Posameznikovo in tr no povpraševanje

Σχετικά έγγραφα
Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Ekonomska fakulteta Visoka poslovna šola. PRIIMEK IN IME: Datum: Izpit iz predmeta UVOD V GOSPODARSTVO I.del S 1 P 1 Q Q

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Organizacija in struktura trga

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

8. Diskretni LTI sistemi

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

EKONOMIJA: Q&A II. MIKROEKONOMIJA

Funkcije več spremenljivk

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Proizvodnja in stroški

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

EKONOMSKI VIDIKI MANAGEMENTA ZAPISKI PEDAVANJ

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotne in krožne funkcije

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

EKONOMIJA MAJDA BUKOVNIK BRANKA LIKON JADRANKA PRODNIK VERA MERCINA ŠEGINA KARMEN VIRC

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

EKONOMIJA ALENKA BRADAČ

Osnove elektrotehnike uvod

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

IZVODI ZADACI (I deo)

Osnove sklepne statistike

Elementi spektralne teorije matrica

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Ekonomika 1. dr. Mićo Mrkaić

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Monetarna ekonomija. Cenovna presenečenja. Igor Masten. Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Računarska grafika. Rasterizacija linije

vezani ekstremi funkcij

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

1.4 Tangenta i normala

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

Statistika II z računalniško analizo podatkov. Bivariatna regresija, tipi povezanosti

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Splošno o interpolaciji

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

1. Trikotniki hitrosti

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

Matematika. Funkcije in enačbe

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

numeričkih deskriptivnih mera.

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

Osnove matematične analize 2016/17

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Multivariatna analiza variance

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Obrada signala

PROCESIRANJE SIGNALOV

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

18. listopada listopada / 13

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

METODA FAKTORSKE ANALIZE je osnovana na analizi medsebojnih korelacij. Tu potrebujemo neko vsebinsko poznavanje oz. neko teorijo, da pojav x vpliva na

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Kvantni delec na potencialnem skoku

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Transcript:

Posameznikovo in tr no povpraševanje

Posameznikovo povpraševanje po dobrini Sprememba cene blaga Krivulja povpraševanja x i =f(p i ) in y, p j = const., j i. y = 60 EUR p 2 = 1 EUR p 1 = 12, 6, 3, 2 EUR 2

Cenovno-potrošna krivulja (PCC) x 2 70 60 50 40 30 20 PCC 10 0 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 x 1 3

Individualna krivulja povpraševanja p 1 25 20 15 10 5 D 0 0 5 10 15 20 25 x 1 4

Krivulja povpraševanja ima dve pomembni značilnosti: 1. Stopnja potrošnikovega zadovoljstva se spreminja, ko se giblje vzdol krivulje. 2. V vsaki točki na krivulji povpraševanja potrošnik maksimira svoje zadovoljstvo s tem, ko izenači mejno stopnjo nadomestljivosti opazovane dobrine za enoto druge z razmerjem cen obeh dobrin. Ker cena dobrine pada, pada tudi mejna stopnja nadomestljivosti. Za vsako dodatno enoto je potrošnik pripravljen plačati ni jo ceno. 5

Sprememba potrošnikovega dohodka x 2 140 120 100 80 60 40 20 0 A B C D I 1 I 2 I 3 I 4 ICC p 1 = 10 EUR, p 2 = 1 EUR y = 40, 60, 100, 120 EUR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 x 1 p 1 10 D 1 D 2 D 3 D 4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 x 1 6

Če ima dohodkovno-potrošna krivulja (ICC) pozitiven naklon, povpraševana količina raste skupaj z dohodkom. Iz tega je razvidno, da je dohodkovna elastičnost obeh opazovanih dobrin povpraševanja pozitivna. Pozitivna dohodkovna elastičnost je značilna za normalne dobrine. Obstajajo pa tudi dobrine, pri katerih z večanjem potrošnikovega dohodka povpraševana količina pada. Dohodkovna elastičnost povpraševanja pri teh dobrinah je negativna. To so inferiorne dobrine. 7

Inferiorna dobrina x 2 15 dohodkovno-potrošna krivulja - ICC 10 C I 3 5 A B I 2 I 1 0 10 20 30 x 1 8

UČINEK DOHODKA IN SUBSTITUCIJE PRI SPREMEMBI CENE BLAGA Učinek ni je cene blaga na povpraševano količino razdelimo na dva dela. Prvič, potrošniki na račun ni je cene blaga dose ejo večjo kupno moč (njihov realni dohodek se poveča), zato kupujejo več vsake dobrine ter s tem tudi več dane dobrine (učinek dohodka). Drugič, pri ni ji ceni potrošniki povečajo nakup danega blaga, ker postane to blago relativno cenejše v primerjavi s substituti (učinek substitucije). Oba učinka sta sočasna. 9

