PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA Z RAZLIČNIMI ENERGENTI NA NIVOJU KORISTNE ENERGIJE

Gibanje cen energentov PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA Z RAZLIČNIMI ENERGENTI NA NIVOJU KORISTNE ENERGIJE Blaž CIMPERMAN, prof. dr. Vincenc BUTALA Za večino Slovenije je značilno celinsko podnebje. Poletja so precej vroča, zime pa hladne. Tako hladne, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca celo nižja od 0 C. Bivalne prostore v stavbah moramo zato poleti hladiti, pozimi pa ogrevati. Prostore lahko ogrevamo z obnovljivimi viri energije, fosilnimi gorivi, iz sistema daljinskega ogrevanja, s toploto iz okolice s pomočo toplotne čpalke, itn. Slika 1 Gibanje maloprodajne cene toplote za gospodinjstva od ja 2009 do junija 2012 EUR/kWh 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 Na splošno: z notranjo energijo energentov, ki jo s pomočjo ogrevalnega sistema pretvorimo v toploto in distribuiramo v ogrevane prostore. Ta energija seveda ni brezplačna. Pri tem ločimo več različnih stroškov. Dva od teh sta investicija v ogrevalni sistem ter stroški njegovega vzdrževanja, tretji pa je strošek energenta oz. strošek obratovanja. Investicija je enkratni strošek. Njena višina je odvisna od vrste in kakovosti sistema. Stroški vzdrževanja in obratovanja pa so stalni stroški, ki se pojavljajo skozi vso dobo obratovanja. Velik vpliv na finančno obremenitev, ki nam jo predstavlja ogrevanje stavbe, ima od teh treh strošek obratovanja, ki ga lahko občutno zmanjšamo s preudarno izbiro energenta. Zaradi tega je bil naš namen narediti ekonomsko analizo cen energentov in na tej podlagi opraviti primerjavo teh cen, ki naj bi pokazala, 2009 2010 2011 2012 Slovenija (povprečje) Maribor (zemeljski plin) Ljubljana (premog - SPTE) Velenje (premog - SPTE) kateri od energentov je z ekonomskega stališča trenutno najboljša izbira za ogrevanje enodružinske stavbe (gospodinjski odjem). Nekaj večji poudarek smo pri tem dali na zemeljski plin, pri katerem se je v septembru 2012 s prihodom novega ponudnika zgodil velik padec cen. Za analizo in primerjavo smo izbrali naslednje energente: zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, lesna biomasa, premog in električo energijo. Poleg njih pa še paro in toplo vodo za namen daljinskega ogrevanja ter toploto pridobljeno s pomočjo toplotne črpalke. SESTAVA IN GIBANJE CEN ENERGENTOV Para in topla voda za namen daljinskega ogrevanja Cena daljinske toplote je sestavljena iz fiksnega dela, ki pokriva stroške za obratovanje sistema, in variabilnega dela, ki pokriva stroške proizvodnje in distribucije pare in tople vode. Vsak proizvajalec sam določi ceno daljinske toplote glede na strukturo energentov oz. stroške energentov, ki jo rabi za pripravo toplote, stroške pogona obtočnih črpalk ter ostale stroške podjetja, potrdi pa jo Javna agencija RS za energijo. Gibanje cen daljinske toplote med leti 2009 in 2012 je prikazano na sliki 1. Poleg vsakega mesta je naveden energent iz katerega proizvajajo toploto. Cena daljinske toplote se je v Sloveniji od sredine leta 2009 konstantno dvigala, kar je predvsem posledica dviga cen vhodnih energentov. Zemeljski plin Cena oskrbe z zemeljskim plinom, ki se mesečno prilagaja, je sestavljena iz treh elementov: 28

