek glavnih dejavnosti društva je podala predsednica Slavka Kregar, ki so ji s podrobnejšimi poročili sledili predsedniki posameznih sekcij. Zbora se je udeležilo preko 50 ljudi. Slavka Kregar je poudarila, da nam sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija omogoča, da lahko med seboj hitro uskladimo izvedbo posameznih projektov, saj se zato upravni odbor od zadnjega letnega zbora do danes sestal le trikrat. Turistično društvo Lavrica je v preteklem obdobju načrtovalo 46 programov različnih delavnic, predavanj in tečajev, koncertov, dramskih iger, lutkovnih prireditev, športnih dejavnosti in pohodov. Uresničili pa smo jih kar 62 ali 13 % več od načrtovanega. Žal pa zaradi vremenskih razmer ni bilo mogoče opraviti pohoda po Čemšeniški grajski poti in tekmovanja koscev. Predsednica Turističnega društva Lavrica je nadalje izpostavila pridobitve in dejavnosti: nova znanja na kulinaričnem področju, ohranjanje podeželja, številne nove izvirne izdelke (polstenje, klekljanje in vezenje), kjer je še posebej izstopalo sodelovanje pri spravilu lanu na Laniščah, kjer se Ivanka in Janez Skubic prizadevata za ohranitev starih običajev, ki so v preteklosti zaznamovali ta kraj v naši občini, ki se imenuje prav po tej vsestransko uporabni rastlini. Številne prireditve in dogodke na krajevni in občinski ravni so nam z lepo, doživeto zapeto pesmijo polepšali naši nepogrešljivi pevci mešanega pevskega zbora Češnje in otroškega pevskega zbora Čebel ce. Iz leta v leto bolj so nam nepogrešljivi tudi naši mladi umetniki dramske skupine Ivana Ogrina, ki z zavzetostjo in navdušenjem igrajo svoje predstave, je še dodala predsednica in se vsem zahvalila za sodelovanje in njihove prispevke. Predsedniki posameznih sekcij so zatem podali podrobnejša poročila o opravljenem delu. Tako je Terezija Kastelic, predsednica Aktiva podeželskih žena (vanj so vključene ženske iz vse občine, ne le iz Lavrice) povedala, da so bili štirje programi izvedeni v okviru ohranjanja in spodbujanja razvoja podeželja, kar je občina posebej finančno podprla. Sicer pa se članice Aktiva mesečno srečujejo pri različnih kulinaričnih, rokodelskih, etnografskih in drugih spretnostih ter tako med nami utrjujejo dediščino naših prednikov. Nezamenljive so tudi ob različnih skupnih občinskih prireditvah. Poročilo pa je s slikami predstavila tudi na velikem platnu v dvorani. Predsednik MePZ Češnje Jani Kupljenik je posebej izpostavil številno občinstvo (okoli 350 obiskovalcev) na letnem koncertu maja v OŠ Škofljica, kar kaže, da se je zbor v teh 15-ih letih delovanja dodobra usedel v srca naših občanov. V teh letih se je kot vsak zbor preoblikoval in zamenjal tri zborovodje. Sedaj v njem sodeluje 18 ženskih in 12 moških glasov, ki se vsak teden za 2 uri zberejo k vadbi. Z gostovanji posegajo tudi po državah EU in letos načrtujejo obisk in koncert v Bruslju. Letno imajo tudi vikend vajo v kakem letoviškem ali gorskem kraju, kjer se ob pevski vadbi skupaj poveselijo z družinskimi člani in se jim tako vsaj malo oddolžijo za čas, ki ga preživijo na vajah. Mlade zanesenjake od najmlajših do najstnikov povezujeta 15-članski otroški pevski zbor Čebel ce in 11-članska dramska skupina Ivana Ogrina, vse pod pogumnim vodstvom Veronike Kupljenik, ki nam je svoje poročilo tudi predstavila preko slik na velikem platnu. Z mladimi pevci sodelujejo tudi štirje instrumentalisti. Poleg domačih odrov jim niso neznani tudi odri v drugih krajih naše ožje domovine, tako v okviru sakralnih nastopov (Čarno jezero Rakovnik 700 udeležencev, Ig, Bistra itd.) kot posvetnih na krajevnih in občinskih prireditvah. Izvedli so 14 igric za mlado in staro. Ti nastopi v različnih okoljih nedvomno vzgajajo mlade k spoštovanju različnosti in zgodovinskih vrednot, zaradi katerih smo se Slovenci ohranili kot trden narod. Nadzorni odbor je skupaj z blagajničarko Jelko Modic ugotovil, da društvo posluje v skladu s predpisi in nima neurejenih ali neplačanih obveznosti, kar nam je predstavil Tomaž Kupljenik. Po podanih in soglasno sprejetih poročilih smo sprejeli sklep, da se društvo tudi letos vključi v vse programe in aktivnosti, ki so mogoči v okviru sredstev, ki jih prispeva občina in donatorji. Predvsem se donatorska sredstva zbirajo preko računa društva za gostovanja članov MePZ Češnje v tujini. Letos bo to prestolnica Evrope Bruselj. Sicer pa smo s sredstvi precej omejeni, ker se je glede na minula leta v zadnjem času zelo razmahnila društvena dejavnost in mora občina približno enako vsoto za delovanje društev razdeliti na vse več društev. Toda iznajdljivost in prostovoljni prispevki v delu in materialih so neizmerljivi, saj nas delo v Turističnem društvu Lavrica druži v veselju in srčnosti, da ohranimo naše starodavne običaje, našo slovensko pesem in v tem duhu pripomoremo k vzgoji naših otrok in mladine, ki tako prizadevno sodeluje. Ob zaključku nam je predsednik KS Lavrica Bojan Božič zaželel nadaljnjih uspehov pri delovanju društva. Letni zbor so s slovensko himno otvorili pevci MePZ Češnje, ki so ob zaključku zapeli še dve pesmi. Pevci otroškega pevskega zbora Čebel ce pa so med zborom zapeli tri pesmi. Druženje smo zaključili s skromnim prigrizkom in kozarčki rujnega. Za še bolj doživeto in množičnejšo vključenost državljanov v društveno dejavnost bi morala država več narediti za sprostitev predpisov, občine pa za financiranje teh dejavnosti, da ne bi vsako leto znova (sedaj že kar tri leta zapovrstjo) ugotavljali, da je vse manj sredstev namenjenih za izvajanje takih povezovalnih programov. Upamo lahko, da se bo ob rasti bruto domačega proizvoda v državi tudi na ta področja premaknilo več denarja, ki nikakor ni stran vržen. Stanko Klemenčič Saražin, predsedujoči zbora 22

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Nova slovenska zaveza občinski odbor Škofljica Redni letni občni zbor Letos smo ga tako kot lani iz razlogov poenostavitve in varčevanja zopet priredili tako kot lani, da smo člani občinskega odbora NSZ Škofljica redni letni zbor imeli hkrati z ljubljanskim, tj. 21. marca 2015 v Škofovih zavodih. Tako nam ni bilo treba posebej pripravljati prostora, ne kulturnega programa in morebitnega plačila le-tega, ni bilo potrebno pripravljati pogostitve, ker v Škofovih zavodih po končanem zboru vsi skupaj odidemo v jedilnico, kjer kosilo z vsemi dodatki in pijačo plačamo iz svojega žepa. Da imamo zbor v Škofovih zavodih, je tudi ta ugodnost, da je blizu, da se odvija vedno v soboto dopoldne, ko smo priletni še kolikor toliko pri močeh, ter še glavno, da se vse dogaja pri belem dnevu. Pomembni dejavnik za skupni zbor je tudi to, da smo od vseh naših lanskih denarnih sredstev, to je 422,57 (od občine lani 338,20 ), 31. decembra 2014 imeli izpraznjen transakcijski račun, v ročni blagajni pa 14,31, in tako od našega društvenega denarja nismo porabili niti centa. V poročilu za lansko leto je bilo povedano, da smo izvedli vseh deset (10) začrtanih programov društva in da smo jih objavljali v našem občinskem glasilu GLASNIK. Od lanskih programov naj samo omenim, da smo z dr. Robertom Petkovškom imeli tudi prireditev za škofljiški občinski praznik v naši kulturni dvorani z naslovom:»odpuščanje V KRŠČANSKI ČLOVEŠKOSTI«. Za letošnje leto je bilo povedano, da imamo začrtanih sedem programov (na našo občino vloženi 16. 3. 2015), od katerih naj omenim prijavljeni program za občinski praznik in nadaljevanje programa iz lanskega leta: popravilo oskrunjene Farne plošče na Rudniku, na kateri so zapisane pretežno žrtve iz Lavrice in Orel, in njena kraja iz naše občine spada pod župnijo Ljubljana-Rudnik in za katero smo v lanskem letu porabili že del denarnih sredstev, tj. 200 od celotnih potrebnih 650. Ob zaključku zbora smo zapeli našo društveno himno»moja lepa domovina«, si voščili VESELO ALELUJO, odšli na kosilo in medsebojno druženje v zavodsko jedilnico ter za tem v sončnem sobotnem popoldnevu odšli proti domu, podpisani z mislijo,»da sem zopet za eno leto društvene dejavnosti bližji odhodu v večno Nebeško domovino«. Anton Mušič, predsednik Sobota na makedonski način Tako bi lahko poimenovali obisk folklorne skupine Ilinden iz kraja Krivogaštani (Makedonija) v občini Škofljica na predpraznično soboto, 25. 4. 2015. Mlade plesalce in njihove mentorje smo sprejeli pod Ruskovim kozolcem na Klancu na Škofljici. Tam jih je pozdravil župan Ivan Jordan, nato pa jim je hišni gospodar Marjan Čučkin razkazal kozolec kot del kulturne dediščine. Veliko pozornost je vzbudila replika najstarejšega kolesa na svetu, ki sta jo izdelala Marjan Čučkin in Alojz Sever. Niso se mogli načuditi, na kakšen način je lahko takšen voz deloval pred 5200 leti. Pot je goste vodila do Pijave Gorice, z razgledom na Barje. Na Pijavi Gorici so se ustavili v vaškem središču v Skednju, kjer smo jim predstavili Pijavo Gorico. Poskusili so Čotove krofe in laneno rulado, ki jo je spekla gospa Olga Marguč. Imeli so možnost napraviti vsak svoj prtiček iz lanu s krompirjevim tiskom in stisnjenim sokom ciprese. Delavnico je pripravila Olga Marguč. Janez Skubic s soprogo pa je pripravil predstavitev obdelave lanu. Makedonska folklorna skupina Replika najstarejšega kolesa na svetu 23

IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV/VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Sledil je ogled cerkve sv. Simona in Jude ter razlaga zunanjščine in notranjosti: značilnosti fresk in poznobaročnega oltarja so jih pritegnile, saj se v majhni zgradbi srečaš z več stilnimi obdobji. Oni imajo večje zgradbe pohvalili so lepo vzdrževanje in obnovo cerkve. Sledil je nastop, pred tem pa smo se pogovarjali z mentorjema. Predsednik društva Ilinden je povedal, da so doma iz kraja Krivogaštani blizu Prilepa. Kraj ima 2000 prebivalcev, celotna občina pa okrog 6000. Ustanovljeni so bili leta 1979. Danes imajo 80 starejših članov in še 50 članov pomladka. Ne bojijo se osipa, saj mladina zelo rada pleše. Imajo svoj prostor za vadbo, z njimi stalno dela 5 ljudi, repertoar pa obsega izvirno makedonsko folkloro Metodija Pasoski je koreograf skupine, njegovo glavno delo pa je, da oblikuje posamezne korake v celoto. Dolžnost koreografa je, da uskladi glasbo in gibanje v celoto. Skuša napraviti takšne slike, ki so efektne tudi za predstave na svatbah, veselicah in seveda koncertih. Napredek skupine je velik. Niso vsi člani enako tolerantni, vendar napravi takšno koreografijo, da jo zmorejo vsi plesalci. Na nastopu so plesalci predstavili prvo plesno točko: deklice gredo v vinograd na trgatev, vrnejo pa se na sredo vasi. Pojavijo se fantje, skupaj zaplešejo in en par postane ženin in nevesta. V drugi točki dekleta nabirajo rože, na poti domov jih prestrežejo pastirji in zabava se začne. Gledalci so bili zelo zadovoljni s plesom, glasbo in narodnimi nošami, plesalci pa so bili veseli njihovega močnega aplavza. Za marsikaterega obiskovalca je bila ura nenavadna (ob dveh popoldan), vendar je prav, da si človek vzame čas za aktiven počitek tudi med delom, pa gre delo potem hitreje od rok. Če povzamemo, smo jim predstavili morebiten turistični produkt: sprehod po barjanskih poteh, ogled krajevnih znamenitosti in kosilo v gostilni Čot. Po kosilu so gostje zadovoljni odšli proti Velikim Laščam, župan Ivan Jordan, ki jih je spremljal vso pot, pa jim je razdelil priložnostna darila. Tudi oni so podarili simbol njihovega društva plesalca. Peter Pal Foto: Tončka Pal VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Obisk Anje Štefan na OŠ Škofljica Sreda, 15. aprila, je bila za učence OŠ Škofljica poseben dan. Priča smo bili kulturnemu dogodku prve vrste, saj nas je na zaključni prireditvi, ki je bila namenjena učencem, ki so v tem šolskem letu opravili bralno značko, obiskala znana slovenska pisateljica, pesnica in pravljičarka Anja Štefan. Navkljub dejstvu, da branje med otroki in mladino počasi, a vztrajno upada, se je na zdaj že tradicionalni prireditvi ob zaključku branja za bralno značko zbralo veliko število učencev, ki jim branje še vedno pomeni vrednoto, koristno in prijetno preživljanje prostega časa in nepričakovana potepanja v svet domišljije. Gospa Anja Štefan je pripravila dva nastopa, na katerih so se ločeno zbrali učenci razredne in predmetne stopnje. Tako je lahko uvodni nagovor in program svojega nastopa prilagodila starosti učencev. V začetku nastopov je predstavila svoje delo pisateljice in pesnice, dotaknila pa se je tudi začetkov svojega popotovanja v svet pravljic in načinov zbiranja ljudskega slovstva. Povedala je, da zelo uživa v svojem delu in da je to, kar počne, natančno tisto, kar si je želela. Sledil je del, kjer je sproščena in zabavna ustvarjalka pripovedovala ljudske pravljice, ki do sedaj še niso bile objavljene, za pokušino zastavila nekaj ugank, deklamirala nekaj svojih pesmi ter požela velik aplavz, ko je nekatere svoje pesmi celo zapela. Učenci Anjo Štefan in njen ustvarjalni opus dobro poznajo, kar so dokazali z aktivnim sodelovanjem na nastopu, pridružili pa so se ji tudi pri prepevanju 24

