TIPI PODNEBJA TROPSKA PODNEBJA

Σχετικά έγγραφα
Delovni zvezek za 6. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik REŠITVE VAJ

Delovni zvezek za 7. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik, Borut Drobnjak REŠITVE VAJ

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Ελευθερία ή Θάνατος SVOBODA ALI SMRT ANJA JAZBINŠEK I. GIMNAZIJA V CELJU

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

POPIS DEL IN PREDIZMERE

Zemlja in njeno ozračje

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju

Zemlja in njeno ozračje

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Kotne in krožne funkcije

Predavanje # 5. Vplivi na okolje pri pretvarjanju in oskrbi z energijo

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Vesla, teleskopi, nosači za štapove za ribolov

IZVODI ZADACI (I deo)

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Kazalo Fizikalne osnove klime

PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA

ΣΕΡΒΙΚΗ ΓΛΩΣΣΑ IV. Ενότητα 7: Η χρήση των πτώσεων στον σχηματισμό προτάσεων. Μπορόβας Γεώργιος Τμήμα Βαλκανικών, Σλαβικών και Ανατολικών Σπουδών

Zgodba vaše hiše

Cenovnik spiro kanala i opreme - FON Inžinjering D.O.O.

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

ΣΕΡΒΙΚΗ ΓΛΩΣΣΑ IV. Ενότητα 5: Tα Άκλιτα µέρη του λόγου. Μπορόβας Γεώργιος Τµήµα Βαλκανικών, Σλαβικών και Ανατολικών Σπουδών

- Geodetske točke in geodetske mreže

21. ŠKOLSKO/OPĆINSKO/GRADSKO NATJECANJE IZ GEOGRAFIJE GODINE 8. RAZRED TOČNI ODGOVORI

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Vježba: Uklanjanje organskih bojila iz otpadne vode koagulacijom/flokulacijom

Program testirati pomoću podataka iz sledeće tabele:

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Elementi spektralne teorije matrica

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

8. Diskretni LTI sistemi

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Delovni zvezek za 9. razred osnovne πole. Jurij SenegaËnik, Marta OtiË REŠITVE VAJ

CENIK PLOČEVINASTIH KRITIN IN FASAD

Operacije s matricama

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Pismeni dio ispita iz Matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja u zavisnosti od parametra a:

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

Juniorski četverac bez kormilara sezona 2014/2015 sa osvrtom na završne pripreme pred EP i SP. Aleksandar Smiljanić

Opšte KROVNI POKRIVAČI I

MJESEČNI IZVJEŠTAJ SLUŽBE ZA TRŽIŠTE ELEKTRIČNE ENERGIJE. AVGUST god.

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

t H = sec Rg sv

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA PRIRUČNIK ZA SAMOSTALNO UČENJE

PRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

KUPA I ZARUBLJENA KUPA

HASLIM112V, HASLIM123V, HASLIM136V HASLIM112Z, HASLIM123Z, HASLIM136Z HASLIM112S, HASLIM123S, HASLIM136S

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

3. OSNOVNI POKAZATELJI TLA

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Reverzibilni procesi

Poglavje 5. Poglavje 5. Poglavje 5. c = 1! SPOMNIMO SE!!! Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi

Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017

1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

a) Kosi hitac Krivolinijsko gibanje materijalne toke Sastavljeno gibanje Specijalni sluajevi kosog hica: b) Horizontalni hitac c) Vertikalni hitac

Grafičko prikazivanje atributivnih i geografskih nizova

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

Transcript:

TIPI PODNEBJA TROPSKA PODNEBJA EKVATORIALNO PODNEBJE Kongova kotlina, Indonezija, Amazonsko nižavje Tropski deževni gozdovi Rdečkaste prsti Srednja letna temperatura je nad 22 C Padavin je več kot 2000 mm na leto Prebivalci so Indijanci v Amazoniji in Pigmejci v Afriki SAVANSKO PODNEBJE Savansko rastlinstvo (trave z redkim, nizkim drevjem ob rekah) Rumene prsti Srednja letna temperatura je nad 22 C Padavin je med 500 in 1500 mm na leto TROPSKO SUHO IN POLSUHO PODNEBJE Trnato rastlinstvo razen v oazah Nahaja se na meji med puščavo in savano Rdečkaste in puščavske prsti Manj kot 250 mm padavin na leto Velika dnevna temperaturna nihanja SUBTROPSKA PODNEBJA MEDITERANSKO ALI SREDOZEMLJSKO PODNEBJE Zahodne obale kontinentov (Kalifornija, Čile) Južne obale kontinentov (južna Afrika, južna Avstralija) Obale Sredozemskega morja Sredozemsko rastlinstvo (makija, oljke, vinska trta) Rdeče in rjave mediteranske prsti Vroča in suha poletja ter mile in vlažne zime Padavin je okoli 1000 mm letno, večinoma pozimi Grška in Rimska civilizacija SUBTROPSKO POLSUHO IN PUŠČAVSKO PODNEBJE Atakama, Sahara, Dolina smrti, Arabska puščava, Irak, Iran, Avstralija Velika temperaturna nihanja do 50 C Količina padavin je povprečno 0 mm letno Najvišje svetovne temperature