omrežnine oz. cene za uporabo omrežij, ki jo na podlagi stroškov sistemskih operaterjev določi Javna agencija RS za energijo, cene za zemeljski plin, ki se oblikuje prosto na trgu, in pa takse, trošarine in DDV, ki jih regulira država. Cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce so zadnjih nekaj let vztrajno rasle, kar je splošen trend tudi v EU. Cene so se samo leta 2011 v povprečju vsak mesec povišale za 3 %. Razlogov za takšno gibanje cen je bilo več, najpomembnejši pa je odvisnost cene zemeljskega plina od cen nafte in naftnih derivatov, ki so v letu 2012 dosegle najvišje vrednosti. Septembra 2012 je na področju trga z zemeljskim plinom prišlo do velikih sprememb, ki jih je s svojim prihodom na trg povzročilo podjetje. S precej cenejšo ponudbo plina od konkurence (tudi do 20 %) je k sebi v dobrem mesecu dni privabil kar 17.000 odjemalcev. To je sprožilo plaz občutnih pocenitev tudi pri ostalih ponudnikih, ki s starimi cenami niso bili več konkurenčni. Nekateri poznavalci opozarjajo, da je to nižanje cen le kratkotrajna borba za kupce, ki dolgoročno ne vodi k nižjim cenam zemeljskega plina.v tabeli 2 so prikazane cene dobave plina po pocenitvi (na dan 1. 11. 2012) in cene dobave plina pred pocenitvijo (na dan 1. 9. 2012) za nekaj dobaviteljev, ki so sistemski operaterji distribucijskega omrežja v večjih krajih v Sloveniji (izjema je le, ki ni sistemski operater ampak le dobavitelj). V stolpcu, kjer so izračunani odstotki pocenitve, se lepo vidi za kako velik premik na trgu gre. Cene so se v le dveh mesecih znižale od 20 % do skoraj 32 %. Utekočinjen naftni plin Slovenski distributerji UNP so vezani na cene, ki se oblikujejo na mednarodnih trgih, in na tečaj ameriškega dolarja. Tako cene določajo sami glede na dogajanje na tržišču, nabavne cene iz tujine, ki so zelo odvisne od gibanja cen nafte ter političnih razmer v državah proizvajalkah, stroške prevoza in stroške skladiščenja, maržo, davek in trošarino, ki jo določa država. Vlada na končno ceno utekočinjenega naftnega plina vpliva le z dodatki, trošarinami in davki. kraj sistemski operater distribucijskega omrežja / dobavitelj Tabela 1 Cene dobave zemeljskega plina različnih dobaviteljev na dan 1. 9. 2012 in 1. 11. 2012 za odjemno skupino PS3 (501 1500 Sm 3 /leto) cena dobave cena dobave pocenitev, 1. 9. 2012, EUR/Sm 3 1. 11. 2012, EUR/Sm 3 % Jesenice JEKO-IN 0,5817 0,3967-31,8 Ljubljana Energetika Ljubljana (osnovna ponudba) 0,5616 0,4057-27,8 - (nespremenjena cena 2 leti) ni podatka 0,4418 - Velenje Komunalno podjetje Velenje 0,5781 0,444-23,2 Celje Energetika Celje 0,5676 0,4453-21,5 Maribor Plinarna Maribor 0,5916 0,4466-24,5 Kranj Domplan 0,58095 0,46665-19,7 29

Že od leta 2009 cena UNP ves čas raste. K dvigu cen je pripomogla tudi leta 2010 sprejeta Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki nalaga dobaviteljem da v ceno vključijo dodatek za povečanje energijske učinkovitosti. Ekstra lahko kurilno olje To je energent, ki se ga v zadnjih letih intenzivno nadomešča z drugimi, saj je njegova največja slabost, da cena hitreje sledi gibanju cen nafte kot pa denimo cena plina. Maloprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja se v skladu z Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spreminja vsakih 14 dni in je sestavljena iz: prodajne cene brez dajatev oz. modelske cene (ta je odvisna od višine članarine Zavodu RS za blagovne rezerve, višine marže distributerjev, menjalnega tečaja dolarja in evra ter borzne kotacije derivata), dodatka k ceni za povečanje energetske učinkovitosti, CO 2 takse, trošarine in davka na dodano vrednost. Kot pri zemeljskem plinu in UNP je tudi za ceno ekstra lahkega kurilnega olja v zadnjih letih značilen stalen trend naraščanja. Maloprodajna cena se je na primer od začetka leta 2009 pa do septembra 2012, ko je dosegla najvišjo vrednost 1,076 EUR/l, dvignila za kar 103 %. Glavni razlog za to je bilo zviševanje cen nafte na svetovnih trgih na drugem mestu pa so davki. Električna energija Cena električne energije je za končne odjemalce