5 UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH...11

Transcript

1 1 UVOD ZGODOVINA DENZITOMETROV KAJ JE DENZITOMETER? OSNOVE DENZITOMETRIJE Optična gostota Denzitometrija Refleksijska denzitometrija DELOVANJE REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA PRIMER DELOVANJA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA STANDARDIZIRANI POGOJI MERJENJA Z REFLEKSIJSKIM DENZITOMETROM Standardizacija UPORABA REFLEKSIJSKEGA DENZITOMETRA V PRAKSI ODNOS MED DEBELINO NANOSA BARVE IN OBARVANOSTJO Denzitometri kažejo relativne vrednosti ne absolutnih Merjenje gostote o barvanju ni spektrofotometrično PREDSTAVITEV UPORABE NA RAZLIČNIH TISKARSKIH MATERIALIH POMEN IN VLOGA FILTROV POLARIZACIJSKI FILTRI BARVNI FILTRI STATUSI OSNOVNE IN IZPELJANE KOLIČINE V DENZITOMETRIJI OPTIČNA GOSTOTA Refleksijska optična gostota IZPELJANI PARAMETRI Rastrska tonska vrednost Prirast rastrske pike (Dot gian) Tiskovni kontrast Ink trapping navzemanje tiskarskih barv Zamik barvitosti in posivitev Ostale količine, ki jih lahko denzitometer izračuna PRAKTIČNE MERITVE OPTIČNE GOSTOTE MERJENJE Z DENZITOMETROM Premazan papir Vrednosti bele barve na različnih materialih Vrednosti črne barve na različnih materialih...23

2 9.2 MERJENJE V ADOBE PHOTOSHOPU Pantone Solid Coated Pantone solid uncoated Pantone solid matte UPORABA DENZITOMETRA NA AM IN FM ODTISIH ZAKLJUČEK LITERATURA

3 1 Uvod V seminarski nalogi sva poskušali zajeti glavne značilnosti reflekcijskih denzitometrov, njihovo delovanje, uporabo na različnih tiskarskih materialih in nekaj najpogostejših količin, ki se uporabljajo v denzitometriji. Opisali sva tudi vlogo filtrov in polarizatorjev ter standardizirane načine merjenja. Naredili sva tudi nekaj praktičnih meritev merjenja optične gostote z denzitometrom in jih primerjale med seboj. 3

4 2 Zgodovina denzitometrov Prvi denzitometer je bil predstavljen leta 1975, predstavilo pa ga je podjetje X-Rite ' s, ki velja za eno vodilnih proizvajalcev denzitometrov na trgu. Leta 1990 je isto podjetje proizvedlo novi instrument, ki je postal nepogrešliv v tiskarstvu, in sicer je naprava, ki kombinira funkcije denzitometra in spektrofometra. Tekom let in napredka, so se v podjetju X-Rite ' s trudili narediti čimboljše in enostavno prenosljive ter upravljive instrumente, kar jim je tudi z leti izpopolnjevanja tudi uspelo narediti. Podjetje X-Rite je v svetu zelo dobro poznan, po kakovosti izdelkov, kljub uspešnosti in napredni tehnologiji pa mu zelo uspešno konkurirajo, tudi drugi proizvajalci, kot je na primer GretagMacbeth. Lahko rečemo, da sta si do neke mere enkovredna, pri čemer pa imata oba proizvajalca tudi kakšne slabe lastnosti, ki pa jih lahko spregledamo. 3 Kaj je denzitometer? Denzitometer je priprava za merjenje svetlobe. Je optična priprava za merjenje potemnitve na filmskih negativih ali kromatogramih. Poznamo dvoje različnih denzitometrov in sicer ročne ter avtomatske oziroma skenirne denzitometre. Glede na uporabo denzitometre delimo na TRANSMISIJKE in REFLEKSIJSKE. Denzitometra se razlikujeta po različnih potokih merjenja. In sicer gre pri prvem za vrednotenje optične gostote na prosojnih podlagah, uporabljajo ga predvsem v repro studiih za ugotavljanje vrednosti počrnitve na filmu. Refleksijski denzitometer pa se uporablja za vrednotenje tiska na oditi svetlobi s podlag. 3.1 Primeri refleksijskih denzitometrov 4