Učinek dohodka in učinek substitucije za normalno dobrino x 2 B 2 B 1 A 2 B A B B 2 C 2 C I 2 A 1 učinek substitucije skupni učinek B 1 učinek dohodka C 1 I 1 x 1 10

Učinek dohodka in učinek substitucije za inferiorno dobrino obleka B 2 B 1 B 2 B A B A 2 C 2 C I 2 A 1 učinek substitucije B 1 C 1 I 1 skupni učinek učinek dohodka hrana 11

Navzgor obrnjena krivulja povpraševanja: Giffenova dobrina dobrina A B 2 B 1 B B 2 B 2 B A I 2 A 2 C 2 C B 1 C 1 I 1 učinek substitucije A 1 učinek dohodka skupni učinek dobrina B 12

TR NO POVPRAŠEVANJE Vzemimo, da na trgu nastopajo le trije kupci (A, B, C). Njihovo povpraševanje po hrani je: cena (EUR) A (enote) B (enote) C (enote) trg (enote) 1 6 10 16 32 2 4 8 13 25 3 2 6 10 18 4 0 4 7 11 5 0 + 2 + 4 = 6 13

Tr na krivulja povpraševanja cena 5 4 3 Tržno povpraševanje 2 1 D A D B D C 0 5 10 15 20 25 30 količina 14

TR NO POVPRAŠEVANJE dobimo, če pri vsaki mo ni ceni seštejemo individualno povpraševanje potrošnikov. Tr na krivulja povpraševanja je seštevek individualnih krivulj vseh potrošnikov, ki nastopajo na trgu. Tr na krivulja povpraševanja se premakne na desno, če v panogo vstopijo novi potrošniki. Na tr no povpraševanje po določenem blagu vplivajo enaki dejavniki, ki vplivajo na povpraševanje posameznih potrošnikov. 15

POTROŠNIKOV PRESE EK POTROŠNIKOV PRESE EK je razlika med maksimalno ceno, ki jo je potrošnik pripravljen plačati za enoto blaga, in dejansko ceno, ki jo za to blago plača. Ko seštejemo prese ke vseh potrošnikov, ki sodelujejo na trgu, dobimo AGREGATNI PRESE EK POTROŠNIKOV. 16

Potrošnikov prese ek izračunamo s pomočjo krivulje povpraševanja. Če je tr na cena enote hrane 4 denarne enote in je za prvo enoto hrane pripravljen plačati 10 denarnih enot, je potrošnikov prese ek pri prvi enoti hrane 6 denarnih enot. Za drugo enoto hrane je potrošnik pripravljen plačati 9 denarnih enot, kar pomeni, da je njegov prese ek 5 denarne enote, itd. Skupni potrošnikov prese ek: 6 SIT + 5 SIT + 4 SIT + 3 SIT + 2 SIT + 1 SIT = 21 SIT Če krivulja povpraševanja ni premica, računamo potrošnikov prese ek tako, da izračunamo površino pod krivuljo povpraševanja, nad linijo, ki označuje tr no ceno. 17

Merjenje potrošnikovega prese ka s krivuljo povpraševanja cena 10 9 8 potrošnikov presežek 7 6 5 4 3 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 količina 18

Potrošnikov prese ek ima v ekonomiji pomembno mesto. Če ga seštejemo za vse potrošnike, ki nastopajo na trgu, meri skupno korist, ki jo imajo potrošniki z nakupom dobrin na trgu. Če primerjamo potrošnikov prese ek s skupnim dobičkom, ki ga dobijo proizvajalci, lahko ocenjujemo stroške in koristi vloge alternativnih tr nih struktur ter uspešnost ekonomske politike, ki ureja njihovo delovanje. 19

PRAKTIČNA UPORABA KRIVULJ POVPRAŠEVANJA Še enkrat o elastičnosti povpraševanja Izračunavanje cenovne elastičnosti povpraševanja Točkovna in ločna elastičnost povpraševanja 20

Izračunavanje cenovne elastičnosti povpraševanja Ločna elastičnost E i, p i=(δx i /x i )/(Δp i /p i )=Δx i /Δp i p i /x i Vrednosti p i in x i se spreminjata v vsaki točki na krivulji povpraševanja. Δx i /Δp i je obratna vrednost naklona krivulje povpraševanja in se spreminja z nagnjenostjo krivulje (ko je krivulja povpraševanja premica, je Δx i /Δp i konstanta in se vrednost cenovne elastičnosti povpraševanja spreminja sorazmerno s p i /x i ). 21