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE njenih pesmi. Kako priljubljena je gospa Anja Štefan med otroki, se je pokazalo tudi ob koncu nastopa, ko se je okrog nje zgrnila množica učencev, ki so želeli njen avtogram. Z veseljem jim je podpisovala knjige in lističe ter z njimi sproščeno poklepetala. Prepričana sem, da slovesna prireditev ob zaključku branja za bralno značko ter različni ustvarjalci, ki jih povabimo v goste, učencem predstavljajo zasluženo nagrado za trud med letom ter jim dajo voljo za branje tudi v bodoče. Morda pa spodbudijo tudi katerega od tistih, ki so branje začasno»obesili na klin«, da se zopet vrne v svet knjižnih junakov. In tako je prav za vse. Barbara Obolnar, knjižničarka na OŠ Škofljica Čistilna akcija v vrtcu Škratec V četrtek, 16. 4. 2015, smo z otroki v dopoldanskem času pobirali odpadke na igrišču in v okolici vrtca (papirčke, plastenke ipd.). Nabralo se jih je veliko. V popoldanskem času pa smo z veliko dobre volje in s sodelovanjem staršev, otrok, dedkov in babic pregrabili in očistili igrišče ter okolico vrtca. Po dobro opravljenem delu smo si zaslužili tudi posladek. Hvala vsem, ki ste se odzvali v tako velikem številu, saj je bilo druženje zelo prijetno, delavno in koristno. Pogled na urejeno okolico je lep in naj tako ostane tudi v prihodnje. Vzgojiteljice enote Škratec Vrtec Škofljica, enota Škratec Moja Slovenija V okviru projekta»spoznavam Slovenijo in njene znamenitosti», otroci iz enote Škratec skozi različne dejavnosti spoznavajo Slovenijo, njeno kulturo, izročilo, tradicijo, pokrajino, značilnosti in na dano temo tudi ustvarjajo: skupaj smo spoznavali zemljevid Slovenije in državne simbole, raziskali smo značilnost pokrajine v naši občini, okolico vrtca in Barje, v vrtcu nas je obiskal Rib`nčan Urban in nam predstavil izdelavo suhe robe. Ob tej priložnosti smo se naučili pesmico Od Ribn`ce do Rakitnice in prebrali Bajko o Ribnici, v aprilu si bodo otroci iz skupine Polhki skupaj s starši ogledali Rokodelski center ter čisto pravega medveda, značilnega za kočevske gozdove, v pustnem času smo spoznali kurente ter cerkniške čarovnice, spoznali smo Prekmurje znano kot pokrajino štorkelj, otroci iz skupine Miške so za praznik na Gregorjevo skupaj s starši spuščali ladjice po Ljubljanici, obiskali smo Turjaški grad in si ogledali njegove znamenitosti. Projekt bo potekal skozi celo leto. Čaka nas še raziskovanje in spoznavanje drugih znamenitosti in značilnosti Slovenije. Vzgojiteljice enote Škratec 25

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Zbiralna akcija odpadnega papirja Na Osnovni šoli Škofljica je 23. in 24. aprila 2015 potekala zbiralna akcija odpadnega papirja. Akcija je imela velik odziv, saj so na šoli v dveh dneh zbrali kar 30.000 kg odpadnega papirja, v kar sem se prepričal tudi sam. Na šoli še vedno zbirajo odpadni papir, kar je tudi velikega ekološkega pomena. Ob tem so tudi učenci izračunali, koliko dreves rešijo in kako pomagajo ohranjati naravo. Posledično s to akcijo zbiranja pridobijo nekaj sredstev za kritje katere izmed dejavnosti ob pouku ali pa učenci posameznega oddelka denar namenijo komur koli po lastni presoji. Akciji se odzovejo tudi učitelji, ki sodelujejo pri tehtanju papirja s hišniki; v jesenski akciji učitelji predmetne stopnje, v pomladanski akciji pa učitelji razredne stopnje. Razredniki, ki spodbujajo učence, da je papir potrebno zbirati, jim pomagajo pri odločitvi, kam ga nameniti... Seveda za dober namen. Na šoli vedno napolnijo vsaj dva zabojnika za papir, ki jih običajno pripelje podjetje Dinos. Tudi Občina Škofljica z denarno nagrado nagradi štiri najboljše oddelke v zbiranju papirja, kar med mladimi predstavlja še dodatno motivacijo o pomenu zbiranja. K akciji se pridružujejo tudi starši učencev. Papir tako pripeljejo iz svojih služb, ga poiščejo še kje drugje in poprosijo za pomoč njihove sosede. Za sedaj ima šola še dovolj sredstev, da lahko iz namenjenih materialnih stroškov kupi zadostno količino didaktičnega gradiva. Za razmislek bi učenci lahko še naprej zbirali papir, sredstva pa bi namenili v šolski sklad z motivom občutka, da lahko pomagajo sošolcu in sošolki. Pozdravljamo akcijo zbiranja odpadnega papirja za osnovnošolce za lepšo in čisto naravo. Klemen Vider Foto: Klemen Vider Pesem pomladi 2015 Pozdravljeni. Sem Jakob, učenec 7. razreda osnovne šole na Škofljici in član Mladinskega pevskega zbora OŠ Škofljica. S pevskim zborom smo se 26. marca udeležili pevske revije zborov Ljubljane in okolice, ki je že drugič potekala na naši šoli. Koncert, ki se je začel ob 17. uri, je nosil naslov Pesem pomladi, namenjen pa je bil vsem mamicam, ki so v marcu praznovale svoj praznik. Prireditev je vodil Klemen Kovačič. Povezovanje je bilo povezano s praznikom žena in mater, vmes pa so bile vpletene anekdote na temo glasbenikov in glasbe. Na začetki nas je nagovoril ravnatelj Roman Brunšek, ki je posebej pozdravil župana Ivana Jordana in kolegice ravnateljice, ki so z veseljem spremljale svoje učence. Avla je bila namreč izredno pisana, saj so jo do konca napolnile pevke in pevci v majicah svojih šol. Letos se je na 3. koncertu (pred njim še na Brezovici in Pirničah) v organizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ljubljana-okolica, ki jo vodi gospa Tatjana Avsec, predstavilo devet zborov iz Škofljice, Iga, Velikih Lašč, Dola, Dolskega in Vodic. Z naše šole je ob mladinskem sodeloval še otroški pevski zbor pod vodstvom Helene Tomšič. Naša zborovodkinja Mateja Novak je bila žal odsotna, zato sta nam dirigirali učiteljici Karmen Mihelič Čampa in Helena Tomšič. Zapeli smo rezijansko ljudsko pesem Čarni kusi, pesem Vsak po svoje Jere Ivanc in Mitje Vrhovnika Smrekarja ter angleško pesem Rokavičke. Na koncu koncerta so vsem mentorjem podelili priznanja, dogodek pa ja spremljal tudi strokovni spremljevalec Tomaž Pirnat, ki vedno potem posamezne nastope ovrednoti in svetuje zborovodkinjam določene izboljšave. Mi smo se na nastop zelo temeljito pripravili in izvedli kar veliko vaj, zato mislim, da nam je revija tako pevsko kot tudi organizacijsko dobro uspela. Upam, da se bomo tudi drugo leto prijavili in nato dobro pripravili, saj se že vsi veselimo naslednje pevske revije. Jakob Adamič Šeme, 7. B 26

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Intervju: Slikar samouk Roman Štrubelj Med nami živijo ljudje z najrazličnejšimi talenti. Veliko je takih, ki poleg svojega poklicnega dela našo skupnost bogatijo s svojo prostočasno dejavnostjo. Med njimi je slikar samouk Roman Štrubelj, ki živi na Lavrici ob robu gozda, ki mu večkrat služi kot kulisa za njegove slikarske podvige. Z njim smo opravili zanimiv pogovor, poln domoljubja in pristnosti, ki lahko služi tudi kot spodbuda drugim, da se nam javno predstavijo. Gospod Roman Štrubelj, veseli smo, da ste si lahko vzeli čas in nam predstavili svoje delo in življenjske izkušnje. Čeprav ste poznani v našem okolju, vendar vseeno, ali bi nam za začetek lahko kaj povedali o sebi (od kje izvirate, vaša družina, žena, otroci, poklicno delo, ) Sem domačin. Moj praded, oče starega očeta, naj bi bil uradnik ali župan. Uradoval je doma na kmetiji. Otroška leta sem preživel s starim očetom in staro mamo. Vzela sta me s seboj, ko sta opravljala različna kmečka dela. Lahko bi rekel, da se je takrat razvijal moj odnos do narave in vsega lepega, kar nas obdaja. Spominjam se, kako sem opazoval okolico, medtem ko sta stara starša delala. Sem poročen. Imam dva sinova, ki obiskujeta srednjo šolo. Zaposlen sem kot voznik mestnega avtobusa. Po izobrazbi pa sem mizar. Torej opravljate delo šoferja pri Ljubljanskem potniškem prometu. Ves prosti čas pa poleg skrbi za družino posvečate: Ko sva se z ženo spoznavala, sem ji rekel, da naj se zgodi karkoli v najinem skupnem življenju, risanja s čopiči ne bom nikoli opustil. Vprašala me je samo, kaj bi naredil, če bi ostal brez rok. Odgovoril sem ji, da bi risal z nogami ali kako drugače. Videl sem, da me je razumela, da bom potreboval v zakonu tudi precej časa zase. Tako žena skrbi za otroka, gospodinjstvo in vrt, kar vzame precej časa v družinskem življenju. Seveda pa ji z veseljem priskočim na pomoč, kadar je to potrebno. slikanju, kiparjenju Slikam skoraj vsak dan. Imam veliko idej, kaj bom naslikal. Časovno si razporedim, kdaj bom kaj slikal. Preko zime se lotim večjih slik, ki zahtevajo precej časa. Na zalogi pa imam vedno platna manjših dimenzij, da lahko naslikam sliko z enostavnim motivom tudi v nekaj dneh. Rad se ukvarjam z dekorativno poslikavo, npr. narišem planiko na ročaj cepina, ljudske ornamente na pohištvo, za kar potrebujem manj časa. Zimski čas izkoristim za oblikovanje gline. Izdelujem Kristuse, lovske motive, različne reliefe. Letos sem poskusil tudi z lesom. Izdelal sem žensko s pavom v naravni velikosti. Kaj bom delal, načrtujem že veliko prej. Vse delam z veseljem, vendar me slikanje najbolj privlači. Običajno si prižgem radio, pripravim slikarski material in lonček s kapučinom. Ko pričnem slikati, izgubim občutek za čas, tako močno se zatopim v delo. Večkrat se je že zgodilo, da sem čopič pomočil v kapučino namesto v vodo. zbiranju predmetov snovne, kulturne dediščine, Zbiram vse že od 1991. leta. To so razna kmečka orodja in stroji, delovni pripomočki različnih rokodelcev, pohištvo in druga hišna oprema, vhodna vrata, knjige, časopise, skratka vse, kar je povezano z življenjem ljudi v preteklosti. Predmet očistim in restavriram, v kolikor je to potrebno. Medtem že razmišljam, kje mu bom namenil prostor, da bo prišel do izraza. Vsa snovna dediščina vsebuje veliko truda naših prednikov. Tega ne morem zanemariti, njihovo delo spoštujem in občudujem. Kot oče razmišljam, če mene moja dva sinova ne bosta videla, kako spoštujem delo prednikov, tudi ona dva ne bosta znala ceniti in spoštovati dela drugih ljudi. Preko zbiranja starin jima želim približati spoštovanje do preteklosti. Kdor zanemari trud prednikov, ta ni srečen v sedanjosti in tudi njegova prihodnost ne bo lepa. urejanju razstavnih prostorov na kmetiji v Prekmurju Pred desetimi leti sva z ženo kupila domačijo v Prekmurju. Obnavljava jo v starinskem slogu, kolikor je to le mogoče. V novem hlevu sem uredil prostor, kjer imam mlatilnico, prešo za stiskanje grozdja, vozove, in še marsikaj... Vse okrog so razni predmeti iz vse Slovenije, pa tudi iz okoliških držav. Zunanjost starega hleva sva obnovila v starem prekmurskem slogu. V lopi pa imam staro kmetijsko mehanizacijo. tudi turistični dejavnosti in čebelarjenju? Roman Štrubelj V Prekmurju pokažem svojo zbirko, kadar me prosijo organizatorji različnih 27

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA prireditev, izletniki. Obiskali so nas udeleženci pohoda Svetega Martina Tourskega, pohodniki iz Madžarske, Čebelarsko društvo Barje, katerega član sem, kulturniki, ki sodelujejo z društvi na Goričkem in tudi študent z Univerze v Budimpešti, ki študira slovenski jezik. Bil sem zelo presenečen, ker je znal poimenovati v slovenščini stare predmete, katerih sedaj sploh ne uporabljamo več. Čebelnjak, ki je tu na Lavrici, sem kupil z namenom, da ga ohranim kot arhitekturno vrednost. Čez nekaj let se je vanj vselila čebelja družina. Ker je prišlo novo življenje v čebelnjak, sem se odločil, da postanem čebelar. Osnov čebelarstva me je naučil Oskar Semolič z Lavrice. Čebelarim deset let in se še vedno učim. Pa se posvetiva najprej vašemu slikarskemu talentu in začetkom slikanja. Kdaj ste spoznali svojo nadarjenost in kdo vas je spodbudil k slikanju, vam dal osnovne napotke in podporo? Prvo uro pri verouku me je bolj kot vse drugo zanimalo, kdo je prvi narisal Jezusa. Moj talent je opazil pokojni župnik in čarodej Mirko Žerjal. V osnovni šoli sem zelo rad risal in tudi zelo zgodaj sem bil v razredu med boljšimi. Rad sem imel zgodovino, učno snov sem vedno upodobil v sliki. Tako župnik kot učiteljice so bili navdušeni nad mojimi risbami in so me k temu spodbujali. Kako se je razvijal vaš talent? Ali ste»pogledali«tudi na akademsko raven, dobili tam kakšne napotke, usmeritve, potrebno podlago za nadaljnje bolj smelo delo? V osnovni šoli sem izdeloval kipe iz gline, ki sem jo sam kopal v Devškem grabnu. Tako sem v šestem razredu imel razstavo kipov na OŠ Oskarja Kovačiča. V osmem razredu sem aktivno pričel risati pokrajino s temperami. Nadaljeval sem z risanjem kamionov, tako sem se učil risati perspektivo. V srednji šoli sem hodil ogledovat slike v Narodno galerijo. Prerisoval sem jih v zvezek, doma sem jih z oljem narisal na platno. Takrat še nisem opazil, da so veliki slikarji pri slikanju delali tudi napake in sem prerisal tudi njihove napake. Tako je nastala slika Sv. Jurija. Vseskozi sem opazoval naravo, ljudi, primerjal s slikami iz galerije in knjig umetnikov in razmišljal, kako bi določeno situacijo Panjske koncnice lahko narisal. Ves prosti čas sem risal. Po odsluženem vojaškem roku v Makedoniji na Ohridu v letu 1991 sem obiskoval tečaje risanja na Akademiji za likovno umetnost. Do takrat sem imel že toliko slikarskih izkušenj, da nisem pridobil kaj bistveno novega, ampak potrditev, da gre moje znanje v pravo smer, kar mi je bilo v zadovoljstvo. Vaši portreti in krajine zajemajo najrazličnejša eksistencialna stanja. Zajemajo sakralno in profano motiviko. Kaj od tega vam je ljubše, vam bolj leži oziroma se lažje lotite priprav in izvedbe dela? Ne morem reči, kaj mi je ljubše. Vsepovsod okrog nas in v nas so stvari, ki te lahko navdihnejo. Včasih mi pogled na pokrajino da navdih, da bi bila to lepa slika. Zgodi se, da mi nek dogodek sproži misel, kaj naj narišem. Lahko bi rekel, da je to moj odziv na dano situacijo, četudi vanjo nisem osebno vpleten. Z vsako idejo se ukvarjam toliko časa, da je slika izdelana v mislih. Šele takrat pričnem z risanjem. Tako imam na»zalogi«veliko zelo različnih motivov. In vsaka ideja rodi novo idejo. Katere materiale (temeljno podlago les, platno, papir) in barve največ uporabljate pri slikanju (olje, gvaš, tempere, akril, akvarel) in kaj od tega imate najraje? Trenutno uporabljam največ platno in akrilne barve. Akrilne barve zato, ker se hitro sušijo, vsekakor imam rad tudi olje. Platno čisto iz praktičnih razlogov, ker si velikost lahko prilagodim glede na to, koliko imam še prostora, kjer bo slika visela. Slikanje na velike stene je poseben užitek, vendar ni veliko možnosti. Majhni akvareli so zelo praktični, kadar imam stisko s časom. Nam lahko zaupate, kaj je bila vaša prva slika in kdo vam je dal spodbudo za nadaljevanje? V petem razredu sem s temperami iz slike prerisal nemški grad in dodal nekaj okolice. Narisal sem še nekaj slik in jih nalepil v kuhinji pri stari mami. Domačini so ob večerih hodili po mleko in stari oče jim je razkazoval, kaj rišem. Izrazili so navdušenje, kar me je še bolj motiviralo in sem slike menjal. Stara mama mi je večkrat rekla, naj ne zapravljam časa s tem in se raje lotim kmečkih opravil. Stari oče pa je znova in znova kazal domačinom, kaj sem novega narisal. Vseskozi pa so me spodbujale učiteljice in župnik na Rudniku Mirko Žerjal. Med vašimi deli so tudi monumentalne izrazne slike kot je ta z lovcem, o čemer bova v nadaljevanju še kaj rekla. Ta je naslikana na topolov les. Zakaj prav topol in kakšno barvo ste uporabili? 28