5 Slika 1: GreagMacbeth D19C Slika 2: GretagMacbeth DensiEye 700 Slika 3: Spektrofotometer GretagMacbeth Slika 4: Spektrodenzitometer 938 (X-Rite) 5

6 3.1 Osnove denzitometrije Optična gostota Optična gostota je lastnost snovi, da ne prepušča ali odbija svetlobe, dele vpadle svetlobe absorbira. Koliko vpadle svetlobe se bo absorbiralo je odvisno od vrste in od debeline sloja tiskarske barve. Optična gostota je odvisna od temnosti snovi; temnejša kot je snov večja je optična gostota. Optična gostota se meri lahko v odbiti svetlobi, ki jo imenujemo refleksija in v prepuščeni svetlobi, ki jo imenujem transmisija Denzitometrija Denzitometrija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem obnašanjem snovi v interakciji s svetlobo. Veda vključuje merilne metode in računske enačbe za določanje kakovosti tiska in njegove skladnosti s standardom. V dezitometriji je osnovno mersko opravljanje optična gostota, izpeljane oz. pravzaprav izračunane vrednosti pa so: rastrska tonska vrednost, prirastek rastrske tonske vrednosti, relativni tiskovni kontrast, navzemanje barv, zamik barvitosti itd Refleksijska denzitometrija Določa delež odbite svetlobe, ki se reflektira od površine. S pomočjo odbite svetlobe lahko posredno ocenimo debelino nanosa barve in obarvanosti. Iz deleža odbite svetlobe izračunamo optično gostoto tiskarske barve.definirana je samo na osnovi razlik jakosti barvnega dražljaja med vpadlo in reflektirano svetlobo z vzorca, zato se z optično gostoto posredno merimo samo svetlost vzorcev. 4 Delovanje refleksijskega denzitometra Standardiziran izvor svetlobe je usmerjen z optiko na mersko področje, večinoma je omejen z merilno zaslonko na d=3mm. Odbita svetloba, ki jo iz merskega področja zajame optika, pade na fotocelico ali sprejemnik. Digitalni kazalnik je reguliran z elektronskim elementom. Rezultat merjenja je prikazan z gostoto obarvanja D. 6

7 Za merjenje pisanih barv je pred fotocelico vključen komplimentarni optični filter (če merimo rdečo barvo, moramo uporabiti zelen filter). Če npr. merimo rumeno brez filtra dobimo zelo majhno mersko vrednost, ki je brez pomena, ker je razlika med potiskano površino in belino papirja samo nekaj enot. Z vključenim komplimentarnim filtrom, ki ga potrebujemo za merjenje barv, nastane zaradi subtraktivnega barvnega mešanja in na ta način višja merska vrednost. Pri nekaterih denzitometrih sta vključena v tok žarka tudi polarizacijska filtra. Katera preprečujeta večje merske razlike pri merjenju mokrih in suhih barv. Če želimo izničiti nepravilnosti merskega rezultata zaradi barvnega leska, fotocelica ne sme biti nameščena pod enakim kotom kot izvir svetlobe. Zato je uporabljena merilna geometrija 45º/0º. To pomeni, da je vpadni kot svetlobe 45 o, merska celica pa je navpično 0º; možna je tudi obratna razporeditev. Pod enakim pogojem ocenjujemo tudi tisk. Moderni dezintometer ima vgrajen računalnik, da lahko iz izmerjenih vrednosti posameznih merskih mest izračuna in pokaže rastrsko tonsko vrednost ali tiskovni kontrast. Pri nekaterih tudi ni potrebno preklapljati optičnih filtrov. Odbita svetloba je razdeljena na tri dele in vodena k trem fotocelicam. Elektronika samodejno poišče pravo mersko področje in ga prikaže. 4.1 Primer delovanja refleksijskega denzitometra Slika 5: : Osnovni princip merjenja optične gostote z refleksijskim denzitometrom Na sliki so lepo razvidni tudi pomembni deli refleksijskega denzitometra: svetlobni vir (v našem primeru je to wolframova žarnica, svetloba A, 2856 K, D50) optičnega sistema, barvni 7