Pri izračunavanju ločne elastičnosti naletimo na problem. Vrednost cene blaga in obsega povpraševanja pred spremembo cene ali po njej bistveno vpliva na velikost koeficienta cenovne elastičnosti povpraševanja. Če se na primer cena blaga spremeni s 6 tolarjev na 10 tolarjev, obseg povpraševanja pa s 5 enot na 1 enoto, je koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja, izračunan z začetnima vrednostma za ceno in obseg povpraševanja -1,20. Če pa ceno in količino izrazimo z vrednostma, ki jih imata po spremembi cene, je vrednost koeficienta cenovne elastičnosti -10,00. V prvem primeru se je obseg povpraševanja zmanjšal za 1,20 odstotka, ko se je cena povečala za 1 odstotek, v drugem primeru pa se je zmanjšal za 10,00 odstotka za enako spremembo cene. 22

E x,px = (x 2 x 1 ) / ( (x 2 + x 1 ) / 2) (p 2 p 1 ) / ( (p 2 + p 1 ) / 2) Če izračunamo vrednost koeficienta cenovne elastičnosti povpraševanja za navedeni primer po tem obrazcu, je vrednost koeficienta -2.67, kar pomeni, da povečanje cene za 1 odstotek v povprečju zmanjša obseg povpraševanja za 2.67 odstotka. 23

Cenovna elastičnost povpraševanja in skupni izdatki potrošnikov za kupljeno blago Prihodek proizvajalcev pri cenovno elastičnem povpraševanju cena p 1 p 0 C B x 1 x 0 količina 24

Prihodek proizvajalcev pri cenovno neelastičnem povpraševanju cena p 1 C p 0 B x 1 x 0 količina 25

Povpraševane količine, celotni prihodek in mejni prihodek Cena Povpraševana količina Cenovna elastičnost Celotni prihodek Mejni prihodek 10 1-10,00 10 10 9 2-4,50 18 8 8 3-2,67 24 6 7 4-1,75 28 4 6 5-1,20 30 2 5 6-0,83 30 0 4 7-0,57 28-2 3 8-0,38 24-4 2 9-0,22 18-6 1 10-0,10 10-8 26

Elastičnost povpraševanja pri linearni funkciji povpraševanja cena 10 9 8 7 MR E x,px >1 E x,px =1 6 5 4 3 E x,px <1 2 1 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 količina 27

MR = d(tr)/dx = d(p(x) x)/dx = p + x dp/dx Enačbo lahko zapišemo kot: MR = p (1+ x/p dp/dx) Ker je (x/p dp/dx = 1/E x,px ), je: MR = p (1 + 1/E x, px ) Vzemimo, da je E x,px = - 1. Vrednost mejnega prihodka je 0. Če je E x,px po absolutni vrednosti večji od 1, je vrednost MR večja od 0. Če je E x,px po absolutni vrednosti manjši od 1, je vrednost MR manjša od 0. 28

Dejavniki, ki vplivajo na koeficient cenovne elastičnosti povpraševanja 1. Število substitutov, ki jih ima neka dobrina; če ima dobrina večje število substitutov, je zelo verjetno, da je povpraševanje po njej cenovno elastično. 2. Mesto, ki ga ima dobrina v potrošnikovem proračunu; povpraševanje po soli je na primer cenovno neelastično, ker tipični potrošnik porabi za nakup soli le majhen del svojega dohodka. 3. Čas 29

Kri na elastičnost povpraševanja Koeficient kri ne elastičnosti v točki zapišemo: E 1,2 = (dx 1 /dp 2 ) (p 2 /x 1 ) Koeficient kri ne elastičnosti uporabljamo za ugotavljanje razmerij med dobrinami. Za substitucijske dobrine je koeficient kri ne elastičnosti povpraševanja E 1,2 > 0. Za komplementarne dobrine je koeficient kri ne elastičnosti povpraševanja E 1,2 < 0. 30

Podatek o kri ni elastičnosti uporabljajo tudi proizvajalci, ki proizvajajo vezane proizvode, pri katerih povečanje cene enega proizvoda vpliva na povpraševanje po drugem proizvodu. Proizvajalec britvic in brivskih aparatov eli na primer vedeti, kako bi povečanje cene britvic vplivalo na povpraševanje po brivskih aparatih. Proizvajalec dveh različnih znamk avtomobilov hoče spoznati, kako bi dvig cene ene znamke avtomobilov vplival na obseg prodaje druge znamke avtomobilov, ipd. 31