TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2

Σχετικά έγγραφα
TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

SEMINAR. Tehnologije tiskanih vezij. Tehnologije tiskanih vezij

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

5 UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH...11

Osnove elektrotehnike uvod

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

1. Trikotniki hitrosti

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD

Razsvetljava z umetno svetlobo

Cenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri

3D-TISK DODAJALNE TEHNOLOGIJE

SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4)

PROBNI OTISAK IZRADA TISK. FORME IZRADA FILMA MONTAÆA TISAK DIGITALNA GRAFI»KA PRIPREMA DIREKTNO S RA»UNALA NA TIS. FORMU PROBNI OTISAK

8. Diskretni LTI sistemi

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Kotni funkciji sinus in kosinus

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava

Izolacija za pravo ugodje doma

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet

Tretja vaja iz matematike 1

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra

Video tehnologija. Video tehnologija. Gradniki video sistemov. Seminarske naloge

Splošno o interpolaciji

l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zgodba vaše hiše

1. Osnovne lastnosti papirja

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

POPIS DEL IN PREDIZMERE

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Gradniki TK sistemov

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

KAKO VIDIMO IN MERIMO BARVE

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

ADS sistemi digitalnega snemanja ADS-DVR-4100D4

Svetlobni merilniki odbojnosti

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop

Kotne in krožne funkcije

Baumit fasadni sistem XS 022

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

omogoča, da s tiskanjem ustvarimo iluzijo poltona tonske vrednosti spremeni v neopazne pike

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

IZVODI ZADACI (I deo)

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Standard kakovosti: GZS Datum: PREDMET STANDARDA

Toplotna izolacija. Energy Saving System. Stran. 1. Lepila in gladilne mase Izolacijske plošče Profili in dodatki 174

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Osnove sklepne statistike

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

1.0 OKNA 1.1 Alu okna in Alu okenski elementi z vrati -O POZ O1 Izdelava, dobava in montaža enodelnega enokrilnega okna. Okno je izdelano iz Alu profi

KAZALO 1 UVOD KAJ JE SVETLOBA Sonce kot izvor naravne svetlobe Kako zaznamo svetlobo? Kaj so barve in kako jih zaznamo?...

Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.

PROCESIRANJE SIGNALOV

Knauf Insulation Polyfoam Izolacija iz ekstrudiranega polistirena XPS

Zupan, M., Grčman, H., Kočevar, H. Navodila za vaje iz pedologije

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani

Tehnika tesnjenja. Linea Superior

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Το άτομο του Υδρογόνου

POPOLNA PALETA NA UDARCE ODPORNE PVC PREVLEKE ZA PROFESIONALNO UPORABO, KI JO JE MOGOČE ENOSTAVNO ČISTITI

Polimerni nanokompoziti z glinenimi delci

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Transcript:

TISK 2 TISKARSKI POSTOPKI 2 SITOTISK Tadeja Muck UVOD Tehnika sitotiska je stara že več kot 14 000 let (v jamah odtisi ) Kitajci > Songova dinastija (960-1279). 18. st. preko Azije > Z EU (visoka cena svile) L. 1907 Simuel Simon patentiral sitotisk uporaba mlinarske tkanine iz naravne svile. Prepustni tisk sitotisk ciklostil digitalni propustni tisk (Riso) Serigrafija 2

UVOD 3 UVOD qsenzorji vlage na papirju qtiskane RFID antene UHF značk 4

UVOD UVOD Največji del trga je sitotisku prevzel kapljični tisk. (Fespa >Fespa Digital) Je standardizirana tehnika tiska SIST ISO12647-5: 2015 Prednosti q visoka tiskarska prehodnost q tisk na različne materiale, različnih formatov q velik nabor barv q 6

UVOD Debelina odtisa: q nekje med 8 in 125 µm q odvisna je od: mrežice 50% izbira emulzije 20% objektivni vpliv 70 % Pritiska, kota in trdote strgala (rakla) 30% - vpliv tiskarja 30 % (ročni tisk). 7 SITOTISKARSKA MREŽICA q svila q poliester PES q poliamid PA (nylon) Tradicionalno se je uporabljala svila (silk screen printing še ohranjen izraz) Svila: q mehansko ni dovolj trdna trganje vlaken q preveč elastična q hidroskopična q 8

