omogoča, da s tiskanjem ustvarimo iluzijo poltona tonske vrednosti spremeni v neopazne pike

Transcript

1 KAJ JE RASTRIRANJE? je tehnologija, s katero se pretvarjajo večtonske (poltonske) predloge v enotske (že na TF) in nato v rastrske reprodukcije. RASTER omogoča, da s tiskanjem ustvarimo iluzijo poltona tonske vrednosti spremeni v neopazne pike Pike se razlikujejo po: barvi gostoti velikosti obliki tonu razporeditvi (sistematičnost) 1 2

2 VRSTE RASTRA opredelimo glede na lastnosti rastrskih pik; amplitudno moduliran AM ali klasični, konvencionalni frekvenčno moduliran FM ali stohastično moduliran raster kombiniran hibridni raster Pogoj (enakomerno nabarvanje, globoki tisk izjema) ZAKAJ RASTRIRANJE? Pri izdelavi TF ali programiranju pomnilnika (nosilca informacij) moramo spremeniti tone (barvne valence) v tiskovne elemente (ali signale). Rastriranje je izumil Meisenbach (l. 1882). Razlike v temnih in svetlih tonih lahko simuliramo z različno gostoto rastrskih pik: drobna rastrska struktura -ustreznejši tonski prehod večje število rastrskih pik na površino -boljša reprodukcija Gostota rastra ali screen frequency določa medsebojno razdaljo rastrskih pik. 60 l/cm, ustreza razmiku pik W = 1/L = 0,167 mm, L = 30 cm, oko ne razloči več posameznih pik vidi zvezne tone. 3 4

3 RASTRIRANJE IN BARVNI IZVLEČKI V kolikor imamo barvno reprodukcijo je potrebno original pretvoriti v 4 izvlečke: C, M, Y in K. Rastriranje se za vsak barvni izvleček opravi pod različnim kotom, da preprečimo moire. moire 5 Kipphan, str. 91 Za barve velja, da morajo biti rastri medsebojno zamaknjeni za 30. Rumena kot najmanj izrazita barva je lahko zamaknjena le za 15 glede na C ali M. Pri ustrezni formaciji vseh izvlečkov, nastane vzorec ROZETA. rozeta Rastrske tonske vrednosti so namišljene tonske vrednosti, končna reprodukcija je rastrska reprodukcija AVTOTIPIJA. 6 Kipphan, str. 92

4 OBLIKA RASTRSKIH PIK Poznamo različne oblike rastrskih pik. Pogosto se srečamo z: okrogla (round dot) kvadratna (square dot) verižna (chain dot) eliptična (elliptical dot) Iskanje najbolj idelane oblike da dosežemo: minimalni dot gain čim večjo kakovost tiska. KONVENCIONALNO - AMPLITUDNO RASTRIRANJE pike so enakomerno razporejene v linijah med-središčna razdalja pik je enaka razlikujejo pa se po velikosti Velikost in frekvenca pik določata polton. 7 8

5 KONVENCIONALNO -AMPLITUDNO RASTRIRANJE Pri nekaterih digitalnih tehnikah tiska (npr. elektrofotografija) se pri modulaciji amplitude spreminja: velikost rastrske pike in ton rastrske pike V nekaterih primerih se spreminja samo ton (količina pigmenta) na celotni površini, ki pripada eni rastrski piki. (tako zakonitosti avtotipijskega mešanja barv samo pogojno veljajo) Rastrski ton ima zaradi enakih razmikov med pikami značilno periodično strukturo -vzrok napak predvsem pri večbarvnem tisku (moire). FREKVENČNO RASTRIRANJE velikost rastrskih pik je enaka (odvisna je od tehnologije tiska, tiskovnega substrata) spreminja se razpored in gostota (frekvenca) pik učinek poltona dosežemo z naključnim postavljanjem pik tako v stohastičnem rastru ni pojma linij (line screen), kot pri AM AM FM 9 10

6 FREKVENČNO RASTRIRANJE Izraz gostota rastra se pri FM uporablja za označevanje gostote polj, ki jih lahko zapolni rastrska pika. Pogosto se gostota rastra označuje z velikostjo rastrskih pik. FREKVENČNO RASTRIRANJE AMPLITUDNO - primerjava Kipphan, str. 93

7 FREKVENČNO RASTRIRANJE AMPLITUDNO - primerjava Kipphan, str. 95 FREKVENČNO RASTRIRANJE AMPLITUDNO - primerjava 12,5 % RTV (A) reproducirana z AM (sredina) in FM rastrom (desno). Kipphan, str