8 filtri, zaslonke za omejitev merskega polja, detektorja, elektronike ter računalnika in zaslona za prikaz merjenja rezultatov. Tabela 1: Lastnosti denzitometra LASTNOST Merska geometrija 0º/45º Svetlobni vir Barvni filtri Mersko območje Natančnost,ponovljivost Merska zaslonka Polarizacijski filter Merske funkcije VREDNOST žarnica, 2856K, D50 Set 47B, DIN 16536, Status E 0,00 D- 2,50 D ±0,01 D± 1%A(rastrska tonska vrednost) d= 3,6 mm 2x linearni Rastrska tonska vrednost (A), tiskovni kontrast, navzemanje tiskarskih barv. zamik barvitosti, posivitev 4.2 Standardizirani pogoji merjenja z refleksijskim denzitometrom Pri mejenju z različnimi znamkami denzitometov standardizirane merjenja. moramo upoštevati različne pogoje Osnovne nastavitve so: Kalibracija - kar pomeni, da mora biti aparat naravnan po nekih vrednostih standarda, ki so priložena k standardni merski tablici oz. kalibracijski tabeli. Vsak instrument ima notranji uravnalni standard, s katerim se uravnava belo točko in barvno točko za vsako barvo. Ničlanje pred merjenjem moramo denzitometer ničlati na belino papirja za tisk naklade, da obarvanost papirja ne vpliva na merske rezultate. Merimo nepotiskano mesto in s pritiskom na gumb določimo mersko vrednost nič, na prikazovalniku je D = 0,00. Merilna podlaga - merilna podloga je obvezna pri merjenju, zato, ker papir ni povsem neprosojen ampak deloma prosojen, pri čemer podloga vpliva na rezultate merjenja. Ko 8

9 merimo enostransko potiskano polo je obvezno, da je merjeno na beli podlogi ali da namesto podlage uporabimo najmanj tri liste papirja z naklade. Zaradi boljših rezultatov merjenja pri obojestransko potiskani poli je priporočljivo uporabljati črno podlogo. Merjenje samo prosojnih barv ker papir ni popolnoma neprosojen, ampak bolj ali manj prosojen, je posledica tega vplivanja podlage na rezultate merjenja. Enostransko potiskana pola mora zato biti vedno merjena na beli podlagi, oboje stransko potiskana pola pa na črni podlagi, s tem se nevtralizira tisk s spodnje strani Standardizacija Denzitometrične meritve morajo biti ponovljive. Za primerjavo merjenja različnih vzorcev moramo upoštevati standardne pogoje merjenja. Glede na standard ISO je priporočeno: standardizirana svetloba A (svetlobni vir wolframove žarnice, 2856 K, D50) merska geometrija 0 /45 ali 45 /0 spektralna krivulja glede na standard ISO 5-3 in glede na status E priporočena je uporaba polarizacijskih filtrov dovolj velika površina za merjenje optične gostote (glede na vrsto rastra) ničlanje na belino papirja merjenje na črni podlagi 5 Uporaba refleksijskega denzitometra v praksi Denzitometni so namenjeni za meritve znotraj področja absorpcije posamezne barve kjer je zelo dobra koleraciija med optično gostoto in debelino filma črnila. Odtis se osvetli z izvorom svetlobnega vira. Svetloba potuje skozi plast črnila, delno pa se absorbira. Odbiti del svetlobe zazna detektor in pretvori svetlobni signal v elektronskega, ki se izpiše na zaslonu. 9