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Slika z divjim lovcem bo v prostoru, kjer so temperaturna nihanja, za kar je platno zelo občutljivo. Lepljena topolova plošča je najmanj občutljiva na temperaturne spremembe in količine vlage v zraku. Z lahkoto se riše nanjo, ker ni ne preveč in ne premalo vpojna, kar je primerljivo platnu. Uporabil sem akrilna barve. Čemu je posvečena ta slika, kaj je bil nagib, da ste jo naslikali in zakaj na tako velik temelj? Kakšno sporočilo nosi? V Prekmurju sem večkrat opazoval lovce, kako so se proti večeru zbirali pri sosedu pod razkošno murvo. Sosed je skromno živel v stari hiši. Lovci so bili v uniformah in z velikimi terenskimi avtomobili. Vsi skupaj so se med seboj pogovarjali s pritajenimi glasovi. V zraku je bilo čutiti pričakovanje. V nekem trenutku sem pomislil, da je lahko imel še marsikdo željo, da bi bil lovec, pa ni mogel biti zaradi pomanjkanja denarja. In že je bila tu ideja, da narišem veliko sliko divjega lovca, ki bo resnična oseba. Z velikostjo slike sem hotel poudariti prestrašeno in utrujeno osebo, ki beži. Stari sosed je umrl, novi lastniki so murvo posekali, lovci se tukaj več ne zbirajo. Nastala pa je slika, ki bo spominjala mene in mojo družino na ta doživetja. Slikate tudi razne miniature s kakšnimi barvami? Pa tudi portretov se ne branite. Spominjam se, da smo vas kot mladeniča prvič srečali v župniji na Rudniku, ko ste naslikali velik portret tedanjega, sedaj že 16 let pokojnega župnika in čarodeja Mirka Žerjava. To sliko še imate nekje, ker v okviru cerkve in župnišča ni bilo prostora zanjo? Morda pa se bo sedaj našel prostor v župnišču ali novem župnijskem domu, ko nam ga bo uspelo zgraditi. Potreti so poseben izziv. Zgodi se, da sem že precej naslikal in še vedno nimam občutka ali mi bo uspelo. Ves čas pa opažam, da hkrati nastaja to, kar želim in hkrati ne, kar želim. Takrat manjkajo samo drobni detajli, ki dajejo obrazu podobo. Te malenkosti je treba poiskati, kar pa ni lahko. Sliko, ki je bila takrat na razstavi imam doma. Tudi takrat sem imel željo, da narišem nekaj velikega. Najprej sem narisal Marijo obdano z angeli. Ker nisem imel ideje, kaj bi narisal spodaj, sem odšel k župniku in čarodeju Mirku Žerjavu. Povedal sem mu, kaj rišem. Rekel mi je, naj narišem nekaj z Rudniške župnije. Odgovoril se mu, da bi narisal njega in cerkev, v kar je privolil. Postavil se je v položaj in sem ga fotografiral. Ko sem dobil fotografijo, je bilo na njej samo ozadje, njega pa nikjer. Vrnil sem se in mu rekel, da ga ni na fotografiji. Nasmehnil se je in je rekel, da to ve. Ponovno se je postavil v želeni položaj in rekel, da tokrat bo na fotografiji. In res je bil. Sliko imam doma 24 let in sedaj je ne bi mogel oddati. Tudi na slike se navežem, tako kot na družinske člane. V vaših zbirkah, ki krasijo stene vašega doma na Lavrici in tudi domačije v Prekmurju, so največ portreti in cerkve kot objekti. Ali te ohranjate za prihodnost, jih namenjate razstavljanju ali tudi prodaji? Slik ne nameravam oddati, jih pa razstavljam. Vsaka slika ima svojo zgodbo, kako je nastajala. Med njimi se sprehodim, ko sem utrujen, izčrpan. Opazujem jih. Razmišljam o njih. To je moja sprostitev, ob kateri dobim novo moč, zbistrijo se misli. Vsak izmed nas bi moral imeti nekaj, ob čemer bi se sprostil in napolnil z novo energijo. So torej vaša dela le prostočasna neprofitna dejavnost ali so tudi vir dodatnega prihodka za štiričlansko družino? Moja dela so moj prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, moja vzgoja, moj hobi, moje življenje. Narišem arhitekturo, ki že razpada in je čez nekaj časa ne bo več. Ob vsaki sliki, ki nastaja, se poraja ogromno vprašanj, misli, dvomov s strani sinov, o katerih se sicer sploh nikoli ne bi pogovarjali v družini in igrajo pomembno vlogo v življenju. Svoj prosti čas preživim z delom, ki me napolnjuje, daje življenju smisel in ne gledam na to, da bi bil to vir dohodka za preživljanje družine. Kje vse ste (poleg Lavrice ob Dnevu Lavrice pred tremi leti) že razstavljali? Ali se morate za razstavljanje potrudite sami ali vas kdo povabi k sodelovanju? Do sedaj se me vedno povabili, da sem razstavljal, sam niti ne iščem možnosti. Veliko raje kot razstavljam, slikam. Imel sem osem samostojnih razstav v Ljubljani in dve v Prekmurju ter eno skupno razstavo z Matejo Železnikar in Mirkom Ujlakom Ob dnevu Lavrice. Ali lahko na hitro poveste, koliko del ste že naslikali: monumentalnih kot je lovec, miniaturnih in portretov? Večjih dimenzij (več kot 2m) je preko 50. Med služenjem vojaškega roka na Ohridu sem narisal preko 70 slik, od tega je bilo 5 večjih dimenzij z vojaškimi motivi. Potreti so v manjšem številu. Vseh slik je preko devetsto. Miniaturne slike rišem zadnji dve leti in jih je okoli sto. Poleg slikanja zbirate tudi etnografsko snovno dediščino, jo čistite in urejate, vendar nimate dovolj prostora za tematsko ureditev? Zbirka je precej raznolika. Zaradi boljše preglednosti bi jo moral razvrstiti po tematskih sklopih. Pri vsakem tematskem sklopu bi si moral pustiti prazen prostor, da bi ga lahko še dopolnjeval. Vendar mi zmanjkuje prostora. Če se povrneva k sliki lovca, ki vas je motiviral, kot ste nam že obrazložili, kje ste ga torej slikali in koliko časa ste porabili zanj ter kdo je bil vaš model? Vse slike rišem doma v kuhinji. Za sliko Divjega lovca sem potreboval mesec dni. Že, ko se je porajala sama ideja, sem v vlogi divjega lovca videl gospoda Franca Vidriha. Kaj vas povezuje z gospodom Vidrihom, ki je tudi umetnik samouk, saj vari kovinske skulpture in je bil tudi prisoten pri našem obisku pri vas? Tako kot se jaz vsak dan ukvarjam s slikarstvom, se on dan za dnem ukvarja z umetelnim kovaštvom. Kovini, ki je trdna in mogočna, spremeni obliko, dá ji pomen. Večkrat grem do njega in pogledam, kaj je ustvaril iz kovine, ki bi jo jaz odpeljal pod viadukt Reber. Občudujem njegove ideje. Sva dobra prijatelja in sodelujeva. Kje bo ta velika slika lovca v naravni velikosti našla svoj prostor? Slika bo visela v Prekmurju ob vhodnih vratih v novi hlev. Dajala bo vtis, kot da vstopa resnična oseba. 29

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Poleg slikarstva, zbiranja snovne dediščine in ostalega omenjenega imate tudi preko dvajset čebeljih panjev, ki ste jih spredaj poslikali nekaj kot panjske končnice, nekaj kot portrete. Med njimi najdemo portret v svetu najbolj znanih Slovencev misijonarja Pedra Opeke in Tine Maze. Kako in kdaj ste naslikali ta dva portreta? Slovenske čebele, ki imajo znanstveno določeno ime kranjska sivka, Pedro Opeka in Tina Maze imajo več skupnih lastnosti. Vsi trdo delajo, so svetovno znani in izhajajo iz Slovenije, od tod tudi ideja, zakaj sem ju upodobil na panj. Oba panja sem narisal po končani smučarski sezoni leta 2013. Kakšne načrte imate za prihodnost in kaj bi poleg navedenega še želeli povedati našim bralcem? Pričel sem s poslikavo stropa v hiši v Prekmurju, kar bo trajalo še približno eno leto. V načrtu imam izdelavo več slik večjega formata in še nekoliko razširiti čebelarstvo. Bralcem želim sporočiti, naj ne zakopljejo svojih talentov. Spoštovani gospod Roman Štrubelj, zahvaljujemo se vam za vaš zanimiv intervju in vam želimo še veliko veselja pri vašem nadaljnjem delu in hobiju v upanju, da vaša dela ne bodo ostala le v vaših prostorih, temveč jih bomo lahko še kdaj kje drugje občudovali. Stanko Klemenčič Saražin z Lavrice Foto: Stanko Klemenčič Saražin Arheološka dediščina Prazgodovinsko grobišče pri Kladi V zimskih mesecih se je skupina arheologov odpravila na terenski pregled območja prazgodovinske naselbine, ki je stala na izpostavljeni vzpetini Sv. Marjete na Golem, tik na meji občin Škofljica in Ig. Ižansko stran sva v odpravi zastopala arheolog Dejan Veranič in spodaj podpisana, škofljiška arheologinja mag. Pavla P. Udovič (ArheoVed), iz Narodnega muzeja Slovenije pa se nam je pridružil še arheolog Jure Kusetič, strokovnjak za tovrstne terenske preglede. Naš glavni cilj je bil locirati v literaturi omenjeno skupino gomilnih grobov, ki se nahajajo v bližini Klade. O njih je že konec 19. stoletja poročal takratni golski župnik Janez Zorc, ki je dal izkopati eno od gomil. V njej so odkrili človeško okostje, z glavo obrnjeno proti vzhodu, ter nekaj zlomljene lončevine. Več o tem ni znanega, saj so oblasti župniku prepovedale nadaljnje izkope. Naše raziskovanje smo začeli na Golem, na uravnavi, kjer danes stoji golska župnijska cerkev, nekoč pa je bila tu železnodobna naselbina (gradišče) o njej še danes pričajo dobro vidni ostanki obrambnih nasipov. Modernih arheoloških izkopavanj tu še ni bilo, so pa med vaščani znane zgodbe o zakladih, ki se skrivajo v bližini cerkve sv. Marjete, saj so tu večkrat naleteli na stare kovance, prav tako še Valvasor konec 17. stoletja omenja, da so tu vidne ruševine nekega starega mesta. Območje Sv. Marjete je danes zavarovano kot spomenik arheološke dediščine. Po gozdni poti smo se spustili proti Kladi, kjer so prebivalci te naselbine uredili svoje pokopališče. Ob poti je naša odprava odkrila še en del obrambnega sistema tega naselja dodatni obrambni nasip, ki ga je Jure Kusetič podrobno kartiral, saj le-ta, po nam dostopnih podatkih, še ni bil dokumentiran. Tik pred Klado smo res naleteli na neobičajne vzbokline, ki so v resnici gomile, zadnja počivališča naših prednamcev z Golega. Pregled gomil je pokazal, da je bilo (neznano kdaj) izropanih še več drugih gomil. Žal. Arheologi dokumetirajo eno izmed gomil pri Kladi Iz starejše železne dobe (8. 4. stoletje pred našim štetjem), ko je živela naselbina na Golem, je nad Želimeljsko dolino znanih še več utrjenih naselbin gradišč, naj omenimo npr. Gradišče nad Pijavo Gorico in Vrh nad Želimljami. To so hkrati tudi najstarejše znane poselitve zaledja Želimeljske doline. Arheološke najdbe so od nekdaj burile domišljijo ljudi, žal pa se z nestrokovnimi posegi, npr. z ropanjem grobov, kot v primeru gomil pri Kladi, izgubljajo številni dragoceni podatki, ki pričajo o naši preteklosti. Maja Zupančič Foto: Maja Zupančič 30

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Biblia pauperum Biblia pauperum je latinski izraz, ki ga prevajamo kot Biblija ubogih, Biblija siromašnih ali Biblija preprostih. Kot že naziv»biblija«pove, gre za knjigo, in sicer za Sveto pismo in njegove zgodbe; pod»ubogimi«,»siromašnimi«in»preprostimi«pa so mišljeni vsakdanji ljudje srednjega veka, podeželski duhovniki in menihi. Sprva se je oznaka Biblia pauperum nanašala na iluminirane (ilustrirane) rokopise teoloških komentarjev 13. in 14. stoletja, v 15. stoletju pa je poimenovanje prešlo na biblije, ki so vsebovale predvsem slikovne prikaze in ob njih le malo besedila. Le-to je bilo pisano v ljudskem jeziku in ne v latinščini, kot druge liturgične in teološke knjige tedanjega časa. Naravi vsebine je ustrezala tudi tehnika, saj so izdelane v lesorezu (grafična tehnika, pri kateri se motiv vreže v les, nato se ta Stran iz Biblie pauperum lesena plošča premaže s tiskarsko barvo in odtisne na papir). Nekoč je bilo pomembno, da so ljudje poznali Sveto pismo, in Biblia pauperum je to omogočala praktično vsakomur. Ker gre za pretežno ilustrirano delo, je bila vsebina dostopna tudi nepismenim, ki so v srednjem veku predstavljali večji delež prebivalstva (sploh na podeželju). S pomočjo takšnih tiskov so si verniki lažje predstavljali svetopisemske dogodke in zgodbe so se jim lažje vtisnile v spomin. V tem pogledu je Biblia pauperum imela povsem enako vlogo kot freske srednjeveških cerkva, s pomočjo katerih so duhovniki vernemu ljudstvu razlagali verske resnice. Biblia pauperum je v likovnem smislu nastala pod vplivom poznogotskega flamskega slikarstva bratov Jana in Huberta van Eycka ter Rogierja van der Weydna. Flamska in Holandija sta tudi področji, od koder Biblia pauperum pravzaprav izvira, od tu pa se je razširila na Nemško in na druga področja Evrope. Obstaja več variacij Biblie pauperum, vse pa so narejene na isti način. Biblijo je sestavljalo štirideset strani, vsaka stran je pomenila zaokroženo vsebinsko celoto, ki je bila predstavljena po identični shemi. Osrednje mesto tako po kompoziciji kot tudi po vsebini je bilo namenjeno prizoru iz Nove zaveze, levo in desno od njega sta pomensko sorodna motiva iz Stare zaveze. Nad in pod glavnim novozaveznim prizorom so upodobljeni preroki, ostala mesta so zapolnjena z besedili in citati. Glede na razmerje med slikovnimi prikazi in teksti lahko rečemo, da je Biblia pauperum srednjeveški strip. S številnimi likovnimi podobami je bila Biblia podobno kot ostale grafike idealen pripomoček slikarjem, ki so po cerkvah izdelovali freske in upodabljali svetopisemske motive. Ker se je grafika v srednjem veku tekom let že kar precej razširila, je postala tudi omenjena lesorezna knjiga dostopna in njene podobe so tako odzvanjale v stenskem slikarstvu. Vpliv Biblie pauperum se je v slovenskem gotskem slikarstvu pokazal le na predelih proti Istri, na Primorskem (Koseč nad Drežnico, Hrastovlje, Gradišče pri Divači) in na Gorenjskem (Bled), medtem ko v naši okolici stroka (še?) ni našla fresk, ki bi kazale oblikovne značilnosti Biblie. Včasih so si s podobami iz knjige slikarji pomagali le pri eni poslikavi, včasih pri več motivih, v splošnem gledano pa so za zgled jemali predvsem prizore iz Nove zaveze, zaradi sestave motivov pa je bila Biblia pauperum dobro pomagalo tudi pri snovanju vsebinskih shem, saj je slikar hitro našel»teološke kombinacije«motivov (npr. vzporednost novozaveznih tem s starozaveznimi), ki jih je nato upodobil na stenah cerkva. Nataša Kovačič 31