SITOTISKARSKA MREŽICA Multifilamenti, multifilne Monofilamenti, monofilne (200 niti/cm) Monofilne mrežce q večja trdnost q manjša elastičnost q boljši prenos TB q lažje čiščenje q boljši oprijem kopirnega sloja 9 SITOTISKARSKA MREŽICA q vezava platno (osnove : votka = 1:1) q vezava keper (pri visokih gostotah tkanja, gre za prepletanje 2:1, 2:2, 3:3) Pri vezavi keper (nevarnost moarea) > uporaba vezave platno. 10

SITOTISKARSKA MREŽICA GEOMETRIČNE LASTNOSTI Velikost odprtin med nitmi w (µm): q ustrezna prepustnost TB, pigmentni delci za faktor 0,3 manjši od velikosti odprtin w. Stopnja odprtosti sita ao (%): q vsota vseh odprtin na celotni površini sita (npr. 30,5 %) Teoretični barvni volumen Vth (cm 3 /m 2 ): q stopnja odprtosti sita, debelina mrežice - D (a0 D)/100 = Vth Npr. 18 cm 3 /m 2, mokra plast TB je 18 µm. Za realnejši rezultat bi morali upoštevati še vpliv vpojnosti TM, razredčenje TB... 11 SITOTISKARSKA MREŽICA GEOMETRIČNE LASTNOSTI q osnova št. (na cm) in debelina niti (premer surove pred tkanjem!) Geometrija določa: q kakovost tiska rastrskih slik q sposobnost iztiskanja TB q hitrost tiska q debelino nanosa (porabo TB, sušenje) Parametri: q velikost odprtin med nitmi, W (μm) q stopnja odprtosti sita, ao (%) q debelina sita (tkanine), D (mm) q teoretični barvi volumen, Vth (cm 3 /cm 2 ) Primer: PET 1000 140-34 Y PW OSC 12

SITOTISKARSKA MREŽICA POLIESTER - PES Prednosti: q visoka natezna trdnost q dobra mehanska obstojnost q dobra odpornost na obrabo q neobčutljivost na klimatske razmere q zelo odporen proti mineralnim kislinam PES 1000 Napetost (N/cm) standardni PES Slabosti: Občutljiv na alkalije trdnost se zmanjša. Razteg vlakna (%) 13 SITOTISKARSKA MREŽICA POLIAMID PA (NYLON) q zelo dobre mehanske obstojnosti q visoka odpornost na obrabo q dobra omočljivost q visoka elastičnost q dobra povratna elastičnost (100% pri 2% raztezku) q Slabosti: q občutljiv na kisline - vlakno oslabi, se razkroji. Modificiran PA 2000 boljši odlep, barvna iztisljivost z dobro elastičnostjo omogoča dobro naleganje na neravne površine. 14

SITOTISKARSKI OKVIR Izdelava TF poteka v dveh delih: 1. izdelava sita 2. izdelava TF na situ Izdelava sita - mrežica in okvir. q leseni (dimenzionalno nestabilni, občutljiv na vlago, T ) q kovinski (npr. Al ali korozijsko zaščiten Fe ) q zagotoviti togost in trdnost q spojen vijačno, z varjenjem ali v enem kosu 15 SITOTISKARSKI OKVIR Profili okvirjev pravokotni profili posebni profili 16

SITOTISKARSKI OKVIR Profili okvirjev posebni profili 17 SITOTISKARSKI OKVIR Velikost q vsaj en formatni razred večji od tiskovne površine. Upoštevati pas, kjer puščamo TB - prištejemo k meri slike. Premajhen pas za TB - težave z naležno piko. 18

SITOTISKARSKI OKVIR Napenjanje mrežice q ročno q mehansko samonapenjalni okvirji napenjanje z vreteni q pnevmatsko 19 SITOTISKARSKI OKVIR Standardna metoda napenjanja tkanino napnemo na želeno napetost počakamo nekaj minut ponovno napnemo na končno napetost manjši kasnejši padec napetosti Hitra metoda napenjanja tkanino napnemo na 15 % višjo vrednost od želene napetosti prilepimo (brez faze relaksacije) Paziti moramo na klimatske razmere! 20