10 Denzitometer meri delež svetlobe, ki jo površina snovi odbije, glede na standardni vzorec. Dobljena vrednost je logaritmična in je brez enot. Izračunamo pa jo po formuli: D R = log ( R 1 )= -log R Slika 6: Nekatere vrednosti optične gostote glede na refleksijo R= ϕ p / ϕ e ϕ= tok svetlobe, ki ga odbija merjenec ϕ = tok svetlobe, ki ga odbija standard 5.1 Odnos med debelino nanosa barve in obarvanostjo Med tiskano debilno nanosa barve in z dezintometrom prikazano obarvanostjo obstaja tesen odnos. Od vrste barve in posebno od debeline nanosa barve je odvisno, koliko vpadne svetlobe bo absorbirane. Ker so barvne skale za štiri barvni tisk po svojem barvnem videzu normirane, lahko s pomočjo odbite svetlobe posredno ocenimo debelino nanosa in obarvanosti Denzitometri kažejo relativne vrednosti ne absolutnih Če merimo isto podlago z različnimi dezintometri, lahko pod določenimi pogoji dobimo merske rezultate, ki medsebojno zelo odstopajo. Razlogi za to so; uporabljeni so izvori svetlobe z različno spektralno sestavo in različni filtri, pri nekaterih inštrumentih delujejo z polarizacijskimi filtri, nekateri pa tudi brez njih. To pomeni, da izmerjenih rezultatov z različnimi aparati medsebojno ne moremo primerjati. 10

11 5.1.2 Merjenje gostote o barvanju ni spektrofotometrično Pri barvnem merjenju se ugotavlja remisija barve preko celotnega vidnega dela spektra in jo lahko prikažemo kot krivuljo. Iz izmerjenih posameznih vrednosti lahko izračunamo tri veličine, s katerimi določamo barvo, npr. po DIN-U 6164 z barvitostjo, nasičenostjo in svetlostjo ali po CIELab-sistemu z L*a*in b*. Nasprotno temo meri dezintometer samo v ozkem področju v katerem prepušča svetlobo vključeni rdeči, zeleni in modri filter. S tem ne moremo ocenjevati pravilnosti barvnega tona. To lahko opravimo z očesom ali spektofometrom. 6 Predstavitev uporabe na različnih tiskarskih materialih Tiskarska barva se glede na vrsto papirja bolj ali manj vpija, posledica tega je nekoliko svetlejša barva. To lastnost barve pa zazna tudi denzitometer. Merske vrednost so nekoliko večje, ko merimo sveže barve v primerjavi s suhimi barvami, (razlika znaša do ΔD=0,15). Ta vrednost pa ne velja vedno, saj se obarvanost spreminja zaradi papirja, kakor tudi zaradi barve. Slika 7: Osnovni način merjenja pod točko a prikazuje, kako se svetloba odbija od hrapave površine. Iz slike je razvidno, da se svetloba reflektira razpršeno. V primeru b pa vidimo, da je podlaga sijoča in odboj svetlobe poteka pod točno določenimi koti. Svetloba pri merjenju s denzitometrom potuje v sprejemnik, katera se nato na zaslonu pokaže dejanska izmerjena svetloba. 11

12 Slika 7: Osnovni način merjenja Na Slika 8: Principi refleksije glede na različno površino v tisku so prikazani primeri različnih odbojev svetlobe od podlage. V primeru a je odboj od gladke in hrapave podlage različen. Ko žarki padajo na gladko podlago je refleksija pod enakomernimi koti. V drugem primeru pa je odboj razpršen. V primeru b je prikazan odboj, ko ima mokri sloj barve sijaj, zato se večino barve odbije pod kotom 45º manj pa navpično navzgor k fotocelici; to se odraža v večji vrednosti obarvanja. V drugem primeru pa je suhi sloj barve in s tem ni sijajen, zato se svetloba odbija bolj razpršeno, več svetlobe je usmerjene k fotocelici, kar se odraža z nižjo vrednostjo obarvanja. To je mogoče videti tudi s prostim očesom. V primeru c pa je primer, odboja svetlobe od potiskanega papirja s tiskarsko barvo. Odboj svetlobe poteka tudi tu pod različnimi koti. Slika 8: Principi refleksije glede na različno površino v tisku 12