KNJIŽNICA SPOROČA Novo na knjižnih policah ODDELEK ZA ODRASLE 1 Okultizem, psihologija, etika MALENICA, Ana: Duša na razpotju JENKO, Magdalena: Ključ do srca HORVAT, Sebastian: Ljubezen ali dandanašnja farsa HAFNER, Mateja: Prebujanje: psiha v iskanju izgubljenega Erosa psihonevroimunologija PRISTOVŠEK, Jana: 8 moških, zakaj pa ne?: priročnik za ženske in ljudi z žensko dušo 3 Sociologija, ekonomija, vzgoja EPIFANIJA: četrta od suhih krav BUČAR, France: Prelom do katerega ni prišlo GRAEBER, David: Dolg: prvih 5000 let dolžništva EILETZ, Silvin: Vatikan in Kremelj: tajna diplomacija MOJA kariera: informacije za otroke, učence, dijake, študente, mlade in odrasle, starše in strokovne delavce PAPOTNIK, Amand: 101 izdelek za tehnično ustvarjalnost: priročnik s 3D animacijami za ustvarjanje praktičnih izdelkov za dom, šolo in prosti čas 5 Živalstvo BRANDT, Ingrid von: Žuželke in metulji 6 Medicina, vrtnarstvo, kuharske knjige, promet ČERNE, Barbara: Zdravljenje s kisikom DOLINAR, Adriana: Resnice in zmote o holesterolu MOJZER, Sonja: Moja diagnoza: rak WILLMA, A.K.: 10 P-jev za uspešno dojenje JOŠAR, Jerneja: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar KOCJAN Ačko, Darja: Poljščine: pridelava in uporaba LIDDON, Angela: Več kot 100 veganskih receptov za vsakogar POSODOBITEV železniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji 7 Urbanizem, ročne spretnosti, šport, alpinizem MOJ vrt majhen in čudovit: kako spremeniti majhen prostor v zeleni raj USTVARJAJMO s filcem: mokro filcanje, suho filcanje, šivanje s filcem MIKLAVC, Andrej: Šepetalec športnim otrokom: zakaj imajo otroci radi šport in kako jih starši pri tem spodbujamo? EPSTEIN, David: Športni gen: talent, trening in zgodba o uspehu CERAR, Irena: Kamniške pravljične poti: družinski izletniški vodnik VEHAR, Sebastjan: S kolesom po Sloveniji: kolesarski vodnik EPSTEIN, David: Športni gen: talent, trening in zgodba o uspehu 821-5/-6 Pisma KOŠIR, Manca: Darovi minevanja 821-1 Poezija MATI je ena sama: slovenske materinske pesmi 821-311.2 Družabni roman FRANCK, Julia: Ljubeznivec HOYT, Elizabeth: Tatovi senc KLEYPAS, Lisa: Zapelji me ob zori DARE, Tessa: Romanca z vojvodo QUINN, Julia: Kot v raju BROWN, Sandra: Ljubezen v Teksasu: Lucky MACLEAN, Sarah: V vrtincu strasti z vojvodom BROCKWAY, Connie: Zapeljivi užitki HOYT, Elizabeth: Gospodar teme SLOVENSKI AVTORJI FLISAR, Evald: Tam me boš našel PUSTOVRH Puc, Tina: Dvaindvajset FRITZ-Kunc: Mladi upi 821-311.6 Zgodovinski roman CHAMBERLAIN, Mary: Krojačica iz Dachaua SCARROW, Simon: Krvavi krokarji 821-312.6, 929 Biografski roman, biografije CAZACU, Matei: Drakula: tiran ali velik vladar GLYNN, Paul: Pesem za Nagasaki: zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe BRUCKNER, Pascal: Pridni sinko HERRE, Franz: Marija Terezija: velika Habsburžanka 821-94 Spomini MIKLAVČIČ, Zala: Ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo MIKUŠ-Kos, Anica: Moje življenje, moje delovanje DUH, Mitja: Tek za življenjem BOWEN, James: Bobov svet 821-312.4 Kriminalke CROSS, Ethan: Prerok CARTER, Chris: Zli um JAMES, Julie: Nekaj na tebi GRISHAM, John: Platanov drevored CROSS, Mason: Sezona umorov 821-312.9 Znanstvena fantastika MERC, Dušan: Življenje sintagmatov 9 Geografija, zgodovina FERFILA, Bogomil: Finska tisočerih jezer, arktičnih Samov, dedka Mraza in sodobnih tehnologij ZAJC, Mojca: Jurčičeva pot OVERY, Richard James: Tretji rajh: kronika Vabila in knjižne novosti pripravila: Alma Vidmar Mederal Recenzija Zoran Milivojević: Ulovimo ljubezen Ulovimo ljubezen je zbirka kolumn mednarodno priznanega srbskega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića, ki jih je pisal za časnik Politika, in so bile pri bralcih zelo priljubljene. Avtor skozi 133 krajših razmišljanj obravnava najpogostejše zmote in zablode o ljubezni, ki uničevalno vplivajo na življenje in odnose večine ljudi, in ponuja pomoč zbeganemu sodobnemu človeku, ko le-ta poskuša dojeti številne pojave, povezane z ljubeznijo, zaljubljenostjo, seksom in partnerskimi odnosi. Avtor skuša bralcem tudi pomagati razumeti, kako ljudje funkcionirajo v različnih vlogah in odnosih do drugih. Ko preberemo njegove kolumne, morebiti ugotovimo, da je zadovoljstvo v dvoje celo bolj ulovljivo, kot smo si mislili. Alma Vidmar-Mederal 32

ŠPORT IN REKREACIJA Občni zbor Športnega društva Škofljica V mesecu februarju je v kulturni dvorani občine potekal občni zbor Športnega društva Škofljica, ki sta ga skladno z 12. členom Statuta Športnega društva Škofljica (v nadaljevanju: ŠDŠ) sklicala predsednik upravnega odbora in predsednik društva gospod Janez Rugelj. Občni zbor se je začel ob 18. uri s pozdravnim govorom predsednika gospoda Janeza Ruglja. Po ugotovitvi sklepčnosti je predlagal delovno predsedstvo (Janeza Riglerja za predsednika, Darjo Centa za zapisničarko in Milana Kneza za člana) ter dva overovatelja zapisnika (Stanko Rigler in Matejo Pangerc) ter začetek občnega zbora zaključil s povabilom plesne skupine Star frkljice, da uvodoma predstavijo 1. plesno točko. Predsednik gospod Janez Rugelj je nato v nadaljevanju predlagal naslednji dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora, 2. Imenovanje delovnega predsedstva, zapisnikarja, člana in dveh overovateljev, 3. Poročilo predsednika društva, 4. Poročilo blagajnika in potrditev finančnega poročila, 5. Poročilo nadzornega odbora in disciplinske komisije, 6. Poročilo vodij sekcij: plesne, rokometne in sekcij za rekreacijo, 7. Volitve novih organov društva: predsednika, tajnika društva, blagajnika, predstavnika rokometa, predstavnika plesa in izrednih članov upravnega odbora, 8. Priznanja in nagrade za leto 2014 za fante in dekleta v rokometni in plesni sekciji, 9. Razno. Predsednik gospod Janez Rugelj je pozdravil podžupana gospoda Borisa Zupančiča, vse prisotne člane, športnike in športnice ter vse druge udeležence občnega zbora ter predlagal dnevni red. Predsednik je povedal, da je društvo z drugimi člani UO prevzel pred osmimi leti z dobro delujočim plesnim delom in eno samo mlajšo rokometno ekipo. Stanje v društvu in tudi širše je bilo po razpadu sistema prejšnjega rokometnega kluba precej pasivno in potrebne je bilo kar nekaj energije in prepričevanja, da smo spet vzpostavili neko zaupanje in pozitiven odnos do ideje o ponovni obuditvi društva, predvsem kar se tiče aktivnosti v zvezi z rokometom (celotno poročilo lahko preberete na spletni strani društva) Blagajniško poročilo sta pripravili in podali Stanka Rigler in Meta Zgonec. Podali sta točne podatke o finančnem stanju društva, razčlenili prihodke, odhodke, pogodbene obveznosti, članarine in vadnine, davčne obveznosti in planske postavke (celotno poročilo lahko preberete na spletni strani društva). Finančno poročilo je bilo dano na glasovanje in tudi soglasno sprejeto. Sledilo je Poročilo nadzornega odbora in disciplinske komisije: Člani ŠD, ki so v preteklih dveh mandatih delovali na različnih funkcijah v društvu. a) Nadzorni odbor v sestavi Janez Rigler, Igor Pušnik in Karmen Vuletič nima pripomb na delo društva v letu 2014. b) Disciplinska komisija v sestavi Milan Knez, Damjan Pangerc ter namestnika Mateja Pangerc in Robi Pislevič se v letu 2014 ni sestala, saj ni bilo predloga za uvedbo disciplinskega postopka. Poročilo vodij sekcij (Damjan Pangerc, Irena Balažic) a) poročilo rokometne sekcije (povzetek celotno poročilo je na spletni strani društva) V sezoni 2013/14 smo tekmovali v šestih kategorijah: člani 2. liga, mladinci, kadeti, starejši dečki B, mlajši dečki B, mini rokomet 2 ekipi. Po koncu sezone 2013/14 smo analizirali stanje po ekipah. Članska ekipa je v 2. DRL zasedla drugo mesto in se ekspresno vrnila v 1. B ligo. Sklenili smo, da v sezoni 2014/15 tekmujemo v naslednjih kategorijah: člani 1. B liga, mladinci, kadeti združena ekipa z RK SVIŠ, starejši dečki A, mlajši dečki A, mlajši dečki B, mini rokomet 3 ekipe. b) poročilo plesne sekcije (povzetek celotno poročilo je na spletni strani društva) V plesne sekcije ŠD je bilo v letu 2014 vključenih 83 plesalk, in sicer v petih plesnih skupinah. Najmlajša otroška skupina so Cici frkljice (Irena Balažic), zatem otroška skupina Mini frkljice (Tjaša Flis), mlajša mladinska skupina so Star frkljice (Lina Bravničar). Sledita starejša mladinska skupina Frkljice (Nastja Šturm) in članska plesna skupina Frklje (Vesna Požar). V plesno-tekmovalnem delu sekcije tako zajemamo plesalke od 3. razreda OŠ pa vse do 4. letnika fakultete. V plesni sekciji deluje še ena rekreacijska skupina 30+ (Sani Julević) s šestnajstimi plesalkami. Naše skupine so tekmovale v kategoriji pom pon skupin in pom parih na domačih 33

ŠPORT IN REKREACIJA tekmah zveze ZNPS, tekmah ŠK in pokalnih tekmah CZS. c) poročilo sekcij za rekreacijo (mali nogomet, košarka, badminton, ples, smučanje) so predstavili Robert Pislevič, Igor Pušnik, Miha Zorc in Mateja Pangerc. Predsednik delovnega predsedstva je po zaključku predstavljenih poročil povabil podžupana gospoda Borisa Zupančiča, kot predstavnika občine, ki z društvom sodeluje od vsega začetka, da pozdravi vse prisotne člane. Volitve novih organov društva: predsednika, tajnika društva, blagajnika, predstavnika rokometa, predstavnika plesa in izredne člane upravnega odbora V letošnjem letu poteče štiriletni mandat predsedniku in članom vseh odborov. Zato je bilo potrebno izvesti nove volitve. Predsedujoči je predlagal kandidata za novega predsednika upravnega odbora in predsednika društva gospoda Igorja Zupančiča, da predstavi svojo vizijo vodenja Športnega društva Škofljica. Kandidat za predsednika je predstavil svoj program društva in kandidate za posamezne funkcije. Po prezentaciji je predsednik delovnega predsedstva sporočil, da se dajo kandidati na glasovanje in še enkrat predstavil vse kandidate, in sicer, da se: za predsednika upravnega odbora in predsednika Športnega društva Škofljica izvoli: Igor Zupančič, za tajnika izvoli: Darjo Centa, za blagajnika izvoli: Stanko Rigler, za predstavnika rokometne sekcije izvoli: Damijana Pangerca, za predstavnika plesne sekcije izvoli: Ireno Balažic, štiri izredne člane UO: Janez Rigler, Matej Bukovec, Milan Knez in Robert Blatnik, za člane nadzornega odbora: Janez Rugelj, Igor Pušnik in Karmen Vuletič, za člane disciplinske komisije: Rajko Zakrajšek, Gregorij Rot in Robert Pislevič. Navzoči člani društva so z dvigom rok potrdili in tako soglasno sprejeli predlagane kandidate. Pod točko razno ni bila obravnavana nobena konkretna zadeva. Članom je bilo sporočeno, da bo v soboto, 21. 2. 2015, v smučarskem centru Cerkno potekalo tradicionalno občinsko tekmovanje v veleslalomu, ter da so že v teku priprave na tradicionalni turnir z naslovom Igram rokomet in plešem 2015. Janez Rigler, Športno društvo Škofljica Rokomet V sosedskem derbiju igralci ŠD Škofljice Pekarna Pečjak premagali ekipo z Iga (28:24) Tekma je povsem upravičila naziv lokalnega derbija. Pred velikim številom gledalcev se je odvijala zelo borbena in taktična tekma dveh enakovrednih ekip. V prvem polčasu smo gledali izenačeno tekmo, kjer je bil rezultat večino časa izenačen, ali pa je bila ena od ekip v minimalnem vodstvu. Edino večjo razliko so v zadnji tretjini polčasa naredili gostje, ki so povedli za štiri zadetke, vendar so domači do konca polčasa zopet prišli na minimalni zaostanek. Polčas se je tako končal z rezultatom 12:13. Tudi v drugem polčasu se je trend iz prvega nadaljeval. Ekipi sta bili ves čas tesno skupaj, zdaj je bila v vodstvu ena, zdaj druga ekipa. Ogromno pozornosti sta posvečali igri v obrambi, kjer se je na obeh straneh odvijala prava moška borba, brez pretirane grobosti in vse v mejah športne igre. V zadnjih petnajstih minutah so domačini uspeli rezultat najprej izenačiti (22:22), nato preiti v vodstvo za dva oz. tri zadetke (26:23), na koncu pa zmagati z razliko štirih zadetkov (28:24). Po sušnem obdobju treh zaporednih porazov je domača ekipa prišla do prepotrebnih točk za utrditev v sredini prvenstvene lestvice. Še bolj pa je ta zmaga pomembna za dvig samozavesti, ki je bila do te tekme na najnižji možni ravni, in verjamemo, da bo šlo sedaj vse samo še navzgor. V naslednjem krogu dne, 11. 4. 2015, ekipa ŠD Škofljica Pekarna Pečjak gostuje v Kopru, ŠD Mokerc Ig pa gosti ekipo iz Gorišnice. Janez Rigler, ŠD Škofljica Pekarna Pečjak ŠD ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK : ŠD MOKERC IG 28:24 (11:13) Športna dvorana: 250 gledalcev Sodnika: Čretnik Dejan, Nahtigal Uroš. Škofljica Pekarna Pečjak: Glavič, Jovanovič 4, Regner 3, Kozole 10, Huskič 1, Pečjak, Zgonec, Slanc 2, Marolt 4, Žnidaršič, Pangerc, Hvala-Stojanovič, Lešek, Garvas, Cvetko 4, Janežič. Trener: Alan Krajnc Mokerc Ig: Perme, Šuštaršič 2 (1), Ciber, Gorišek, Strnad 3 (1), Rupert 1, Bolha 2, Verdenik 1, Tica, Comino 1, Grabrijan, Pušec, Gabrijeličič, Ajkič 2, Plazonik 2, Kalabič 10. Trener: Dejan Vujič Sedemmetrovke: Škofljica Pekarna Pečjak 1 (0), Mokerc 5 (2). Izključitve: Škofljica Pekarna Pečjak 12 minut, Mokerc 4 minute. 34