8 PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI AM IN FM RASTRA Prednosti AM rastra: enostavno za tiskanje, večje pike dajejo več barve zadnjih 70 let najbolj uporabna metoda Pomanjkljivosti AM rastra: (velikost pike) dot gain -Pri tiskanju se velikost pike razlikuje od podane pike z negativa, zato lahko pride do razlike med zamišljeno in dobljeno sliko. težko dosežemo visoko resolucijo lomljenje linij v štirih barvah Moire efekt V klasičnem 4 barvnem rastriranju se odtenki tiskajo eden čez drugega, zato je natančno postavljanje pik ključnega pomena. V kolikor tega ni pride do moire efekta. 15 Pravilna postavitev rastrov -rozeta. 16

9 Moire efekt nastal s prekritjem istega vzorca z rahlim zamikom (centra). Prednosti FM rastra: detajli večje kvalitete (manjše točke, ostrejše slike) lepši prehodi manj izrazito barvno neskladje kompenzira napake pri tisku boljše podajanje tonov Prednosti FM rastra: več detajlov manjša možnost Moire-a boljše podajanje tonov, lepši prehodi manj izrazito barvno neskladje priporočljiv za tisk na neidealne materiale (nepremazani, hrapavi) stroškovni vidik (prihranek pri barvi 10 do 20 %) Pomankljivosti FM rastra: čisto delovno okolje (velikost pik je zelo majhna, prah lahko hitro popači reprodukcijo) težave pri korekturi (zaradi majhne velikosti pike) 17 18

10 LINIJATURA RASTRA gostota rastra je gostota rastrskih pik merimo jo s številom rastrskih pik (linij) na tekoči cm. V angloameriškem svetu pa na palec (lpi) Rastrske pike so med seboj enako oddaljene (AM). 4 sosednje sestavljajo elementarni rastrski kvadrat s stranico l. L (lin/cm) = 10 / l (mm) Liniatura za dosego enake RTV: majhna dolga stranica (rastrske pike redke in velike) velika kratka stranica (goste, majhne) majhna liniatura velika liniatura LINIJATURA RASTRA gostota rastra 19 20

11 na plošči na papirju Prirast pike Povečanje velikosti rastrske pike od digitalnega zapisa, preko plošče na papir imenujemo dot gain. (posledica pogojev tiska, lastnosti črnila, papirja, njunih medsebojnih interakcij). Dot Loss ali ostrenje je obraten pojav kot dot gain. Velikost pike se manjša pogosto nastane kot napaka nepravilne izdelave plošč. Vizualno jo zaznamo kot svetlejšo sliko

12 Značilnosti, ki vplivajo na kvaliteto tiska natančno upodabljanje tonskih in barvnih vrednosti (obarvanost polnega polja in RTV) dobro upodabljanje kontrastov (čim večja obarvanost polnih površin, raster pa oster in odprt) pravilna obarvanost (predvsem spot barve) kvalitativne značilnosti (skladje, nečistoče, mazanje ) Rastrska pika mora imeti: pravilno velikost, obliko in optično gostoto. Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti Gustavson S., Dot Gain in Colour Halftones, Dissertation No. 492, September 1997, Linköping University, Sweden, 147 str.

13 Vpliv oblike in velikosti rastrske pike na krivuljo prirasta tonske vrednosti. 25 Gustavson S., Dot Gain in Colour Halftones, Dissertation No. 492, September 1997, Linköping University, Sweden, 147 str. KOMBINACIJE RASTROV hybrid screening V zadnjem času se pojavljajo različne oblike kombiniranega rastriranja, s katerimi se skuša eliminirati slabosti AM in FM rastriranja. Tako dosežejo: lepše detajle ni moire-ja (ne uporablja kotov) 26

14 KOMBINACIJE RASTROV hybrid screening Primer: Primer hibridnega rastra: Spekta raster Npr.: SPEKTA Screening Hybrid AM/FM screening V področju RTV: 1 10 % in % FM rastriranje s konstantno velikostjo pike % AM rastriranje -pike so porazdeljene naključno kot pri FM rastru (ni različnih kotov rastra)

15 Primer hibridnega rastra: Spekta raster Spekta hibridni raster: eliminira moire omogoča liniaturo višjo kot 300 (frekvenca rastriranja) zagotavlja visoko končno kakovost pri uporabi standardne CTP opreme Spekta uporablja AM ali FM odvisno od tonske vrednosti. Tako doseže naslednje lastnosti: s standardno resolucijo 2400 dpi, ki je tipično uporabna pri 175 linijskem AM rastru, spekta doseže 300 linij ali celo več (ni lomljenih linij). ne povzroča moire efekta lahko se tiska pod standardnimi pogoji Določili so minimalno rastrsko piko, ki se lahko reproducira pri 2400 dpi 10,5 µm (1/2400 inch). Takšna velikost pike se lahko ekspozicra direktno na ploščo. Primer hibridnega rastra: Spekta raster Reproduciranje svetlih tonov Določili so minimalno rastrsko piko, ki se lahko reproducira pri 2400 dpi 10,5 µm (1/2400 inch). Takšna velikost pike se lahko ekspozicra direktno na ploščo. Reproduciranje srednjih tonov Uporabi slepo razvrščanje pik z gradacijo, kot se izvaja pri AM rastriranju. (uporabi vedno enako število pik, spreminja pa se velikost)