sestavljena iz naslednjih sestavin: cene električne energije, cene za uporabo omrežij (določa JARSE), prispevkov (določa vlada RS), trošarine na električno energijo (določa vlada RS) in davka na dodano vrednost (določa vlada RS). Tudi cena električne energije je, tako kot cene praktično vseh drugih energentov, podvržena trendu naraščanja. Do a 2007 je ceno električne energije za gospodinjski odjem določala vlada. Ker takrat maloprodajna cena ni pokrila nabavne cene, ki so jo dobavitelji plačali na veleprodajnem trgu, se je po odprtju trga cena same energije zvišala za približno 19 %. V letih 2009 in 2010 se je končna cena še dodatno dvignila zaradi uvedbe prispevkov, ki so namenjeni zagotavljanju podpor (DVE, OVE in SPTE) ter povečanju učinkovitosti rabe energije (URE). Lesna biomasa Zaradi vse višjih cen fosilnih goriv ter zavedanja, da jih ni na voljo v neomejenih količinah, zadnje čase vse bolj pridobiva na veljavi energetska oskrba z lesno biomaso. Cene lesne biomase ne določa oz. nadzira država ali njene agencije, ampak se oblikuje prosto na trgu po zakonitostih ponudbe in povpraševanja. Trg je tako bolj ali manj neorganiziran. Merila za kakovost in enote trgovanja niso standardizirani in so zato nepregledni, cene pa so netransparentne. Cen lesne biomase torej ne moremo natančno določiti, tako kot se to da pri večini drugih energentov. So pa cene lesne biomase odvisne od mnogih dejavnikov. Glavni in najbolj pomemben dejavnik so razmere na trgu. Povpraševanje po lesu se spreminja skozi čas, temu pa se prilagajajo tudi cene. Cena je odvisna tudi od vrste lesa (iglavci, listavci) ter vlažnosti in je lahko višja tudi zaradi prevoza in skladiščenja oz. sušenja lesa. Premog Uporaba premoga se v slovenskih gospodinjstvih opušča in ga kot primarni energent za ogrevanje le s težavo še kje najdemo. Tudi cen premoga ne nadzira vlada, ampak se glede na povpraševanje in ponudbo oblikujejo na trgu oz. borzah. Zaradi tega na ceno tudi tu vpliva veliko dejavnikov. Naštejemo lahko nekaj glavnih, ki vplivajo na svetovne cene premoga: cene drugih energentov, povpraševanje na hitro rastočih trgih, količine oz. zaloge premoga na trgu, cene ladijskega in železniškega transporta, tečaji valut, zapiranje rudnikov, uvedba ekoloških dajatev ipd. Po podatkih Statističnega urada RS je znašala poraba premoga v gospodinjstvih leta 2009 le 1906 t, leta 2010 pa le še 1605 t in še vedno upada. Toplotna črpalka zrak/voda Čeprav ni energent smo jo vključili v našo analizo cen energentov. Energent, ki jo poganja, je sicer. Ima pa eno veliko prednost. Iz nje dobimo nekajkrat več toplote, kot vanjo vložimo električne energije. Učinkovitost delovanja toplotnih črpalk se prikazuje z grelnim številom ε (uporablja se tudi oznaka COP), toploto pa v praksi pridobivamo iz podtalnice, zemlje ali zraka. Izbira vira je pogojena z lokacijo objekta in naravnih danosti v bližini. Mi smo se osredotočili le na toplotno črpalko zrak/voda, saj je ta najbolj dostopna, ker ni potreb po dodatni investiciji v sistem za ekstrakcijo toplote (vrtine ali zemeljski kolektorji) in ker je zrak na voljo povsod. Največja slabost črpalk tega tipa je ta, da je zaradi velikih nihanj temperatur zraka povprečno grelno število nekoliko nižje. PRIMERJAVA CEN KORISTNE ENERGIJE V tabeli 2 so zbrane cene koristne energije, pridobljene iz omenjenih energentov, ki smo jih izračunali za primer enodružinske hiše z letno rabo toplote 15.000 kwh in potrebno toplotno močjo 10 kw. V tabeli so pri vsakem energentu podani še podatki o izbranem dobavitelju, 30