ŠPORT IN REKREACIJA / NASVETI Vrtec Škofljica, enoti Bisernik in Citronček Otroci iz vrtca Škofljica se pripravljajo na prvi izpit za beli pas v taekwondoju Ker naši najmlajši člani, to so otroci, ki vadijo v vrtcu na Lavrici in Škofljici, potrebujejo vedno novo dogajanje in motivacijo za delo, smo se tokrat odločili, da jim ponudimo možnost polaganja za bel pas. Na izpit se lahko prijavijo vsi otroci, ki bodo v letošnjem letu začeli obiskovati šolo. Mlajši otroci pa pridejo na vrsto v naslednjem šolskem letu. Na izpit se intenzivno pripravljamo že od meseca januarja dalje in planiramo, da bi preizkus znanja izvedi v mesecu maju. Otroci so že zelo napredovali v izvajanju vaj taekwondoja in so se sposobni marsikaj naučiti. Poleg tehnik taekwondoja smo se naučili tudi že kar nekaj korejskih izrazov za udarce, blokade, ročne in nožne tehnike. Prav tako pa že vsi obvladajo korejsko štetje do 10. Renata Mavrič Foto: Renata Mavrič NASVETI Dosevki za podor Cvetoči dosevki (facelija, bela gorjušica, oljna redkev, ajda, perzijska in aleksandrijska detelja) so pomembni tudi za čebelarje. Čebele si naberejo cvetni prah in nektar, ki sta v jesenskih mesecih za razvoj čebeljih družin še kako pomembna. S setvijo oljne redkve in bele gorjušice po spravilu žit lahko zmanjšamo okuženost tal z ogorčicami. Koreninski sistem oljne redkve in bele gorjušice posesa ličinke nematod. Ličinke v rastlini propadejo, rane na koreninicah se zacelijo in s tem je razvojni krog ogorčic prekinjen. Pridelek sladkorne pese in čistega sladkorja se lahko poveča za 15 30 %. Pomembno je, da sejemo sorte, ki imajo sposobnost zmanjševanja okuženosti tal z ogorčicami. Oljna redkev (Raphanus sativus L. var. oleiformis) Oljna redkev je hitro rastoča rastlinska vrsta z belo vijoličastim socvetjem. Glede vode, toplote in hranil v tleh ni posebno zahtevna. Rastline preko zime propadejo, zato se spomladi ne pojavljajo kot nadležen plevel. Ker imajo rastline globok in širok koreninski sistem, tla zrahljajo in prezračijo. Posevek pognojimo s 60 80 kg N/ha. Oljno redkev sejemo od julija do konca avgusta na medvrstno razdaljo 15 20 cm in na globino 2 3 cm. Poraba semena je 25 30 kg/ha. S setvijo oljne redkve se prisotnost ogorčic v tleh lahko zmanjša za 80 90 %, pridelek sladkorne pese in čistega sladkorja pa se poveča tudi za 30 %. Ker oljna redkev ustvarja veliko organske mase v tleh, zmanjšuje vsebnost nitratov v talnem profilu in s tem pojava železne pegavosti pri krompirju. Zato oljno redkev sejejo tudi pridelovalci krompirja. Bela gorjušica (Sinapis alba L.) Je enoletna rumeno cvetoča rastlinska vrsta. Ima močan koreninski sistem, zato je odporna proti suši. Dobro uspeva tudi na višjih nadmorskih višinah. V tleh zmanjšuje prisotnost ogorčic, zato je primerna za pridelovalce sladkorne pese in vse tiste, ki želijo ohraniti trajno rodovitnost, mikrobiološko aktivnost in visoko vsebnost humusa v tleh. Priporočena količina dušika za gnojenje je 60 80 kg N/ha. Belo gorjušico sejemo od julija do septembra na globino 2 3 cm ter na medvrstno razdaljo 15 20 cm. Za hektar potrebujemo 20 25 kg semena. Novejše sorte dajo tudi do 30 % višji pridelek zelinja in zmanjšajo prisotnost ogorčic v tleh za 90 %. Facelija (Phacelia tanacetifolia Benth.) Je enoletnica s šopastim koreninskim sistemom. Ima hitro začetno rast, zato hitro prekrije tla in zavre rast plevelov. Ker ne prenaša nizkih temperatur, se spomladi ne pojavlja kot nadležen plevel. Na ogorčice deluje nevtralno (ne spodbuja razvoj ličink), zato je odličen predposevek sladkorni pesi, krompirju, koruzi ter ostalim gomoljnicam in korenovkam. Facelija je 35

NASVETI tudi odlična medonosna vrsta. Prvi cvetovi se pojavljajo že po šestih tednih. Poleg akacije in lipe je facelija ena najbolj medovitih rastlin. Za gnojenje z dušikom priporočamo 60 kg N/ha. Za setev facelije potrebujemo 12 16 kg semena/ha. Sejemo od junija do sredine avgusta na globino 2 cm ter na medvrstno razdaljo 15 20 cm. Za popestritev biološke raznovrstnosti lahko za podor sejemo več rastlin skupaj. Tako lahko izkoristimo delovanje različnih vrst rastlin na tla in omogočimo trajno rodovitnost tal. Metuljnice nam obogatijo tla z dušikom, trave prekrijejo prizemno plast tal, oljna redkev in bela gorjušica izboljšata zdravstveno stanje tal, facelija in ajda pa privabita čebele. Navedena sta dva primera mešanice za zeleno gnojenje ali podor: Setveni Vrsta in sorta odmerek (kg/ha) Krmni grah 20 Jara grašica 15 Ajda 15 Perzijska detelja 6 Facelija 0,5 Skupaj 56,5 Vrsta in sorta Setveni odmerek (kg/ha) Krmni grah 10 Jara grašica 8 Oljna redkev 2 Bela gorjušica 5 Facelija 1,5 Skupaj 26,5 Lahko dodamo tudi aleksandrijsko deteljo, inkarnatko, navadno medeno deteljo in izmed trav tudi mnogocvetno ljuljko. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Ozon nevarni zaščitnik Ozon je alotropska modifikacija kisika, ki v molekuli kisika vsebuje tri kisikove atome. Čisti ozon je moder plin; utekočinjen ozon je temno modre barve, je neobstojen, pri sobni temperaturi počasi, pri višji pa hitreje razpade na molekulo navadnega kisika in atomski kisik. V manjših koncentracijah deluje osvežilno, pri večjih pa povzroča glavobol. Nastaja pri delovanju ultravijoličnih in radioaktivnih žarkov na kisik. V višjih plasteh zemeljskega ozračja nastaja ozon zaradi delovanja sončnih ultravijoličnih žarkov na zrak. Ozonska sfera je območje stratosfere v višini 20 40 km, ki ima tudi to lastnost, da močno vsrkava sončne vijolične žarke. Ozon je v visokih plasteh ozračja leta 1913 odkril francoski fizik Charles Fabry. Dokazal je da ga je sicer malo, a da je zelo pomemben, ker vsrkava večino ultravijoličnega sončnega sevanja in tako varuje življenje na zemlji pred prevelikim sevanjem. Ozon ima pomembno vlogo tudi pri evoluciji življenja na zemlji. Prvotno zemeljsko ozračje namreč ni vsebovalo prostega kisika tega so ustvarile šele prve zelene rastline s fotosintezo; vzporedno s sproščanjem kisika je visoke plasti ozračja prepredala tanka plast ozona. Močno ultravijolično sevanje je pomagalo pri nastajanju organskih molekul v tedanjih morjih, ozonska plast pa je ta proces ustavila, tako da organske spojine od takrat nastajajo le s fotosintezo. Pred leti (sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja) so znanstveniki na podlagi temeljitih analiz in meritev spoznali, da je ozonski sloj v veliki nevarnosti. (Odkrili so veliko ozonsko luknjo nad Antarktiko.) Skrivnostna snov, to je ozon, ki je bila do tedaj bolj znana kot oksidant in sestavina smoga, je postala pomembna zaščita pred smrtno nevarnim ultravijoličnim sevanjem. Ozonske molekule delujejo kot močan reagent, ki korozijsko učinkuje na nekatere kovinske dele ter pri večjih koncentracijah toksično deluje na ljudi, rastline in živali. Najbolj so na koncentracijo ozona občutljiva rastlinska tkiva. Koncentracija ozona se ujema z intenzivnostjo sončnega sevanja, zato so koncentracije največje v poletnih mesecih in v višjih legah. Ozon različno vpliva na človekovo počutje in zdravje, odvisno je od časa izpostavljenosti in od koncentracije ozona. Težave pri delovanju pljuč nastopajo pri koncentraciji 160 360 μg/m 3 zraka; mišične sposobnosti padajo pri koncentraciji 250 700 μg/m 3 zraka, pojavljajo se glavoboli in draženje oči in grla; pri koncentraciji 800 μg/m 3 zraka pa prihaja že do poškodb celičnega tkiva. Pridelek žitaric ali soje je pri zvečanih koncentracijah ozona tudi 20 % manjši, raziskave v Nemčiji pa so pokazale, da pri propadanju gozdov poleg»kislega dežja«sodelujejo tudi previsoke koncentracije ozona. Stratosferski ozon izvira iz preoblikovanja kisikovih molekul pod vplivom kratkovalovne radiacije. Vzrok za izginjanje ozona so inertni (potisni) plini, ki prihajajo v stratosfero le v sledovih, vendar dovolj stalno, da se tam kopičijo. Ti plini ob prisotnosti ultravijoličnih žarkov sproščajo klorove ione s katalitičnim učinkom pri pretvarjanju ozonskih molekul v kisikove. Te procese pospešujejo nizke temperature, zato so prve ozonske luknje opazili nad zemeljskima poloma, kjer je temperatura najnižja. Tudi izpuhi visokoletečih reaktivnih letal in nitritni oksid, ki nastaja v višjih plasteh atmosfere med povečano aktivnostjo sonca, sta razloga za tanjšanje zaščitnega ozonskega plašča. Svetovna količina ozona se iz leta v leto manjša, kar se kaže v povečanem številu odkritih obolenj kožnega raka; z vsakim procentom stanjšanega ozonskega plašča naraste število obolelih s kožnim rakom za 3 % (za to nevarno boleznijo je v zadnjih desetih letih zbolelo 4 milijone ljudi). Posledice tanjšanja ozonskega zaščitnega plašča so izredno resne in potreben bo odgovoren pristop celega človeštva do rešitve tega problema. Možne rešitve bi bile v ponovni uvedbi propelerskih letal, nadomeščanju plinov v hladilnih napravah (freon) s plini, ki okolju niso nevarni, ter seznanjanju svetovne javnosti o nevarnosti, ki nam grozi. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec 36

NASVETI Mešanica žit Ob koncu 19. stoletja so v naših krajih pogosto sejali soržico mešanico pšenice in rži. Razlog za setev te mešanice je bil zelo praktične narave, s tako mešanico so kmetje z večjo verjetnostjo lahko računali na pridelek. Če je bila zima zelo huda z veliko snega, je rž napadla snežna plesen, zato je velik del posevka rži propadel, izgubljeni del pa je z močnejšim obraščanjem zasedla pšenica in kmet je imel vsaj del pridelka zagotovljen. V primeru pa, da je bila zima suha in zelo hladna, je pšenica zmrznila, ostala pa je rž in s tem spet del pridelka. Soržica se je sejala zato, da je bila žetev zagotovljena. Vse tedanje sorte pšenice (pa tudi rži in ječmena) so bile populacije rastlin, kar je pomenilo, da so bile to rastline, ki so imele zelo različen genetski material in so zato posamezne rastline bile med seboj zelo različne. Na začetku 20. stoletja se je začel čas moderne selekcije rastlin in strokovnjaki so iz različnih populacijskih skupin odbrali posamezne najbolj rodovitne in najbolj odporne rastline. Te rastline so bile tudi odporne proti posameznim rastlinskim boleznim, bile so odporne proti poleganju in močnejšemu gnojenju, vsebnost beljakovin v zrnu je bila višja, tako da so se stare populacije rastlin počasi nehale sejati. S selekcijo tako nastanejo vse bolj rodovitne sorte, ki dajejo danes tudi 10 ton pridelka na hektar, kar je dvakrat več, kot pa so dajale stare populacije rastlin. Vendar so sklopi teh selekcioniranih rastlin danes zelo gosti, kar pomeni veliko število rastlin na kvadratni meter in so zato posevki zelo vlažni, kar pa spet povzroča pojav novih bolezni pri teh rastlinah: pepelnica, septarioza, fuzarioza To so značilne bolezni rastlin tako imenovanega visokega standarda. Strokovnjaki so se hitro odzvali na nove bolezni in začeli proizvajati večje število fungicidov, še posebej sistemičnih, s katerimi so»špricali«posevke proti naštetim boleznim; najbolj so bila uspešna sredstva za preprečevanje pojava pepelnice, vendar je z daljšo uporabo teh sredstev veliko število parazitskih gliv postalo odpornih na ta sredstva. Poleg tega pa je tudi zaradi ekoloških potreb v svetu tendenca o ukinitvi proizvodnje fungicidov in uvedbi tako imenovane integralne zaščite rastlin, kar pomeni preprečevanje pojava različnih bolezni brez ekološko spornega škropljenja rastlin. Pri iskanju rešitve tega perečega problema so spet začeli s setvijo sort v mešanicah. Prvi poskusi z ječmenom so pokazali, da pomešane sorte med seboj dajejo v povprečju 10 % višje pridelke, še posebej, če je bilo razmerje pri mešanicah treh sort semen 33:33:33. Zelo velike uspehe pri pivskem ječmenu, ki so ga mešali v tem razmerju, so dosegali v bivši Vzhodni Nemčiji. Poskusi drugje po svetu so pri pšenici pokazali, da z mešanjem več pšeničnih sort naraste pridelek za 7 %. Razlog je predvsem v tem, da različne sorte v mešanici različno prenašajo napade posameznih bolezni. Podobno razmerje je vladalo tudi pri nekdanji soržici. Morda je še najbolj pomembno, da se pri zaščiti takih mešanic ne uporabljajo fungicidi. Takšen način koriščenja pšeničnih mešanic bi lahko postal integralna zaščita rastlin. Način setve v mešanicah ima tudi to veliko prednost, da se zmanjšuje možnost hitrega nastajanja novih ras ali patotipov glivičnih bolezni, pa tudi sorte ostajajo dalj časa odporne na posamezne bolezni. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Čas setve jarih žit V zadnjih letih se zanimanje in obseg pridelovanja jarih žit v Sloveniji povečuje, vendar je delež jarih žit v setveni strukturi strnih žit bistveno manjši od ozimnih. Od jarih žit največ posejemo ječmena, povečuje se obseg pridelovanja jare pšenice, ovsa pa posejemo precej manj. Jara žita so primernejša za hribovita območja, v nižinskih območjih pa se pridelovalci odločijo za setev jarih žit predvsem zaradi lažjega kolobarjenja. Tehnologija pridelovanja jarih žit se v osnovi ne razlikuje od tehnologije pridelovanja ozimnih žit. Najbolje uspevajo, če sledijo s hlevskim gnojem pognojenim okopavinam, kot sta pesa in krompir. Dobri predposevki so tudi lucerna, detelja, različne krmne koševine, koruza za zrnje in silažo. Neprimerni predposevki so strna žita. Eden od najpomembnejših dejavnikov za uspešno pridelovanje je čim ranejša setev. Če vremenske razmere dopuščajo, posejemo pšenico in ječmen že konec februarja. Običajno pa vse vrste jarih žit posejemo med 1. in 20. marcem. Manj primerna je setev v zadnji dekadi marca, setev v aprilu pa odsvetujemo. Pri pozni setvi posevki prehitro izoblikujejo klas oziroma lat, rastline ostanejo nizke, kar ima za posledico nižji pridelek zrnja in slame. Predpogoj za tako rano setev je, da njivo preorjemo že jeseni. Pred setvijo njivo obdelamo za setev s predsetvenikom. Ta poravna brazde, v globini 3 do 5 cm napravi grudičast sloj, ki omogoča nemoten vznik in rast posevkov. Pred predsetveno obdelavo njive le- -te pognojimo z mineralnimi gnojili, na primer 300 380 kg NPK 8:26:26 in 100 kg KAN-a na hektar, ali 400 450 kg NPK 7:20:30 in 100 kg KAN-a na hektar. Na dobro založenih tleh in s hlevskim gnojem pognojenih predposevkih pa lahko uporabimo 330 350 kg NPK 15:15:15. Ob kolenčenju, ko na rastlinah že lahko otipamo prvo do drugo kolence, posevke dognojimo s 150 200 kg KAN-a na hektar. Količino KAN-a prilagodimo glede na stanje posevka in vrsto. Zaradi večjega nagnjenja k poleganju pognojimo z manjšimi odmerki ječmen in oves. Pšenica prenese večje odmerke dušika. Za doseganje dobre kakovosti pšenice, predvsem višje vsebnosti beljakov v zrnju, pa priporočamo še dognojevanje z dušičnimi gnojili neposredno po sklasitvi. Odmerki čistega dušika naj ne presega 30 kg na hektar. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec 37