13 7 Pomen in vloga filtrov 7.1 Polarizacijski filtri Z denzitometrom lahko merimo oboje, suho in mokro barvo. Mokra barva ima razmeroma gladko površino. Tiskarska barva se prilagodi površinski strukturi papirja med sušenjem in izgubi nekaj svojega sijaja v primeru nepravilne, hrapave strukture. Merjenje tiskarske barve, ko je ta še zmeraj mokra, bo dalo drugačne rezultate kot merjenje suhe (izmerjena optična gostota mokre tiskarske barve je višja, kot pa optična gostota suhe barve). Za uravnoteženje tega, namestimo polarizacijska filtra prečno na svetlobni vir. Od svetlobe oddane v vse smeri, polarizacijski filter točno usmeri svetlobo v želeno smer. Nekaj svetlobnih žarkov, polariziranih s prvim polarizatorjem se odbije nazaj s površine, ne da bi spremenili njihovo smer. Drugi polarizacijski filter je nameščen pod kotom 90º glede na prvega, tako da reflektirana svetloba ne gre skozi. Na ta način zaustavi odboj odbite svetlobe za to merjenje. Kakorkoli, svetloba, ki se prebije do filma se odbija od odtisa ali s pomočjo substrata izgubi enotno polarizacijo. Zaradi tega se samo za drugim polarizatorjem nahaja detektor. Posledično, z blokiranjem odbite svetlobe z mokre tiskarske barve, lahko dobimo skoraj identične rezultate merjenja na mokri in suhi barvi. Kar pomeni, da ima mokra tiskarska barva več sijaja, kakor ga ima suha. Zaradi absorpcije polarizacijskega filtra, principu manj reflektirane svetlobe doseže detektor, kar pomeni tudi nekoliko višje izmerjene vrednosti. 13

14 Slika 9: Učinek polarizacijskega filtra za odpravljanje refleksije z enakomerne površinske strukture, za merjenje optične gostote 7.2 Barvni filtri Standardi kot DIN , ISO/ANSI 5/3 prepisujejo spektralno transmisijsko območje in maksimum spektra barvnih filtrov. Poznamo ozko in široko območne, ki so po ISO standardu navedeni kot A in T. Črno barvo vrednotimo z optičnim filtrom, ki je uravnan le za korekcijo sijaja površine. Pri specialnih barvah, pa moramo vedno uporabiti filter, ki nam bo dal najvišjo vrednost optične gostote. Slika 10: Uporaba barvnih filtrov za merjenje določenih barv 7.3 Statusi Pri refleksijskih denzitometrih se najpogosteje uporabljata status T in E. 14

15 Status T, se uporablja predvsem v ZDA, določen je z ANSI standardom, sprejet tudi v ISO. Uporabljajo se barvni filtri Kodak Wratten; rdeči W25, zeleni W61 in moder W47. Status E, se uporablja večinoma v Evropi, definiran je z DIN standardom Uporablja barvne filtre Kodak Wratten; rdeč W29, zelen W61 in moder W47B. Obstajajo še drugi statusi, ki se pri nas bolj redko uporabljajo. o Status A: inteferenčni filtri, merjenje na filmu, film za gibljive slike. Rezultati meritev so zelo podobni rezultatom merjenja s statusom M. o Status I o Status M: interferenčni filtri, merjenje na negativu ali intranegativu filma, ki je namenjen v naslednji proces. Namenjen je posebej za merjenje na občutljivih barvnih materialih. 8 Osnovne in izpeljane količine v denzitometriji Denzitometer vedno izmeri le optično gostoto, vse ostale količine pa denzitometer izračuna. 8.1 Optična gostota Optična gostota je lastnost snovi, da ne prepušča in/ali ne odbija svetlobe. Pomeni sposobnost snovi, da del vpadle svetlobe absorbira (vpija). Koliko vpadle svetlobe se bo absorbiralo je odvisno od vrste in od debeline nanosa oz. sloja tiskarske barve. Temnejša kot je snov, večja je njena optična gostota. Optično gostoto lahko merimo v odbiti (refleksijski) ali prepuščeni (transmisijski) svetlobi. Splošno je definirana z logaritmičnim razmerjem D 1 I 0 = log = log β I I jakost odbite svetlobe s potiskanega filma I 0 jakost odbite svetlobe z nepotiskanega filma 15