datumu veljavnosti cene, prodajni ceni, kurilnosti, ali zgorevalni toploti, ceni končne energije in predpostavljenih izkoristkih kurilne naprave. Zaradi večje preglednosti smo cene koristne energije iz tabele 2, izračunane pri normiranem (višjem) izkoristku kurilne naprave in pri izkoristku kondenzacijskih naprav, predstavili na sliki 2 in cene, izračunane pri povprečnem letnem (nižjem) izkoristku, na sliki 3. Šele tako lahko nazorno vidimo kako različne so cene energentov in kako pomembna je preudarna izbira energenta pri načrtovanju ali obnovi ogrevalnega sistema. Razmerje cen najdražjega (utekočinjeni naftni plin propan) in najcenejšega (lesni sekanci) energenta je kar 6,2. Kot najcenejši energent se je izkazala lesna biomasa. Poleg tega, da ima v Sloveniji glede na naravne danosti ogromen potencial (po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije kar 2.150.000 m 3 /leto oz. 18,9 PJ/leto, če kot potencial upoštevamo dopustni posek sortimentov slabše kakovosti in droben les vseh drevesnih vrst vključno z iglavci), je biomasa obnovljiv vir energije. Zaradi vsega tega v Sloveniji s pomočjo mednarodnih projektov, skladov in ustanov spodbujamo uporaba lesa za energetske namene. Učinek je ta, da se število novih uporabnikov konstantno povečuje in tako biomasa postaja pomemben energent. Cene biomase smo morali iskali preko spletnih oglasov. Največkrat so bili to oglasi fizičnih oseb, ki io v lasti gozd in sami pripravljajo polena ali cepanice za prodajo. Pri tem smo opazili, da ni nobenega merila za kakovost lesa, razlikujejo pa se tudi enote trgovanja. Trg je tako nepregleden, cene pa so netransparentne, kar lahko pripelje do tega, da kupci z manj izkušenj in znanja lahko dobijo manj kakovosten energent ali pa ga preplačajo. Energijska izraba lesne biomase v Sloveniji je sicer pomembna za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prispeva k zmanjševanju energijske odvisnosti in k razvoju gospodarstva ter uresničevanju sodobne okoljske politike v skladu z nacionalnim programom varstva okolja in usmeritvami EU, pri čmer pa je lesu kot pomembni nacionalni surovini potrebno dati najprej gospodarsko vrednost in zgolj ostanke uporabiti v energijski namen. Poleg biomase se je kot zelo ugodna in okolju prijazna rešitev izkazala tudi uporaba toplotne črpalke. Kako učinkovit bo prenos toplote je pri njej seveda v največji meri odvisno od temperature zraka. Nižja kot je temperatura zraka, nižje je grelno število in višja je posledično cena ogrevanja. V naši primerjavi smo pokazali, da tudi takrat, ko so pogoji za delovanje najslabši (TČ ima grelno število 2,5 pri okoli 15 C), pri dovolj učinkoviti rabi energije še vedno zagotavlja enega najnižjih stroškov ogrevanja. 18 15,87 16 13,76 14 13,36 12,52 12,31 12 10,15 10 8,76 8,25 8 7,37 6,33 6 5,98 4,90 4,61 4,70 3,58 4 3,02 2,56 2 0 cena koristne energije, EURc/kWh UNP propan (enotarifni) UNP propan (kondenzacijski) (dvotarifni) ekstra lahko kurilno olje (nižja tarifa) zemeljski plin rjavi premog zemeljski plin (kondenzacijski) daljinska toplota lesni peleti Med cenejše energente spada še toplota iz sistema daljinskega ogrevanja, ki je razširjena predvsem v mestih. Glede na strukturo energentov iz katerih se ta toplota proizvaja (prevladujeta premog in zemeljski plin) ne bi mogli reči, da je to okolju prijazen vir. Potrebno pa se je zavedati, da se iz enega vira ogreva veliko število stavb. V nekaterih primerih je mogoča tudi soproizvodnja električne energije ali pa izraba odpadne toplote iz termoelektrarn ali industrijskih obratov, kar poveča njihov izkoristek. V zadnjem času se spodbuja postavitev sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki ima prednosti pa tudi pasti. Prednosti so nova delovna mesta v lokalnem okolju in