NASVETI / MNENJA Tehnologija pridelovanja sončnic za silažo Sončnica (Helianthus annuus l.) botanično sodi v družino košaric (Asteraceae). Večinoma jo pridelujemo kot surovino za predelavo v jedilno olje, čeprav jo prav tako lahko uporabljamo kot zeleno krmo ali silažo. V zelenem stanju dajejo sončnice manj vredno krmo, ki je živina ne žre rada, zato je bolje, če jo siliramo. Kolobar Na isto njivo bi jo glede na biološka spoznanja o kolobarjenju smeli sejati šele vsako 6. do 7. leto. Vzrok za tako velik priporočen časovni presledek je pojav bolezni in škodljivcev. Zelo ugodni prejšnji posevki za sončnice so okopavine ter prava oziroma strna žita. Na splošno je pomembno, da ni prejšnji posevek poljščina oziroma zelenjadnica, ki ima skupne bolezni s sončnicami. Setev Sončnice lahko sejemo v Sloveniji med obdobjem setve sladkorne pese in koruze nekako do 15 maja. Pri poznejši setvi imajo rastline manjše število listov, to pa pri pridelavi za silažo pomeni manjši pridelek. Sončnica je na mraz manj občutljiva kot koruza in vznika tudi pri nižjih temperaturah, vendar je pomembno, da od setve do vznika ne mine več kot 8 do 15 dni, zato je pomembno, kakšna je temperatura tal, ki naj bi bila najmanj 5 ºC. Sončnice sejemo na medvrsten razmik 70 cm. Priporočena gostota setve je 70.000 do 80.000 rastlin na hektar, odvisno od kultivarja in tal. Na lahkih peščenih tleh sejemo manj rastlin. Za strojno setev sejemo jo s koruzno sejalnico 3 do 4 cm globoko rabimo 4 do 5 kg semena na hektar. Gnojenje Sončnica je velika porabnica rastlinskih hranil, še posebno kalija. Za pridelek 50.000 do 60.000 kg zelene mase potrebuje na hektar: N P 2 O 5 K 2 O 120 kg 55 60 kg 280 340 kg Z gnojenjem z organskimi gnojili ne smemo pretiravati, pognojimo z 20 do 30 t hlevskega gnoja na hektar zemlje. Polovico odmerka dušika damo ob temeljnem gnojenju ob setvi, drugo polovico pa ob dognojevanju, to je takrat, ko ima rastlina od 4 do 7 parov pravih listov. Spravilo Siliramo jo v času polnega cvetenja, ker pozneje oleseni. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec MNENJA Mnenje Lepo je biti občinski milijonar sodobna pravljica Začeli smo enaindvajseto leto občine Škofljica. Nova ekipa v občinskem svetu bo najprej poslušala nekaj poučnih pravljic, iz katerih se bo skušala čimprej kaj naučiti. Pravljice so namreč poučne, saj se spomnite Rdeče kapice s srečnim koncem! Ob koncu minulega leta so naši občinski izvoljenci sprejemali popravek proračuna 2014. Vsak se sme vprašati, zakaj popravek, saj je bil proračun za leto 14 pravljično resničen. Še več, večina je proračun sprejela takorekoč z navdušenjem, saj je obetal bajnih 12 milijonov evrov, to pa je skoraj polovica več denarja, kot ga je bilo leto poprej! Naša občina je s tem skokom dosegla nov rekord prihodkov in še eno prvo mesto med vsemi dvestotimi v državi! Kriza in težki časi naši občini ne morejo do živega, denarja bo kot še nikoli! Narejeni bodo vsi nenarejeni lanski in še veliko novih projektov, ki so črno na belem zapisani v debeli proračunski knjigi. Večina svetnikov je z zanosom govorila o uspešnem, zadnjem letu mandata in dobesedno zmlela tiste, ki so mrmraje govorili o še eni lovski pravljici. Najbližje županu sedeči svetnik, je zagovarjal veliki prihodek, ki ga je obljubljal župan in na tihem računal na isti sedež in položaj tudi v naslednjem mandatu in je odločno dvignil kazalec! In utečeno sta dvignila roki tudi njegova strankarska kolega. Vrhunski svetnik, ki formalno sicer ve kaj so stare vrednote, je manjšincem, ki so zmajevali z glavo podučno dejal, da je treba županu zaupati in je vsako zgubljanje besed neumestno. Sedaj so namreč drugi časi in vse se obnaša po novem! Na pripombo starega sitneža, da gre pri tako nerealni oceni prihodkov skoraj za finančni delikt, se je odzval cenjeni svetnik, ki se že vse življenje ubada z delikventi, in modro dodal, da strokovno gledano vedno velja poskusiti, oz. dati delikventu še eno možnost, in bomo tako morda doživeli veliki denarni pok! Če bo, bo, če pa ne bo, pa ne bo! Saj 38

MNENJA bomo na koncu leta tako in tako videli kaj bo! Visoko cenjena svetnica, ki se praviloma ukvarja z mnogo manjšimi številkami, je podkrepila svoj zagovor z besedami, da podpira vsa županova prizadevanja, ne glede na to, na kakšen način bo prišel do tolikšnega denarja, da je le ta v korist občine in občanov in je z zanosom dvignila roko za! Tisti štirje, vedno najbolj prepričani, ki tudi običajno na sejah ne govorijo, tudi to pot niso tratili besed, ampak so molče dvigajoč roko, potrdili težko pričakovane pravljične milijone. In tako so svetniki, tisti v formalni koaliciji, in tisti, ki so optimistično pomagali napihovati proračunski balon, sprejeli proračun za leto 2014, ki govori, da bo na voljo 12 milijonov evrčkov. Z njimi bomo končno naredili takorekoč vse, kar si želimo in je to nedvoumno in črno na belem zapisano v proračunu! Le nekaj velikih želja bo ostalo za naslednji mandat! Ura je bila pozna in so šli svetniki lepo domov počivat, župan s sodelavci pa hajd na delo! In prišel je november. Na seji novega OS je sedelo deset lanskih starih svetnikov in pet novih. In vzdušje ni bilo čisto nič pravljično! Župan je predlagal popravek proračuna, kajti vse se ni izšlo, kot je bilo načrtovano. Veliko dela je bilo letos namreč z volitvami in ni bilo časa, da bi se med letom ukvarjali s pridobivanjem milijonov, ali sprejemali kakšno spreminjanje proračuna, ki bi celo povzročilo slabo voljo in metalo slabo luč na koga in to prav v volilnem letu! Čeprav je bilo narejeno neverjetno veliko, praktično največ doslej in skoraj vse tisto, kar prej še ni bilo narejeno, pa bo treba proračun nekoliko popraviti! Od pravljičnih 12 mio so občinski delavci z županom na čelu z levo roko porabili tisto večino evrov, ki gre tako in tako za plače, za vrtce, šole, komunalo in še kaj. S trdim delom pa so porabili dodatnih nekaj tisočakov in tako skupaj pet v celem letu!!! Da bi porabili še tri, je pa zmanjkalo časa. Evrčkov pa ni prišlo vseh 12, ampak le 8 osem miljončkov! Lanske občinska pravljica sodi med tiste z zelo žalostnim koncem! Svetniki so, seveda z večino glasov, popravek proračuna sprejeli. Novi tako in tako še niso točno vedeli za kaj gre, in so dvigali roke po pripadnosti. Tisti ki so pravljico sprejeli pa tako in tako vedo, da so pravljice neresnične in niso potočili niti ene solze! Jože Jurkovič Odgovor župana Lepo je biti občinski milijonar sodobna pravljica Res me čudi, da sedaj že bivši občinski svetnik, ki je bil tudi prvoizvoljeni župan naše občine, po vseh teh letih še ni razumel temeljnih izhodišč razvojno usmerjenega proračuna občine, kot so: da proračun v izhodišču zajema vse možne prihodke, s čimer se lahko v tekočem letu planira in izvede čim več investicij; da je proračun sestavljen ambiciozno in hkrati realno; da mora biti v proračunu zagotovljena finančna konstrukcija za vsako predvideno investicijo; še toliko bolj, če želi občina kandidirati na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev oziroma sofinanciranje; da so vse večje investicije neizogibno vezane na tvorno sodelovanje države oz. njenih institucij; tako pri izdaji soglasij, dovoljenj kot tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev, državnih in evropskih. Ravno slednje, pa postaja iz leta v leto večja neznanka. Če dodam, da je sodelovanje občine z državnimi institucijami zelo dobro, je na drugi strani od države čedalje teže dobiti kakšen evro. Občina je v letu 2014 realizirala vse, kar je bilo v njeni moči. Še več. Bila je nosilna koordinatorka kar nekaj projektov, za katere je zadolžena država, na primer zadrževalnik Škofeljščica, začasno krožno križišče na državni cesti pri OŠ Škofljica itd. So pa skupaj z državo, kljub obljubam in pisnim soglasjem tako prejšnje kot sedanje vlade, številnim sejam državnega zbora, za našo občino še vedno odprte skupno predvidene investicije: a) Kanalizacija Lavrica Škofljica Kohezijski projekt je bil v letu 2014 uspešno zaključen. A kljub sklenjeni pogodbi sredstev nismo prejeli, ker jih v državnem proračunu enostavno ni bilo! b) Obnova vodovodnega sistema Škofljica Lavrica Orle Gre za kohezijski projekt pitne vode 34-ih slovenskih občin, katerega sem tudi koordinator, ki so ga pristojna ministrstva potrdila že pred dvema letoma. Pisno podporo sta podali tako prejšnja kot sedanja vlada. A občine kljub izvedenim postopkom javnega naročila ter sklenjenimi pogodbami z izvajalci še vedno čakamo na izdajo odločbe o črpanju evropskih sredstev. Povsem nerazumno, a žal resnično. c) Kanalizacija Škofljica Pijava Gorica Želimlje Gre za kohezijski projekt»ljubljansko barje«. Izpeljani so bili vsi zahtevani postopki. A tik pred podpisom pogodbe je država projekt ustavila, češ da trenutno za to investicijo kohezijskih sredstev ni več na razpolago. Za realizacijo teh in še številnih drugih investicij se bomo z vso močjo borili še naprej. Je pa občina za razliko od številnih predhodnih let tudi v letu 2014 realizirala/investirala v razvoj občine vse pridobljene prihodke. Ob tem pa ohranila tudi nekaj sredstev za predvideno gradnjo podružnične osnovne šole na Lavrici. Ivan Jordan, župan 39

MNENJA Mnenje Dvoletni proračun sprejet, vsi vloženi amandmaji zavrnjeni, sredstva pa vzeta predvsem društvom, šolskemu nadstandardu, dodatnim izobraževalnim programom, pomoči za šolo v naravo in darilu za novorojence Za nami so dve seji občinskega sveta in politično življenje v občini, se je vrnilo v stare tirnice. Vsaj navidezno. Če je prvo sejo zaznamoval temen madež, ko v občinski nadzorni odbor ni bil potrjen nihče od številnih kandidatov, ki sta jih vložili opozicijski listi, bo druga ostala v spominu po kopici vloženih, vendar neupoštevanih in preglasovanih amandmajih na dvoletni občinski proračun. Po glasovanju sodeč, se večini članic in članov občinskega sveta ni zdelo potrebno upoštevati nepisanega pravila, da naj bi nadzorni odbor občine vodila opozicija. Še manj, vanj niso potrdili niti enega samega, s strani opozicije predlaganega kandidata. Če je še pred kratkim, skoraj na vsakem predvolilnem letaku političnih strank in list bilo moč zaznati besedo transparentnost* ali poslovenjeno preglednost, so na to, na številčnejši strani kaj kmalu pozabili in se odločili, da bodo štiri leta nadzirali kar sami sebe. Pa ne samo to. Tudi v Svet zavoda Osnovne šole Škofljica, Svet vrtca Škofljica, Svet Glasbene šole Grosuplje, Komisijo za sprejem otrok v vrtec Škofljica in Svet javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje ni bil potrjen nihče od kandidatov opozicije. Podobna stališča, čeprav ne z absolutno večino, pa je imel občinski svet tudi do vseh vloženih amandmajev Neodvisne liste Naša Lavrica in Liste za enakopravnost občanov. V naši listi smo vložili pet amandmajev, kjer smo zahtevali, da se odvzeta sredstva vrnejo za osnovnošolski nadstandard in dodatne izobraževalne programe, pomoč za zimsko in letno šolo v naravi, darilo ob rojstvu otroka in za sofinanciranje programa društev»ostalo«. Vsi predlagani amandmaji so bili z večino zavrnjeni. Če se tokrat kopja lomijo pri otrocih in zaradi prepolovljenih sredstvih društvenega programa»ostalo«predvsem upokojencih, pa je sočasno za nadaljevanje projekta»občinski park«namenjenih kar 110.000 eur. Z vsem tem, pa se kljub temu, da smo proračun podprli, v naši listi ne moremo strinjati. * Transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem. Odgovor župana Dvoletni proračun sprejet, vsi vloženi amandmaji zavrnjeni, sredstva pa vzeta predvsem društvom, šolskemu nadstandardu, dodatnim izobraževalnim programom, pomoči za šolo v naravo in darilu za novorojence Kljub intenzivnemu razvoju naše občine so še na številnih področjih nujno potrebne posodobitve, izboljšave za še boljšo kvaliteto življenja in bivanja. Tako glede okoljskih projektov (vodovod, kanalizacija, zdravo in čisto okolje) kakor na cestnih povezavah, na področju družbenih dejavnostih (šola, vrtci, skrbi za starejše) itd. Da ni moč v kratkem času postoriti vse, mi je kot županu kristalno jasno. Ostaja pa še naprej moje osnovno izhodišče: Rečeno, storjeno! Kako naj resno odgovorim avtorju članka, ki je vešč»politične demagogije«, ne pa realnosti v praksi. Svetniku, mojemu županskemu protikandidatu, ki javno pohvali in glasuje za proračun kot dober in razvojno naravnan, potem pa ga javno kritizira? Večina članic in članov občinskega sveta se je strinjala, da je nujno potrebno 40