TISKOVNA FORMA Izdelava predlog za kopiranje: q ročno q fotografsko q CTS (Computer to screen) q Fotoemulzija (diazo -fotopolimerne ) q 340 440 nm q TF -šablona q film pozitiv!!! q film in TF se osvetlujeta skupaj 21 TISKOVNA FORMA Izdelava kopirne predloge z CTS (Computer to Screen) q podatki iz računalnika > na RIP > odtisnemo s kapljičnim tiskalnikom q neposredno brizganje UV voska ali UV nepropustne TB na premazano mrežico q sledi osvetlitev in izpiranje konvencionalna izdelava barvna separacija izdelava filma razvijanje filma izdelava celotnega filma CTS barvna separacija montaža na šablono nanašanje emulzije IJ - izdelava TF in osvetlitev arhiviranje filmov razvijanje TF razvijanje TF 22

TISKOVNA FORMA Izdelava kopirne predloge z CTS (Computer to Screen) 23 TISKOVNA FORMA INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF qsuho sito omočimo z vodo q položimo kopirno folijo qsito pustimo da se posuši q s posušenega sita odstranimo zaščitno folijo q dodamo film in osvetljujemo q po osveljevanju očistimo sito in ga posušimo q nanesemo tiskarsko barvo prednosti qvisoka kvaliteta odtisa q ni vpliva na čas osvetljevanja slabosti qsamo za manjše naklade 24

TISKOVNA FORMA INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF 1. na mokro sito položimo folijo 2. vse skupaj posušimo 3. odstranimo zaščitni sloj 4. skupaj s filmom osvetljujemo 5. očistimo sito in ga posušimo 25 TISKOVNA FORMA DIREKTNO-INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF q sito omočimo in odstranimo vso maščobo q na zunanji okvir položimo folijo q notranjo stran oslojimo z emulzijo q posušimo q odstranimo folijo q osvetljujemo 26

TISKOVNA FORMA DIREKTNO-INDIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF 1. na mokro razmaščeno sito položimo folijo 2. z notranje strani nanesemo emulzijo 4. osvetljujemo 3. vse skupaj posušimo 5. očistimo sito in ga posušimo 27 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF q čisto sito oslojimoz emulzijo q pustimo da se emulzija posuši q skupaj s filmom osvetljujemo q po osvetljevanju sito očistimo in ga ponovno posušimo q nanesemo tiskarsko barvo prednosti q za večje naklade slabosti q slabša kakovost tiskovne forme q dolgotrajen postopek 28

TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF 1. čisto sito oslojimoz emulzijo 2. sito dobro posušimo 3. skupaj s filmom osvetljujemo 4. očistimo sito in ga posušimo 29 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Ponovljivost izdelave odvisna od: q premazovanja q mrežice q emulzije Raziskava KIWA je pokazala: q debelina nanosa emulzije se zmanjšuje z večanjem hitrosti q grobe mrežice -občutljive na hitrost premazovanja, fine NE 30

TISKOVNA FORMA Kakovostna TF šablona q odpornost na vodo in topila q mehanska odpornost q ostri robovi, ostre, gladke vertikalne stene 31 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Zahteve za kakovostno šablono q Mesh bridging > sposobnost emulzije, da prečka odprtino sita (pretanek nanos > grdo prečkanje > nazobčanje robov) 32

TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Debelina sloja emulzije q mora biti minimalno 4 5 mm in max. 25 % debeline mrežice. q odvisna tudi od debeline mrežice. Premer najmanjšega detajla > 100 % večji od višine šablone (mrežice in emulzije skupaj) Najfinejši detajl = 2 premer niti + premer odprtine mrežice 33 TISKOVNA FORMA DIREKTEN POSTOPEK IZDELAVE TF Zahteve za kakovostno šablono: q ločljivost > sposobnost emulzije, da reproducira najfinejši detajl debelina sloja emulzije Pri tisku zelo finih detajlov -debelina šablone čim tanjša. 34

TISKOVNA FORMA 35 TISKOVNA FORMA VPLIV BARVE MREŽICE Emulzija oz. kopirni sloj ima največjo spektralno občutljivost v UV delu spektra, 350 450 nm. Mrežica mora absorbirati čim več svetlobe; komplementarna rumena barva. Bela mrežica pojav podkupiranja: q svetlobo ne le reflektira, deluje kot opični kabel, svetloba potuje po vlaknu podosvetlitev šablone (vedno pozitivni film!!!!) q izguba ostrine TE 36