Naravnega rastja ni, razen v oazah Puščavske prsti SUBTROPSKO VLAŽNO ALI MONSUNSKO PODNEBJE JV Azija, J Japonska, J Brazilija, Florida Zimzeleni tropski in monsunski gozdovi Padavin je od 1000 do 1500 mm Poletni (vlažni) in zimski (suhi) monsun Rdečkaste prsti Najgostejša poselitev na svetu zaradi riža ZMERNOTOPLA PODNEBJA OCEANSKO ALI NAMORSKO PODNEBJE Nova Zelandija, J Čile, Z Evropa, Z obala ZDA Močan vpliv oceana Sveža poletja in mile zime Padavin je več kot 1000 mm Temperaturna nihanja do 12 C Naravno rastje so listnati gozdovi in trava Rjave prsti KONTINENTALNO ALI CELINSKO PODNEBJE Srednja Evropa, vzhodni deli ZDA, južna Kamčatka, območje Pekinga Izraziti letni časi Temperaturna nihanja so čez 25 C Letna količina padavin je pod 500 mm Količina padavin se zmanjšuje iz Z proti V Naravno rastje so listnati in mešani gozdovi Črne, kostanjeve in rdečkasto rumene puščavske prsti CELINSKO POLSUHO IN SUHO PODNEBJE Gobi, Kizil kum, Kara kum, zahodni deli ZDA Vroča poletja, mrzle zime Letna količina padavin je manj kot 250 mm Naravno rastje je skopa trava ali stepa, v puščavskih delih ni naravnega rastja Prerije v severni Ameriki, pampe v južni Ameriki MRZLA PODNEBJA ZMERNOTOPLO PODNEBJE IGLASTIH GOZDOV Kratka poletja in dolge mrzle zime Letna temperaturna nihanja so čez 50 C

Padavin je od 250 do 500 mm Naravno rastje so iglasti gozdovi (TAJGE) Zelo slaba poselitev Sive sprane prsti SUBPOLARNO PODNEBJE Letna temperaturna nihanja so do 50 C Padavin je pod 250 mm Območje permafrosta (stalno zamrznjenih tal) Naravno rastlinstvo so mahovi, lišaji in cvetnice (TUNDRA) Območje Eskimov Tundrske prsti POLARNO PODNEBJE Prevladuje jasno vreme Polovica leta je polarni dan, polovica leta je polarna noč Padavin je pod 150 mm letno Julijske temperature so pod 0 C Rastlinstva ni Prebivalstva ni (razen raziskovalcev) Prsti ni Absolutni minimum ( 92 C) Podnebje večnega snega in ledu GORSKO PODNEBJE Podnebje je odvisno od gorskih višinskih pasov Zgornja gozdna meja v Alpah je 1700m, v Himalaji pa 3700m Najbolj izraziti gorski pasovi so v Andih (900 m) TIERRA CALIENTE pas vroče zemlje, tropski deževni gozdovi (1200 m) TIERRA TEMPLADA pas zmernotople zemlje, listnati gozdovi (3400 m) TIERRA FRIA pas hladne zemlje, iglasti gozdovi (6000 m) TIERRA HELADA pas mrzle zemlje, ruševje (nad 6000 m) TIERRA NEVADA večni sneg

RASTLINSKI IN ŽIVALSKI SVET NA RAZŠIRJENOST RASTLINSTVA VPLIVAJO PODNEBJE TEMPERATURA a.) toploljubnih (palme) rastlin b.) hladnoljubnih (iglavci) rastlin PADAVINE a.) vlagoljubnih (higrofiti) rastlin b.) zmernovlagoljubnih (mezofiti) rastlin c.) sušoljubnih (kserofiti) rastlin. RELIEF NAGNJENOST NADMORSKA VIŠINA PRISOJNA/OSOJNA STRAN PRST DEBELINA a.) plitve prsti omogočajo rast trav grmičevja in gorskih gozdov b.) globoke prsti so primerne za pridelavo kulturnih rastlin HRANLJIVOST VODA KOLIČINA PADAVIN PREPUSTNOST KAMNIN ČLOVEK Vpliva na razširjenost rastlinskega sveta iz gospodarskih razlogov RASTLINSKE IN ŽIVALSKE ZDRUŽBE

GOZDNO RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO TROPSKI DEŽEVNI GOZD α.) mahagonij, ebenovina, ovijalke, zimzelene rastline, kače, kuščarji, ptiči, metulji, pajki,črvi, MONSUNSKI GOZDOVI a.) bambus, tik, panda LISTNATI IN MEŠANI GOZDOVI ZMERNOTOPLEGA PASU α.) hrast, javor, lipa, bukev, gaber, vse živali IGLASTI GOZDOVI a.) smreka, jelka, bor, macesen, breza TRAVNO RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO SAVANA α.) visoka trava s posamičnimi drevesi, bogat živalski svet (antilope, levi, gepardi, ) PRERIJA α.) trava, bizoni GRMOVNO RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO TROPSKO GRMOVNO RASTJE α.) AKACIJ SREDOZEMSKO GRMOVNO RASTJE α.) MAKIJA POMEN RASTLINSKE ODEJE Izsušuje mokrotna tla Vir energije Ščitijo prst pred erozijo Proizvajanje kisika Turistična posebnost in znamenitost Dajejo hrano Spreminja in obnavlja površje Prostor v katerem prebivajo živalske vrste Vpliva na sprostitev in je prostor za rekreacijo