16 D optična gostota β (odbojni koeficient, odbojnost) je kot med jakostjo odbite svetlobe I, ki je odbita s potiskanega filma, v razmerju z intenzivnostjo svetlobe I 0 odbite z nepotiskanega (praznega) filma. Odbojni koeficient β je obratno sorazmeren z debelino filma. Da bo izmerjena vrednost sorazmerna s spremembo debeline filma, je priporočena vrednost 1/β za izračune optične gostote, ki jo merimo prvič, potem je logaritem za reproducirane vrednosti ustrezen nelinearnemu človeškemu vizualnemu zaznavanju Refleksijska optična gostota Podana je v logaritmični vrednosti in je brez enote. D R 1 = log = log R R R delež odbite svetlobe (refleksije) D R refleksjska optična gostota 8.2 Izpeljani parametri Rastrska tonska vrednost Ločimo navidezno in geometrijsko oz. mehanično rastrsko tonsko vrednost. Navidezna upošteva naše optično dojemanje količine barvila na papirju, geometrijska pa nam pove dejanski delež pokrite površine rastrskega polja. Običajno za izračun rastrske tonske vrednosti uporabljamo Murray-Daviesovo enačbo, Yule-Nielsonovo pa v primeru, ko je potrebno vedeti podatek o dejanskem deležu pokrite površine rastrskega polja s tiskarsko barvo Navidezna rastrska tonska vrednost Izračunamo jo z Murray-Daviesovo enačbo, ki upošteva naše optično dojemanje. A Da [%] 100% = Ds A rastrska tonska vrednost (%) D a optična gostota rastrskega polja 16

17 D s optična gostota polnega polja * R=10 -Da refleksija Ničlano na bel papir Geometrijska rastrska tonska vrednost Geometrijsko oz. mehanično rastrsko tonsko vrednost nam podaja Yule-Nielsonova enačba. A 1 10 [% ] = 100% 1 10 Da n Ds n A rastrska tonska vrednost (%) D a optična gostota rastrskega polja D s optična gostota polnega polja n Yule-Nielsonov korekcijski koeficient (iz rastrske tonske vrednosti izniči optično past, saj se del svetlobe ujame pod rastrske pike).yule-nielsonov korekcijski koeficient določimo za različne tiskovne in druge materiale. Njegova vrednost je odvisna od razprševanja svetlobe v materialu. Koeficient v enačbi izniči vpliv optičnih učinkov, ki jih skupaj povzročata rastrski ton in tiskovni substrat. Tako je vrednost n za nepremazni papir enak 2,70, za premazni 1,65 in za ofset ploščo 1, Prirast rastrske pike (Dot gian) Za ocenitev tiskarskega procesa v nasprotju z uporabo materiala, rastrsko tonsko vrednost v tisku določa merilni klin in referenca kvantitete (reference quantity). Rastrske pike so na odtisu večje kot na filmu, zaradi svetlobnih pasti in tudi možnosti razlivanja barve, če so brave zelo slabe kvalitete. Povečanje rastrske tonske vrednosti (Z, tudi ΔA) se izračuna z rastrsko pokritostjo na filmu (F F ) in preneseno tonsko vrednostjo (F D ) na natisnjen substrat tiskovne forme. Z[%]=F D [%]-F F [%] 17

18 Slika 11: Nabiranje svetlobe v območju potiskane površine Slika 12: Gradacijska krivulja in pokritost površine z rastrskimi pikami Tiskovni kontrast K D D D V R [%] = 100% V 18