TISKOVNA FORMA Vpliv barve mrežice, emulzije Pretanek sloj emulzije sledi mreže sita na odtisu. 37 TISKOVNA FORMA Svetlobni vir mora imeti spekter v UV delu q fluorescentne q halogenska q ksenonove žarnice q živosrebrne q metal-halidne q Če poznamo spekter občutljivosti emulzije in sevalni spekter luči, lahko določimo osvetlitvene parametre (oddaljenost luči od šablone in čas osvetljevanja). 38

TISKOVNA FORMA PREPREČITEV PODSVETLITVE q skrajšamo čas osvetlitve (slabost lahko se pojavi slaba odpornost na topila in vodo) q obarvana emulzija q obarvana mrežica q izbira svetlobnega vira 39 TISKOVNA FORMA 40

TISKARSKE BARVE Splošna sestava tiskarske barve q kolorant (pigmenti) (organskega ali anorganskega izvora) q nosilec / topilo (tekočina, v kateri je suspendiran pigment) q vezivo (sintetični polimeri, vezava pigmenta na TM) q zgostilo (se raztopi v topilu, tvori suspenzijo. Navadno na osnovi amonijevih in natrijevih soli poliakrilne kisline (akrili, alkidi, epoksidi, poliestri, uretani in vinili). V vodi nabrekne > viskozna disperzija. Zagotovi primeren tek TB; po sušenju postane trdni del filma TB) q topilo (za pripravo zgostila, da se lahko to veže s pigmentom) q dodatki (prilagajanje viskoznosti, sušenja, teka TB ) 41 TISKARSKI SISTEMI Tiskovne geometrije: q ravno ravno q ravno okroglo q okroglo - okroglo TB se prenaša le linijsko v tiskovni črti tudi pri geometriji ravno ravno. Različne stopnje avtomatizacije strojev: q ročni q polavtomatski q avtomatski 42

TISKARSKI SISTEMI Ploski tisk q tisk elastičnega in čvrstega, togega TM: papir, karton, folije, les, keramika, tekstil 43 TISKARSKI SISTEMI 44

TISKARSKI SISTEMI Cilindrični tisk q tisk netogih, pregibnih materialov: papir, folije... 45 TISKARSKI SISTEMI Okrogli tisk tisk teles q tiskanec deluje kot tiskovni valj omogoči nasprotni pritisk. Tisk: steklenice, tube, pločevinke, lončki 46

TISKARSKI SISTEMI 47 TISKARSKI SISTEMI Rotacijski tisk q npr.: tisk keramičnih ploščic 48

TISKARSKI SISTEMI 49 TISKARSKI SISTEMI Rotacijski tisk z valja na valj q tiskarski valj je hkrati šablona. Lahko tiskamo na pole ali zvitke. q tiskamo: folije, papir, tekstil, keramične ploščice 50

TISKARSKI SISTEMI 51 KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI Tiskanje: kakovost tiskanja je odvisna od: q vrsta geometrije, tiskarskega stroja q stabilnosti tiskarske mize q kakovosti tiskarske šablone, napetosti tkanine q tiskarskega noža q nastavitve odmika. Nastavitev vakuumskega tiskarskega stroja: q odmik razdalja med sitom (šablono) in tiskancem q priporočen odmik za format: A3; 1-3 mm A0; 3-5 mm 52

TISKARSKI NOŽ, STRGALO Lastnosti noža / strgala: oblika, kemijska odpornost, trdota, dolžina q material gumjasta strgala - večja obraba, minimalna elektrostatičnost poliuretanska strgala manjša obraba, visoka elektrostatičnost q trdota (50 75 Shore A) 50 do 65 tisk ploskev, neravnih površin 70 do 75 rastrski tisk, veliki formati 53 TISKARSKI NOŽ, STRGALO q dolžina (vsaj 12 cm na obeh straneh od okvirja) q oblika straight edge tisk na ravne površine blunt za keramične materiale double bevel za neravne površine in tisk detajlov, tankih linij single-bevel za tisk na steklo round za prenos debelih plasti barve 54

TISKARSKI NOŽ, STRGALO q kot tiskarskega noža nanos TB, skladje, priporočeno 70 55