MNENJA / ZDRAVJE varčevanje na vseh področjih in postopno zmanjševanje nadstandardov, ki zakonsko sploh niso obvezni, če želi občina poleg ostalih obveznosti in planiranih investicij začeti gradnjo osnovne šole na Lavrici. V sled tega so bila predvidena nekoliko manjša sredstva tudi na področju šolstva in sociale. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je občina financirala nekatere nadstandardne programe, ki bi jih vsaj na področju šolstva morala država. Seveda je bilo to v pretežni meri predhodno usklajeno z vodstvom šole, kar pomeni, da naši šolarji ne bodo prikrajšani. Ne drži»avtorjeva«navedba, da so bila zmanjšana sredstva za naša društva. Je pa res, da so nekatera društva dobila nekoliko manj sredstev, ker je g. Božič dodobra proučil veljavni pravilnik in svojim društvom zagotovil bistveno več sredstev, kot v predhodnih letih. Žal, tudi na račun društev, ki so vzorno sodelovala pri organizaciji javnih prireditev. In ne nazadnje je dolžnost župana in uprave, da pripravijo najboljši možen program prioritet in investicij za dobrobit naših občanov. Sprejem kakovostnega in razvojno usmerjenega proračuna pa ni samo zakonska pristojnost, temveč tudi dolžnost članov občinskega sveta. Bil bi že skrajni čas, da se svojega odgovornega ravnanja zaveda in drži tudi svetnik g. Bojan Božič. Toliko bolj, ker v vseh letih delovanja v občinskem svetu za naše občane še ni podal nobene koristne in hkrati realno izvedljive pobude. Da o praktični izvedbi niti ne izgubljam časa. Se pa skupaj s celotno občinsko upravo zavedam, da nismo idealni. In zato tudi smo sprejemljivi za argumentirane kritike. Bi pa bil tako za našo državo kakor tudi našo občino že skrajni čas, da nehamo z neproduktivno»demagogijo, zavajanjem in všečnostjo«, temveč da preidemo h konkretnim dejanjem. Le-ta prinašajo rezultate in vodijo v boljši jutri. Za vse nas. Za naše zanamce. Ivan Jordan, župan ZDRAVJE Svetovni dan Zemlje 22. aprila po vsem svetu praznujemo dan Zemlje, letos že petinštiridesetič. Prav je, da se na ta dan še bolj zavemo, kako ranljiv in enkraten je naš planet. Zavedati se moramo resnosti ekoloških groženj, povezanih s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na uničevanje naravnega življenjskega okolja in posledično izgubo biotske raznovrstnosti ter se zavestno odločiti za odgovorno in trajnostno ravnanje. Ne pozabi na»carpooling«več ljudi se vozi v avtu, s čimer zmanjšujemo ogljični odtis. Z učinkovito vožnjo vplivaš na znižanje porabe goriva pri prevozu z osebnim avtomobilom. Plan B za Slovenijo, ki je mreža 31 okolijskih nevladnih organizacij, je ob svetovnem dnevu Zemlje za vsakega od nas pripravila seznam aktivnosti, ki bi jih morali vključiti v svoj vsakdan. Obljubljajo, da nam to ne bo obrnilo življenja na glavo, bomo pa pomagali zmanjševati obstoječe okolijske težave in preprečiti njihovo naraščanje. Hrane ne mečemo stran Uživaj hrano, ki je pridelana lokalno, ekološko in pravično ter je sezonska (samooskrba z vrtički, zeleni zabojčki itd.). Ostanke hrane uporabi za nov obrok, ostanke sadja in zelenjave pa za smutije ali marmelade. Izdelaj tedenski jedilnik in hrano kupuj z nakupovalnim listkom. Uvedi veganski/vegetarijanski dan v tednu. Iz živali pridelamo 10-krat manj hrane, kot je le-te pojedo. Uporabo avtomobila lahko prilagodimo Uporabljaj nemotorizirane oblike prevozov (peš, kolo, skiro) na krajše razdalje do 5 km in javni potniški promet ali kombinacijo obojega. Tudi v slabem vremenu. Redno preveri in ustrezno napolni zračnice na avtomobilu. Redno ga servisiraj in uporabljaj kakovostno olje. Tako lahko znatno zmanjšaš porabo goriva. Brez energije ne gre, lahko pa je zelena V gospodinjstvu varčuj s pravilno rabo naprav (ugasni pečico 10 minut pred koncem peke, v zamrzovalnik postavi le ohlajeno hrano ). Ne nameščaj lučk na vrtovih in fasadah hiš, saj ponoči vsi spimo in jih nihče ne vidi. Preklopi na zeleno elektriko in podpiraj obnovljive vire energije. Če tvoj dobavitelj tega ne podpira, preprosto preklopi na drugega. Računalnike je mogoče uporabljati tudi drugače Informiraj se o pomenu odprtokodnih pristopov v računalništvu in 41

ZDRAVJE informatiki, ki spodbujajo trajnostno rabo virov. Rabljeno računalniško opremo oddaj v zbirni točki dejavnosti Računalniki za socialno ogrožene. Postanimo odgovorni potrošniki Kupi le stvari, ki jih res potrebuješ. Podpri lokalne proizvajalce in pridelovalce ali kupuj izdelke pravične trgovine. V čim večji meri uvedi samooskrbo in nakupuj le kakovostne izdelke, ki trajajo. Podpri proizvajalce in blagovne znamke, ki upoštevajo načela okolijske in družbene odgovornosti. Dosledno uporabljaj vrečke za večkratno uporabo. Odpovej se predmetom za enkratno uporabo. Izberi izdelke z manj ali brez embalaže. Podari, prodaj ali menjaj stvari, ki jih ne potrebuješ več. Kako ravnati z odpadki? Odpadkov ne odlagaj v naravo to je kaznivo. Če imaš že naložene v avtu, jih raje preprosto odpelji do najbližjega zbirnega centra. Dosledno ločuj odpadke, s tem omogočaš njihovo predelavo in manjšo porabo naravnih virov. Kompostiraj doma tako v največji meri zmanjšaš količine svojih odpadkov, znižaš stroške odvoza in dobiš odlično gnojilo za svoj vrt ali lončnice. Preprosto: aktiviraj se! Krajina je pomembna, zato jo spoznaj, varuj, ohranjaj in komuniciraj o njej. Preveri svoj ogljični odtis. Razširi svoje znanje s prebiranjem literature o okoljevarstvu in trajnostnem razvoju. Spodbujaj in sodeluj v trajnostnih in zelenih projektih. V prihajajočem letu se udeleži vsaj treh okoljevarstvenih dogodkov. Pridruži se okolijskim organizacijam in jih podpiraj pri njihovih aktivnostih. Okolijskim organizacijam nameni 0,5 % dohodnine tebe ne stane nič, njim pa olajšaš delovanje. Vsako leto po svojih močeh doniraj eni od okolijskih nevladnih organizacij. Petra Rot Kumelj Kako upočasniti demenco Odločiti se, spremeniti in kakovostno živeti sprejemanje odločitev pomeni mentalno aktivnost, ki zahteva spremembe v našem vsakdanjem življenju. S tem pa se izognemo rutini, ki nas uspava in lahko prispeva k razvoju demence. V prispevku je navedenih nekaj konkretnih primerov, kako si lahko z neprestano telesno aktivnostjo, možganskim fitnesom ter zdravim prehranjevanjem izboljšamo kakovost življenja ter upočasnimo razvoj demence. Z malo volje in vztrajnosti lahko dosežemo dobre rezultate in tudi kakovostnejšo starost. 1. Kako in kdaj se odločiti ter spremeniti način življenja? 1 Mnogokrat smo v vsakdanjem življenju soočeni s problemi odločanja za ali proti neki prepotrebni spremembi. Takim stvarem bi se najraje izognili. V politiki jim pravimo reforme, v zasebnem življenju pa spremembe. Najlažje si potrebe po spremembah predočimo s tremi krogi. Naše udobje je zajeto v notranjem krogu, v srednjem se učimo za življenje in tudi za spremembe, v zunanjem krogu pa nastopi panika, če prehitro skočimo iz cone udobja v neko aktivnost, ki nas lahko privede tudi v izgorevanje. Med cono udobja in cono panike se nahaja najpomembnejša cona, tj. cona učenja, ki blaži naše stresno obdobje. V coni učenja pridobivamo nova znanja, nova spoznanja, širimo svoje obzorje in se soočamo s stvarmi, s katerimi se še nismo. Tako osebnostno rastemo in je prav, da čim več časa preživimo v coni učenja. Od tega spoznanja pridemo do zaključka, da je potrebno vseživljenjsko učenje, ki pa se gotovo ne nahaja v coni udobja. Gotovo se vsak človek v življenju na svoj način prizadeva pridobiti čim več usposobljenosti vendar je potrebno vedeti in tudi upoštevati, da se vse spremembe, ki jih želimo uresničiti tako pri sebi ali v svoji okolici kot tudi na družbeni ravni, začnejo z majhnimi koraki in zavestno. To pa pomeni izstop iz vsakodnevne rutine, ki nas začenja ubijati in v starosti vodi (ob predpostavki drugih pogojev) v razvoj demence. Spremembe pa bomo lahko izpeljali le, če se bomo zanje prizadevali na drugačen način, kot je bila naša dosedanja delovna in življenjska praksa oditi moramo iz rutine. 2. Kako zaznave shranjevati v spomin in ga krepiti? 2 Vsi se kdaj soočamo s težavami pomnjenja. Zgodi se nam, da kdaj kaj pozabimo ali se česa ne moremo spomniti. Če si želimo določeno zadevo priklicati iz spomina, jo je potrebno najprej vanj shraniti. Če tega nismo storili, si kasneje tudi ne bomo mogli te vsebine priklicati iz spomina. Vsaka zadeva se nam mora torej usesti v spomin, kar seveda storimo s potrebno pozornostjo. Pozornost zaznave je torej bistveni del spomina. Naučiti se je treba biti pozoren na dogajanja okoli sebe. 42

ZDRAVJE Eden najpreprostejših načinov, kadar se s kom srečamo in se predstavljamo je, da ime in priimek povežemo z nečim bolj znanim slavnim: ali ga v spominu večkrat ponovimo ali povemo po črkovanju ali nazaj ali v posameznih zlogih. To nam bo pomagalo k dolgoročnemu pomnjenju, kar je pogoj, da se zadeva ohrani (usede) v spominu za takrat, ko jo potrebujemo. Za trening spomina lahko tudi opazujemo predmete v svoji okolici in si z zaprtimi očmi v spominu ponavljamo njihov izgled ter zaporedje stvari v prostoru ali okolici. Za utrditev dolgoročnega pomnjenja je najpomembnejši proces vnašanje zaznav. To dosegamo tako, da smo pozorni in mislimo o stvareh, ki smo jih zaznali, nikakor pa ne z rutino. Temu pravimo usmerjeno pomnjenje, ki ga dosegamo s čutili (z vidom s sliko, z nosom z vonjem, z ušesi s sluhom, s hojo ob sogovorniku, z otipom (roke, prsti) tkanine, z določenim vrstnim redom idr). 3. Kaj vpliva na slabo pozornost in s tem na spomin? V depresiji so vedno prisotne tudi težave s spominom. Na pozornost in spomin vplivajo slaba in neuravnotežena prehrana ter način prehranjevanja, preveč alkohola, preveč kajenja in premalo gibanja oziroma redne telesne dejavnosti, slabo spanje (lahko vpliva že na kratkoročni spomin). Zato ti dejavniki tudi lahko prispevajo k nastanku demence. Predvsem se moramo za krepitev in ohranjanje dolgoročnega spomina izogibati rutini pri vsakodnevnih opravilih. Zato si moramo pri delu prizadevati, da mislimo o tem, kaj in kako bomo nekaj naredili. Vedeti kaj narediti se naučimo, kako narediti pa si pridobimo z izkušnjami dela samega. Da se izognemo rutini, pozornost usmerjamo v zaznavo. 4. Kako se izogibati rutini za krepitev spomina? Rutino razbijamo na veliko načinov, med drugim tudi tako, da marsikaj naredimo z drugo roko desničarji z levo in obratno; treniramo lahko podpis z levo roko, če običajno za to uporabljamo desnico. O prebranih sestavkih, člankih, knjigah poskušajmo narediti kratek povzetek le v nekaj besedah ali stavkih. To lahko delamo sami v mislih ali pred sogovornikom (doma v družini). Navadimo se, da večino domačih opravil opravljamo v gibanju in ne le stoje ali celo sede. Tudi učenje se v gibanju lažje vtisne v spomin. Posebno koristno gibanje je ples, pri katerem se praktično sprožajo vsi čuti in zaznave. Najprej gotovo čustva pri izbiri partnerja (seveda, če to ni ples z zakoncem). Potem misel na to ali bomo nerodni in bomo soplesalcu pohodili noge. Dalje nas skrbi, ali bomo ujeli pravi ritem, dojemanje glasbe. Na tak način smo skoraj popolnoma prisotni, kar pomeni biti pozoren, ustvarjalen, ker tukaj ne gre za rutinsko gibanje. Torej nas ples uspešno odmika od demence, zato se tudi v poznih letih ne izogibajmo družabnosti in plesu. V tej povezavi je posebno pohvalno druženje v okviru društev upokojencev. 5. Kaj pa zdrava in uravnotežena prehrana? Mnogo je prelitega črnila o zdravem prehranjevanju, ki nikakor ni zanemarljivo za dolgost in kakovost življenja. Najbolj zdrava je hrana (sočivje, sadje in zelenjava), pridelana na domačem vrtu ali iz bližnje okolice. Vsekakor pa se je treba izogibati ocvrte hrane in industrijske vnaprej pripravljene hrane, ki pogosto vsebuje preveč soli, sladkorja in drugih škodljivih sestavin. V zvezi z zdravo prehrano se vedno bolj poudarja sredozemska dieta. To pa ni kakšna posebna dieta, temveč je to preprosto zdrav način prehranjevanja prebivalcev Sredozemlja, ki je v tej regiji prisoten že stoletja. Ključ sredozemske prehrane je v uživanju večjih količin zelenjave, sadja, oljčnega olja, oreščkov, testenin, rib in malo rdečega mesa; zadnjega pa vendarle ne sme primanjkovati že zaradi vnosa cinka v možgane, saj ta krepi naš spomin. Ob tem se priporoča kozarec do dva rdečega vina na dan za ženske ter dva do tri za moške. 3 Glavni poudarek pa je vsekakor na zmernosti in tudi telesni vadbi. Ključne sestavine mediteranske diete lahko poiščete na spletni povezavi http:// bit.ly/1tzfyts. Mediteranska prehrana ima na splošno pet glavnih značilnosti: Veliko sadja in zelenjave, kruha in drugih žit, krompirja, fižola, oreščkov in semen. Oljčno olje predstavlja glavni ali edini vir maščobe v prehrani. Zmerne količine mlečnih izdelkov, rib in perutnine (brez kože) ter uživanje rdečega mesa v manjših količinah. Jajca naj se ne uživajo več kot 4-krat tedensko. Vino naj se uživa v zmernih količinah. Pri prehranjevanju so poglavitni redni dnevni obroki (po možnosti pet dnevnih obrokov), zaužiti v miru in v zmernih količinah. Vsekakor pa ne sme manjkati zajtrk. Hrano mora spremljati tudi zadostno pitje tekočine, najraje vode in ne gaziranih ali sladkanih pijač. 6. Zakaj sploh govorimo o demenci? Demenca večinoma prizadene starejše ljudi. Ker se življenjska doba podaljšuje, je pri nas, ko imamo medicinsko diagnosticiranih že preko 32.000 oseb z demenco pričakovati, da se bo to število v naslednjih 35-ih letih potrojilo. 4 Gotovo je nekaj takih bolnikov tudi v naši sredi. Splošna definicija uvršča med simptome demence: motnje koncentracije in spomina, depresivnost, apatija, difuzni strahovi, prividi, prisluhi, samozanemarjanje, razdražljivost, moteno socialno vedenje, nesamostojnost in drugi. 5 Največje breme prenašanja te bolezni nosijo svojci take osebe. Zato je poleg zgoraj opisanih metod ogibanja rutini, možganskega fitnesa in prehranjevanja ter s tem premikanja demence v poznejše obdobje pomembno tudi védenje o ravnanju s tako prizadetimi ljudmi, saj je življenje in ravnanje z njimi zahtevno. Ker je to zelo zahrbtna bolezen je prav, da se s potrebnimi aktivnostmi, ki jih lahko sami sproti in dnevno izvajamo, čim bolj odmikamo od nje. Raziskovalka Karmen Murovec je v svojem prispevku, objavljanem v reviji Kakovostna starost nacionalnega Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, (letnik 17, št. 1, 2014, str. 24) zapisala:»pri demenci se zdi, da bi nekaj znotraj človeka razkrajalo njegovo osebnost, spreminjalo njegov značaj v za svojce in bližnje nerazpoznavnega človeka«. 6 To ugotovitev je podala na podlagi osebne izkušnje, ko je leto dni skrbela za dementno gospo, in ji lahko verjamemo. Sami nimamo dovolj kompetenc, da bi podrobneje razpredali o tej bolezni, zato naj bo to dovolj kot spodbuda za vse, ki se k temu nagibamo, da se z opisanimi 43