19 K kontrast D R optična gostota na poltonskem (srednjetonskem) polju D V optična gostota na polnem polju Ink trapping navzemanje tiskarskih barv Navzemanje tiskarskih barv se izračuna iz optične gostote na polnem polju odtisa točk ene, dveh ali treh procesih barv in v nagibu barvne vrste (linije). Barvno navzemanje nam pove, koliko odstotkov barve leži čez drugo in kje je barva natisnjena samo na papir (tu velja, da je vrednost 100%). Obstaja več metod, najbolj znana je metoda po Preucilu Uporaba za dvobarvni tisk FA D D [%] = 100% 2 D 1 2 D 1+2 skupna optična gostota dveh tiskanih barv D 1 optična gostota barve, ki je bila natisnjena najprej D 2 optična gostota barve, ki je bila natisnjena nazadnje Vse vrednosti morajo biti merjene z uporabo filtra z drugo barvo Tribarvni tisk FA D D [%] = 100% 3 D D skupna optična gostot vseh treh natisnjenih barv D 3 optična gostota barve, ki je bila natisnjena nazadnje Vse vrednosti morajo biti izmerjene z uporabo filtra za tretjo (zadnjo) natisnjeno barvo. 19

20 8.2.5 Zamik barvitosti in posivitev Določa odstopanje vzorca odtinjene primarne tiskarske barve od idealne. Odstopanje je prisotno zaradi neusklajenega statusa denzitometra za izbrano skalo tiskarskih barv ali zaradi mazanja tiskarske barve z barvo iz prvih tiskovnih členov. Po Preucilu: H e = D D m h Dl D l 100 G = Dl D h 100 H e zamik barvitosti (%) D m srednje obarvanje D l najnižje obarvanje D h najvišje obarvanje G posivitev (%) Ostale količine, ki jih lahko denzitometer izračuna Razlika optične gostote (Density difference) Točkovna pokritost (Dot Area) Navzemanje (Trap) Kontrast (Contrast) Napaka barvnega odtenka (Hue error) Sivine (Greyness) Zasičenost (Saturation) Odlitek, oblika (Cast) Svetlost (Brightness) Točkovna analiza (Dot analysis) 20

21 9 Praktične meritve optične gostote 9.1 Merjenje z denzitometrom Denzitometer: Gretag-Macbeth D19C Geometrija merjenja: 2º, status E, brez polarizatorja Ničlanje na bel standard Premazan papir cian magenta rumena črna bela podlaga cian 30% črna 10% črna 20% črna 30% K 0,69 0,64 0,11 1,53 0,03 0,19 0,26 0,31 0,33 C 1,27 0,2 0,08 1,53 0,03 0,26 0,26 0,31 0,33 M 0,36 1,29 0,15 1,52 0,03 0,12 0,25 0,3 0,32 Y 0,24 0,65 1,25 1,5 0,02 0,08 0,24 0,29 0,31 L* 57,96 49,18 88,89 19,9 97,51 85,63 79,15 75,9 74,49 a* -34,94 68,51-3,63 0 0,5-9,18 0,12-0,12-0,35 b* -49,26-3,97 91,67-1,45-3,7-17,25-3,31-3,28-3, Premazan karton (škatlica Lekadola) cian magenta rumena črna bela podlaga srebrna K 0,69 0,58 0,07 1,19 0,03 0,46 C 1,29 0,12 0,03 1,15 0,03 0,47 M 0,36 1,27 0,12 1,24 0,04 0,45 Y 0,27 0,62 1,16 1,35 0,06 0,44 L* 57,65 51,98 91,9 29,97 96,97 65,91 a* -37,4 74,31-2,46 2,52 0,92-1,07 b* -45,65-2,29 94,13 6,47 0,82-1,71 21