16 Primer hibridnega rastra: Spekta raster Razlaga nastanka moire efekta: Moire nastane kot interferenca ciklično ponavljajočega vzorca rastra in vzorca znotraj slike, ki jo reproduciramo. AM raster ima ponavljajoč vzorec zato je možnost za nastanek interference velika. Spekta raster nima ponavljajočega vzorca ni nevarnosti moirea. Primerjava Spekta in AM 175 rastra pokaže očitnejše razlike predvsem v srednjih tonih. Primer hibridnega rastra: Spekta raster Povečanje liniature rastra (npr. iz 100 na 175 lpi) sorazmerno vpliva na povečanje barvnega obsega reprodukcije. Rastrske pike so pri višji liniaturi manjše, tako da ima njihov obseg in optični prirast rastrske pike večji vpliv na končno barvno tonsko vrednost reprodukcije

17 RASTER -RASTRIRANJE KOMBINACIJE RASTROV hybrid screening (Samba, Screen, Barco) Kipphan, str. 96 FENOMEN MOIRE Fenomen Moire predstavlja največji, najbolj razširjen problem v tisku pri tisku le ena oblika fenomena pogoj za moire je, da vsebujejo slike, ki interaktirajo vzorec s periodičnim zaporedjem polnih in odprtih območij To se lahko zgodi, če imamo periodični strukturi s/z: različno periodo, paralelno prekrivanje enako periodo, zamik kotov Kombinacije rastrov Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str.

18 FENOMEN MOIRE Fenomen Moire ima ogromno povečevalno moč (tudi več milionkrat) tako omogoča detektiranje malenkostnih sprememb v navidez enakih, pravilnih, ponavljajočih strukturah. Zaradi teh lastnosti se moire uporablja za ugotavljanje napak v kristalografiji, določanju indeksa refrakcije Kvalitativne meritve se lahko izvede z uporabo vektorjev Linijski raster je lahko predstavljen kot vektor, ki je pravokoten na smer linij z dolžino, ki je proporcionalna frekvenci rastra. Tako lahko predvidevamo interakcijo med rastri. Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str. FENOMEN MOIRE Kvalitativne meritve Primer -Interakcija dveh linijskih rastrov. Vektor frekvence fa in fb predstavljata križanje dveh linijskih rastrov s kotom θ. Vsota vektorjev je fm -ustreza generiranemu vzorcu moirea. Perioda je recipročna frekvenci. Dolžina fm indicira kvalitativno periodo moire vzorca, ki je mnogo večja kot perioda rastra fa ali fb Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str.

19 FENOMEN MOIRE Kvalitativne meritve FENOMEN MOIRE Rozeta Imamo dva primera interferenčnih vzorcev: rozeta in moire. Rozeta nastane z rotacijo rastrov različnih barvnih izvlečkov. Moire ima nižje frekvenčno nihanje z večjo interferenco vzorca. Rozeta nastane v konvencionalnem rastru pri kotih (C 75, M 15, Y 90 in K pri 45 ). Rozeta predstavlja nestabilno stanje brez moirea. Minimalen zamik kota rastra ali frekvence -pretvorba rozete v moire. Najbolj občutljive rastrske tonske vrednosti za nastanek moirea so med 18 in 30 % Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str.

20 FENOMEN MOIRE Rozeta Vzorec rozete je lahko: clear-centered dot-centered nekje med obema skrajnostima Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str. Literatura Gorazd Golob, Reprodukcija barve, INTERDISCIPLINARNOST BARVE, V znanosti, I del, DKS, leto 2001, str Marko Kumar, Tehnologija grafičnih procesov, Ljubljana 1986, 223 str. Adobe: Od zamisli do tiskovine, Priročnik za pripravo za tisk, Pasadena, 2000, 228 str. Kipphan K., Handbook of Print Media, Springer, 2001,1207 str. Gustavson S., Dot Gain in Colour Halftones, Dissertation No. 492, September 1997, Linköping University, Sweden, 147 str. Kang, H. R. Digital Color Halftoning, USA, 1999, 509 str