ZDRAVJE / NAGRADNA IGRA aktivnostmi čim bolj odmikamo od nje. Lahko le priporočimo uporabo in izrabo vseh mogočih in na različne načine dosegljivih sredstev ter za uporabo učenja, ki je prikazano v notranjem krogu med udobjem in paniko (točka 1), kot pot za olajšanje, ne pa tudi rešitev, če nas ta bolezen prizadene. Torej ponavljamo, učenje in zopet učenje za pravilno obnašanje in ravnanje s prizadeto osebo, da njej in sebi olajšamo življenje. Raziskovalka Karmen Murovec nadalje navaja, da so si medicinske raziskave edine, da se demenca pojavlja v 4 stopnjah, ki jih je potrebno poznati, saj moramo pri vsaki ravnati nekoliko drugače. Najosnovnejše pravilo za vse stopnje in vsakogar pa velja, da bolnika nikoli na sprašujmo z besedo ZAKAJ? ali KAKO TO?, ker tako vprašanje od njega zahteva pojasnilo kot odgovor, ki pa ga ni zmožen dati, in ga tako še bolj zmedemo. Vedno torej postavljajmo druga vprašanja na K kaj, kako, kje? Najbolj pa pomaga tudi naša stoodstotna, ne le fizična, temveč tudi psihična osredotočenost na tako osebo, kar pa pomeni, da svoja čustva, skrbi in predsodke zanemarimo, miselno pa se spustimo v čas, o katerem govori sogovornik, in ne ostanimo v svojem svetu, temveč se čim bolje vživimo v njegov svet. Pri vsem naštetem naj navedemo koristno branje knjige»zid molka«avtorice Astrid van Hülsen, ki je bila v slovenščino prevedena leta 2010. Ob vsakodnevnem izvajanju čim več naštetih dejavnosti bosta naše vsakdanje življenje in starost gotovo daljša in kakovostnejša. Stanko Klemenčič Saražin 1 Cepin Matej: Skoči ven, Slovenski čas, št. 52, avgust 2014, Družina. 2 Poudarki delavnice Možganski fitnes, ki ga je vodila Jasmina Lombergar v okviru razstave Možgani na Gospodarskem razstavišču, avgust 2014. 3 http://bit.ly/1d7dj8e. 4 Neva Železnik: Sprehod za spomin, Vzajemnost, št. 9, september 2014. 5 http://bit.ly/1rnghuo 6 http://bit.ly/1btdipi Nagradna igra NAGRADNO VPRAŠANJE: Koliko let delovanja obeležuje komercialni radio Radio Zeleni val? NAGRADA: Obisk Radia Zeleni val, ura druženja z voditeljem/voditeljico v živo iz studia in kava v Bar-Lounge»Life Cafe«v pritličnih prostorih. SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA NAGRADNE IGRE 1. člen: Organizator nagradne igre Organizator nagradne igre je občinsko glasilo Glasnik Škofljica. 2. člen: Trajanje nagradne igre, žrebanje in nagrada Nagradna igra traja od izida majske številke Glasnika do vključno 20. 5. 2015. Nagradno žrebanje bodo izvedli člani uredniškega odbora glasila na sestanku uredniškega odbora. Izžrebana bo nagrada: Obisk Radia Zeleni val, ura druženja z voditeljem/voditeljico v živo iz studia in kava v Bar-Lounge»Life Cafe«v pritličnih prostorih. Vrednost nagrade ne presega 42 EUR, zato se akontacije od dohodnine ne plača. Rezultati nagradne igre so dokončni. Pritožba nanje ni mogoča. 3. člen: Pogoji sodelovanja v nagradni igri Udeleženec nagradne igre je lahko vsaka fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki do 20. 5. 2015 pošlje pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje ter svoje ime, priimek, točen naslov in telefonsko številko na naslov glasnik. skofljica@gmail.com. Šteje se, da s samim sodelovanjem v nagradni igri sodelujoči pristane na vse pogoje v zvezi z nagradno igro, sprejema pravila nagradne igre in se z njimi strinja. 4. člen: Obveščanje nagrajencev in prevzem nagrade Vsak udeleženec v nagradni igri se strinja z objavo svojih podatkov v naslednji številki Glasnika, v primeru da je izžreban. Nagrado bo nagrajenec, ki bo o nagradi obveščen po telefonu, prevzel osebno na naslovu Radia Zeleni val v Grosupljem. Nagrade ni mogoče zamenjati ali izplačati v gotovini. 5. člen: Zasebnost in varstvo podatkov Organizator nagradne igre se zavezuje, da bo posredovane osebne podatke varoval v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, da jih bo uporabljal izključno za namene nagradne igre. 6. člen: Ostale določbe V nagradni igri ne smejo sodelovati člani uredniškega odbora in njihovi ožji družinski člani ter druge fizične ali pravne osebe, ki kakorkoli sodelujejo pri izvedbi nagradne igre. V primeru, da je nagrajenec oseba, ki je mlajša od 18 let, mora nagrajenca zastopati oseba, starejša od 18 let, ki ima po zakonu in/ali na podlagi ustreznega pooblastila pravico, da to mladoletno osebo zastopa. 7. člen: Reševanje sporov V primeru sporov, ki nastanejo v zvezi z nagradnim žrebanjem je pristojno sodišče v Ljubljani. 44

VABILA, OGLASI POHOD PO SVARUNOVI POTI ŽELIMELJŠČICA Če želite spoznati bližnjo okolico Ljubljane v smeri proti Kočevju, se odpočiti v naravnem okolju in čudovitem razgledu, spoznati»svobodno sonce«vas vabimo na Svarunovo pot. Start: Ruskov kozolec, Škofljica http://www.skofljica.si/»na Svarunovi poti spoznate gričevnato, kraško pokrajino, dolino Želimeljščice in Ljubljansko barje. V bližnji okolici Ljubljane se srečate z zaščitenimi rastlinami (rezika, Loeselova grezovka, močvirska logarica, širokolistni rogoz) in živalmi (rjavi medved) s kulturnim spomenikom državnega pomena (cerkev sv. Simona in Jude na Pijavi Gorici), z arhitekturo stanovanjskih hiš in naselij (naselje ima cerkev, gasilski dom in kozolec) in gostoljubnimi ljudmi. Pohod vas pomiri, popelje stran od vsakdanjosti in poživi. Celotna pot je krožna in je dolga 23 km (5 do 6 ur), lahko pa jo prehodite v krajših odsekih. Začetek poti je na Škofljici izpod Ruskovega kozolca, poleg postaje Ljubljanskega potniškega prometa 3 B in 3 G. Prospekte dobite v vseh gostinskih lokalih na našem področju. Na poti je 33 pojasnjevalnih tabel (tudi s vsebino iz romana Pod svobodnim soncem) ter nekaj telefonov, kjer zveste dodatne informacije o znamenitostih. Za vodene pohode kličite na Turistično društvo Škofljica, telefon 041 611 009. Organiziran pohod poteka vsako leto 25. junija na Dan državnosti Slovenije. Po poti se boste lahko okrepčali z domačimi prigrizki. Na zaključku poti je kulturni program pod kozolcem. 45

46 VABILA, OGLASI

VABILA, OGLASI Športno društvo Škofljica Šmarska cesta 3, p.p. 28 1291 Škofljica e-pošta: sdskofljica@gmail.com splet: http://www.sd-skofljica.si VABILO Športno društvo Škofljica vabi na tradicionalno prireditev ob zaključku rokometne in plesne sezone»igram rokomet in plešem 2015«, ki bo potekala v soboto, 30.5.2015 od 10. ure dalje na šolskem igrišču na Škofljici Predstavile se bodo vse rokometne ekipe, od mlajših selekcij do članske ekipe kakor tudi veteranske. Rokometne tekme se bodo odigrale s sosednjimi klubi, odigrala se bo tekma mlajših in starejših veteranov, zabavale nas bodo plesalke našega športnega društva, ki so jim bo tudi letos pridružila plesno-navijaška skupina 30+. Pripravljen bomo imeli srečelov, poskrbeli pa bomo tudi za hrano in pijačo. Prireditev je postala tradicionalna in je nagrada za uspešno delo tako rokometnim ekipam kot tudi plesnim. Obenem pa je tudi zahvala vsem donatorjem in sponzorjem, brez katerih naših uspehov ne bi bilo ter seveda tudi Občini Škofljica, ki nas izdatno podpira. Vabimo vas, vašo družino in prijatelje na prireditev»igram rokomet in plešem 2015«. Prepričani smo, da vam bo dan z nami v veselje, zato upamo, da se nam boste pridružili. Ekipa Športnega društva Škofljica 47

VABILA, OGLASI Krajevni praznik Dan Lavrice 2015 Tudi letos bomo, že osmič zapovrstjo, na Lavrici praznovali svoj krajevni praznik in sicer v soboto 6. junija 2015. Celodnevna prireditev, ki bo kot prejšnja leta potekala pred podružnično šolo na Lavrici, se bo že dopoldne pričela s kolesarskim izletom po Barju, raznimi športnimi tekmovanji kot so občinsko prvenstvo v ulični košarki in malem nogometu, namiznem tenisu, sprehodom na Lisičje in raznimi tematskimi delavnicami. Popoldne pa bo tokrat etnografsko obarvano, kjer bodo svoje dejavnosti razstavljala domača društva, prvič pa se bo odvijalo tudi pravo tekmovanje v kuhanju golaža. Veliko dejavnosti bo organiziranih tudi za otroke, kar bo trajalo vse do osrednje prireditve, kjer bomo ob mnogih nastopajočih podelili tudi krajevna priznanja. Večer pa bo ob ritmih glasbene skupine VICTORY namenjen predvsem zabavi in druženju. Za hrano in pijačo bo seveda poskrbljeno. Verjemite nam, da bo veselo in zabavno. Pridite! Več informacij z razpisi za športna tekmovanja in kuhanje golaža so na voljo na spletni strani www.lavrica.eu. Ne zamudite pa tudi kulturno turističnega dogodka na predvečer krajevnega praznika. V petek, 5. junija ob 19. uri si boste lahko ogledali v osnovni šoli na Lavrici razstavo slik in mozaikov, se preizkusili v izdelovanju glinenih skulptur, poizkusili lokalno kulinariko in uživali ob kulturnih vložkih. Krajevna skupnost Lavrica, organizacijski odbor ks@lavrica.eu 48

ZAHVALE V spomin Brigiti Marinšek Vemo, besede so bleda senca resničnosti ob odhodu nam dragega človeka iz našega življenja. Ob nenadni izgubi Brigite Marinšek skušamo biti v oporo predvsem možu Jožetu ter sinu Mihu z izrazi sočutja ter sožalja, pa tudi sorodnikom, krajanom in vsem sodelavkam ter sodelavcem na občini Škofljica, na čelu z županom. Morda lahko le glasba pove več kot zmoremo. In prav glasba me povezuje s prvim spominom na Brigito pred že skoraj četrtim desetletjem najinega znanstva. Daljnega leta 1979 je bila velika vojaška vaja v Suhi Krajini. Ob zaključku je pred osnovno šolo v Ambrusu pela skupina otrok, ob spremljavi sintesajzerja jim je dirigirala mlada učiteljica. Najbolj sem si zapomnil njene energičn, odločne gibe, brez strahu, pogumno je, pred množico visokih državnih ter vojaških voditeljev izpeljala ves program. Bila je Brigita, učiteljica angleščine, v svojem elementu. Nekaj let kasneje, 1984. leta je z enako odločnostjo prevzela vodenje tajniških opravil v KS Pijava Gorica. Celo desetletje sem sodeloval z njo v različnih vlogah, vrsto let kor predsednik KS. Bila je prava profesionalka s svojo odločnostjo, logiko ter odkritostjo je znala prepoznati vse finese dela z ljudmi. Pravilno in pravično je presojala, kdo je za skupni interes celote, kdo pa vidi svoj ozek sebični interes ali afirmacijo samega sebe. Vedno je vedela, kaj dela. Spoštovala je avtoriteto, znala pa se je postaviti na stran pravičnosti ter zakonitosti. Ob njej sem se počutil varno, saj je bila dosledno objektivna. Zato je tedaj področje doživelo največji razvoj doslej, v vsako hišo je prišla pitna voda, asfaltiranih je bilo 20 km cest. Bila je tudi lokal patriot vedno je govorila:»kaj pa Vrh, ne pozabite na Vrh.«Do zadnjega je bila polna idej, zamisli kot dirigent, ki vidi celoto. 20 let je minilo, kar je nepretrgoma delovala kot strokovna sodelavka na občini Škofljica. Ni minila prireditev, na kateri ne bi v ozadju organizirala in vodila programa. V komisijah občinskega sveta je znala in poslušati in svetovati. Ni bila običajna uradnica bila je predana delu med ljudmi in za ljudi. Na žalni seji je župan Ivan Jordan omenil njen optimizem. Ob zapletih se je odzvala:»če smo že vse drugo izpeljali, pa bomo še tole.«tisti, ki smo ji bili bližnji, smo imeli srečo spoznati drugi obraz Brigite, ki se je skrival za njeno neoporečno profesionalno podobo. Lepi in nepozabni trenutki so bili, ko je odložila domače skrbi za družino ter gospodarjenjem s kmetijo, tudi delo za službo, ki si ga je nosila prepogosto domov. Takrat je prijela za tipke harmonike ali sintesajzerja, zaigrala in zapela in zažarela kot mehka čuteča duša, polna notranje lepote. Čez obraz se ji je razlezel nasmeh kot v nekakšni zamaknjenosti je zaigrala in se veselila življenja. Če je kdo prišel na obisk, če smo se ustavili ob Svarunovi poti, na maši v cerkvi v Želimlju, zaigrala, ali pa na kakšen navaden dan kar tako. Brigita nam na žalost ne more nič več povedati, njeno srce se je ustavilo, nam pa lahko veliko sporoča o razdajanju za dom in družino, predanosti v službi in tudi skozi glasbo, to neizrekljivo misel, ki daleč preoblikuje v blizu in presega obledeli spomin. Pogrešali te bomo. Naj počiva v miru. Peter Pal Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je V globoki žalosti sporočamo, da se je poslovila BRIGITA MARINŠEK, rojena Novak (1956 2015) Ob boleči izgubi naše drage hčere, žene, mame, snahe se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in sodelavcem za izrečena sožalja, tople stiske rok in besede tolažbe. Za vso ostalo pomoč se zahvaljujemo tudi posameznim društvom in posameznikom. Žalujoči mož Jože, sin Miha in ostalo sorodstvo Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev... Ne kličite me nazaj! (T. Kuntner) Prišel je čas, ko ni več časa Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga sodelavka Brigita Marinšek. Njeno delo je ostalo odprto kot knjiga, pustilo je neizbrisen pečat Drago sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Ivan Jordan, župan občine Škofljica s sodelavci 49

KRIŽANKA Križanka 50