22 Kljub temu, da z denzitometrom ne moramo natančno izmeriti sijočih, kovinskih oz. metalnih barv, sva izmerili dodatno srebrno procesno barvo na škatlici Lekadola, da bi izmerjene vrednosti primerjale z vrednostmi nekaj 10% črne barve na premazanem papirju. Glede na rast gradacijske krivulje, bi se nekoliko ujemale pri 40-50% črne barve. graf a*(b*) b* a* cian1 magenta1 rumena1 črna1 bela1 cian2 magenta2 rumena2 črna2 bela2 Graf 1: Primerjava vrednosti procesnih barv na premazanem papirju (1) in premazanem kartonu (2) v ravnini a*b* Vrednosti L* L* barve cian1 magenta1 rumena1 črna1 bela1 cian2 magenta2 rumena2 črna2 bela2 Graf 2: Vrednosti L* za posamezne barve na premazanem papirju (1) in na premazanem kartonu (2) V ravnini a*b* opazimo večje odstopanje pri magenti in črni, glede na vrednost L* pa se najbolj razlikujeta črna in rumena barva. 22

23 9.1.3 Vrednosti bele barve na različnih materialih Vzorci niso imeli posebej izpostavljenih procesnih barv, zato sva izmerili belo barvo. Knjiga, nepramazan papir fotopapir Milka M-Joy, premazan, bleščeč K 0,03 0,06 0,05 C 0,02 0,06 0,06 M 0,03 0,05 0,05 Y 0,05 0,09 0,04 L* 97,57 95,11 95,52 a* 1,91-0,05-0,06 b* -1,79-0,37-2,77 Vrednosti bele barve se razlikujejo zaradi beline čistega papirja Vrednosti črne barve na različnih materialih Premazan papir Premazan karton Plastika, hrapav material K 1,53 1,19 1,66 C 1,53 1,15 1,66 M 1,52 1,24 1,65 Y 1,5 1,35 1,63 L* 19,9 29,97 16,55 a* 0 2,52-0,15 b* -1,45 6,47-0,83 Vrednosti črne barve se razlikujejo zaradi uporabe različnih barv za posamezni tiskarski material, hrapavosti površine in vpojnosti v posamezni material. 9.2 Merjenje v Adobe Photoshopu Po pričakovanju sva za procesne barve iz barvnih vzorčnikov PANTONE za različne materiale dobili različne vrednosti. 23

24 9.2.1 Pantone Solid Coated cian magenta rumena črna L* a* b* Pantone solid uncoated cian magenta rumena črna L* a* b* Pantone solid matte cian magenta rumena črna L* a* b* Uporaba denzitometra na AM in FM odtisih Slika 13: Sivina predstavljena z AM (na sredini) in FM (spodaj) rastrom Velikost merjene površine za AM raster je 2-5 mm 2, za FM raster pa najmanj 7 mm 2. Če bomo z denzitometrom merili na premajhni površini, ne bomo dobili primerljivih rezultatov. 24

25 Glede na to, da ima odprtina denzitometra diagonalo velikosti 3 mm, pomeni, da je njena površina enaka dobrim 7 mm 2. Slika 14: AM raster spreminja se velikost pik, njihova lega je konstantna. Velikost merilne odprtine mora obsegati vsaj rastrskih linij. Slika 15: FM raster velikost pik je enaka, spreminja se razpored in gostota 25

26 11 Zaključek Refleksijski denzitometer je nepogrešljiva naprava v grafiki in tisku, za merjenje in preverjanje odtisov in barv. Kljub temu, da je denzitometer v bistvu naprava, ki meri le optično gostoto, lahko veliko količin izračuna s pomočjo nekaj meritev. Izmerjene vrednosti optične gostote se za posamezne tiskarske materiale razlikujejo, saj se razlikujejo že njihove procesne barve (meritve s pomočjo Adobe Photoshopa). Prav tako pa na kvaliteto meritev vpliva še veliko drugih faktorjev. Da bi bile meritve čim bolj natančne, so za to predpisani standardizirani pogoji merjenja. 26

27 12 Literatura 1) Manfred Aull, Tehnologija tiska (učbenik in delovni zvezek) str. 2) Kipphan Helmut, Handbook of Print Media str. 3) Adams Dolin, Printig Technology 5E, str. 4) FIRST Second Edition (Flexografolic Image Reproduction) 5) Kumar M., Standardizacija izrade i ekspoloatacija tiskovne forme za pošni tisak str. 6) Flexo Printing Technology, DFTA, St. Gallen, Coating 2000, str ) 8) 27