pozitivni učinek na gospodarjenje z gozdovi. Med ostalimi energenti sta najugodnejša rjavi premog in zemeljski plin, ki je po nedavni pocenitvi postal veliko bolj ugoden, a je njegova cena še vedno več kot dvakrat višja od cene bukovih polen. Sledi jima kurilno olje, ki se ga v zadnjih cena koristne energije, EURc/kWh 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 18,14 UNP propan 14,19 14,07 (enotarifni) ekstra lahko kurilno olje 12,92 (dvotarifni) 10,47 10,00 (nižja tarifa) zemeljski plin 8,25 rjavi premog 6,83 6,33 5,68 lesni peleti daljinska toplota lesni briketi ZV (COP = 2,5) lesni briketi ZV (COP = 3,5) 4,90 4,40 ZV (COP = 2,5) polena - bukova polena - bukova 3,70 ZV (COP = 3,5) ZV (COP = 4,5) lesni sekanci Slika 2 Primerjava cen koristne energije pridobljene iz različih energentov pri normiranem (višem) izkoristku kurilnih naprav in izkoristku kondenzacijskih kurilnih naprav Slika 3 Primerjava cen koristne energije pridobljene iz različnih energentov pri povprečnem letnem (nižjem) izkoristku kurilnih naprav 3,02 2,93 ZV (COP = 4,5) lesni sekanci 31

Tabela 2 Primerjalna tabela cen energentov (* kondenzacijska kurilna naprava) letih največ nadomešča z drugimi energenti. Ugotovili smo, da sta najdražja in zato najmanj primerna za ekonomsko učinkovito ogrevanje in utekočinjen naftni plin. Menimo, da je tudi sicer predragocena, da bi bila uporabljena kot primarni vir ogrevanja. Njena uporaba za tak namen je upravičena le takrat, ko poganja toplotno črpalko ali pa ni drugih možnosti. Zanimivo je, da je ta trenutek cena ogrevanja z električo energijo pri niži tarifni postavki celo niža od cene ogrevanja z ekstra lahkim kurilnim oljem, enako kot leta 1983. Zavedati se moramo, da je od energije danes zelo odvisen naš standard in gospodarski razvoj države. Kljub vsemu temu radi pozabimo kolikšen pomen ima v našem vsakdanjem življenju. Stalno zviševanje stroškov ogrevanja nas sili v to, da iščemo kar se da ugodne rešitve. Vendar to ne pomeni le izbiro najcenejšega energenta. Stvari se moramo lotiti celostno, tako da izberemo najprimernejši energent, in tudi s primerno izolacijo, učinkovitim sistemom, rednim vzdrževanjem ter učinkovito rabo energije prispevamo k boljši kakovosti bivanja in manjšemu obremenjevanju okolja. energent dobavitelj datum veljavnosti cene prodajna cena kurilnost zgorevalna toplota cena končne energije, EUR/kWh izkoristek kurilne naprave cena koristne energije, EURc/kWh daljinska toplota Energetika Ljubljana 5. 2. 2013 0,0633 EUR/kWh / / 0,0633 / 6,33 zemeljski plin Energetika Ljubljana 1. 1. 2013 0,7390 EUR/Sm 3 / UNP propan Butan Plin 1. 1. 2013 3,5802 EUR/Sm 3 / ekstra lahko kurilno olje (enotarifni) (dvotarifni) (nižja tarifa) 10,55 kwh/sm 3 0,0700 28,2 kwh/sm 3 0,1270 Petrol 19. 2. 2013 1,052 EUR/l / 10,68 kwh/l 0,0985 9. 3. 2013 0,1348 EUR/kWh / / 0,1348 9. 3. 2013 0,1227 EUR/kWh / / 0,1227 9. 3. 2013 0,0995 EUR/kWh / / 0,0995 polena bukova povprečje cen 7. 8. 2012 69 EUR/prm 2410 kwh/prm / 0,0286 lesni peleti povprečje cen 7. 8. 2012 0,234 EUR/kg 4,9 kwh/kg / 0,0478 lesni briketi povprečje cen 7. 8. 2012 0,181 EUR/kg 4,9 kwh/kg / 0,0369 lesni sekanci povprečje cen 7. 8. 2012 15,4 EUR/nm 3 750 kwh/nm 3 / 0,0205 0,70 10,00 0,80 8,76 0,95* 7,37 0,70 18,14 0,80 15,87 0,95* 13,36 0,70 14,07 0,80 12,31 0,95 14,19 0,98 13,76 0,95 12,92 0,98 12,52 0,95 10,47 0,98 10,15 0,65 4,4 0,90 3,18 0,85 5,62 0,9 5,31 0,65 5,68 0,90 4,1 0,80 2,56 0,9 2,28 rjavi premog povprečje cen 8. 8. 2012 0,268 EUR/kg 5 kwh/kg / 0,0536 0,65 8,25 (COP = 2,5) (COP = 3,5) (COP = 4,5) : : : 29. 10. 2012 / / / 0,0490 / 4,90 29. 10. 2012 / / / 0,0370 / 3,70 29. 10. 2012 / / / 0,0302 / 3,02 32