Parne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid

Σχετικά έγγραφα
1. Trikotniki hitrosti

RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

Meritev karakteristik peltonove turbine Laboratorijska vaja

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Kotne in krožne funkcije

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Gospodarjenje z energijo

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Kvantni delec na potencialnem skoku

Termodinamika. tlak, temperatura, raztezanje, termična enačba. toplota, notranja W, volumsko delo, entalpija, tehnično delo

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO. TOPLOTNI STROJI (zapiski predavanj)

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

8. Diskretni LTI sistemi

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Energetska proizvodnja

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Dinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

13. poglavje: Energija

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA

Karakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda

Funkcije več spremenljivk

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

Karakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda

1. BRODSKE TOPLINSKE TURBINE

Stolpni difuzorji. Stolpni difuzorji

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Opća bilanca tvari - = akumulacija u dif. vremenu u dif. volumenu promatranog sustava. masa unijeta u dif. vremenu u dif. volumen promatranog sustava

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Fazni diagram binarne tekočine

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ENERGETSKI PRETVORNIKI IN ELEKTRARNE I. Avditorne in laboratorijske vaje. Avtorji: Matjaž Bobnar, Andrej Šajn, Andrej Gubina, Boštjan Blažič

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Seminar. Avtor: Matej Debenc Mentor: dr. Boštjan Golob FMF Somentor: mag. Tomaž Fatur CEU IJS

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

17. Električni dipol

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

1 Fibonaccijeva stevila

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

konst. Električni otpor

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

Zračne zavese ELiS A

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Sedežni ventili (PN 16) VRG 2 prehodni ventil, zunanji navoj VRG 3 3-potni ventil, zunanji navoj

Novi Sad god Broj 1 / 06 Veljko Milković Bulevar cara Lazara 56 Novi Sad. Izveštaj o merenju

Iz poznate entropije pare izračunat ćemo sadržaj pare u točki 2, a zatim i specifičnu entalpiju stanja 2. ( ) = + 2 x2

Transcript:

Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009

Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe Sila, Moment, Moč, Izkoristek Obratovanje turbine Optimalni izkoristek Kondenzator NTU in UA metodi

Lastnosti pare Entropija navpične črte Temperatura vodoravne črte Tlak enako kot temperatura Kvaliteta samo črte pod zvonasto krivujo Entalpija - krivulje

Lastnosti pare Kvaliteta pare je pripravna količina pri izračunu entalpije mešanice nasičene pare. Gre v bistvu, za razmerje mase plina napram celotni masi mešanice (plina/tekočine). Za tekočino je x=0, za 100 % paro pa velja x=1. h - specifična (entalpija, entropija ali volumen) dejanske pare. ht - specifična (entalpija, entropija ali volumen) tekočine. htp razlika specifične entalpije (...) med plinskim ( paro), in tekočim stanjem (vodo).

Lastnosti pare Za izračun entalpije nasičene pare uporabljamo kalorimeter. Kalorimeter zagotovi, da nasičena para ekspandira, s tem, da jo pošlje skozi iztočno odprtino, v področje visoke temperature, kjer se izvaja merjenje tlaka in temperature, kar nam omogoči izračun entalpije.

Lastnosti pare: Kalorimeter

Rankinov krožni cikel

Rankinov krožni cikel Segrevanje pri konstantnem tlaku v grelcu. Izentropna ekspanzija v turbini. Ohlajanje pri konstantnem tlaku v kondenzatorju. Izentropna kompresija v črpalki.

Rankinov krožni cikelidealni

Rankinov krožni cikelrealni

Klasifikacija GLEDE NA STANJE PARE OB IZSTOPU IZ TURBINE: IZPUŠNE TURBINE V teh ekspandira para do tlaka okolice in izteka v okolico. PROTITLAČNE TURBINE V teh turbinah para zapušča turbino s tlakom večjim od tlaka okolice. Nadtlak tudi do 15 bar. KONDENZACIJSKE TURBINE V kondenzacijskih turbinah se para vodi iz turbine v kondenzator, kjer kondenzira. Potem se kondenzat segreva in črpa nazaj v kotel.

Klasifikacija GLEDE NA PREMIKANJE PARE SKOZI TURBINSKI MOTOR: OSNE TURBINE Para se premika skozi turbinske kanale v osni smeri, vzporedno z vrtilno osjo. Teh turbin je največ. RADIALNE TURBINE Para se premika skozi turbinske kanale v radialni smeri, vertikalno na vrtilno os. Zelo dober izkoristek, najboljši med parnimi turbinami, kakor tudi znatno manjše dimenzije.

Klasifikacija Primer osne Curtisova turbina:

Klasifikacija Primer radialne de Lavalova:

Turbinske stopnje Enostopenjska impulzna turbina Celoten tlačni padec se pojavi ob izstopu iz šobe Lavalove šobe. Hitrost se pri potovanju prek rotorjev zmanjša.

Turbinske stopnje Hitrost Sestavljena (Curtisova turbina)

Turbinske stopnje Reakcijske turbine Padec tlaka je zvezen. Hitrost narašča preko statorja, in pojema preko rotorja. Učinkovito.

Sila, Moment in Moč v1 = izstopna hitrost iz šobe vr1 = rel. vstopna hitrost na lopatico vl = hitrost lopatice v2 = izstopna hitrost iz lopatice vr2 = rel. izstopna hitrost iz lopatice F = sila na lopatico α1 = izstopni kot iz šobe β1 = relativni vstopni kot na lopatico β2 = relativni izstopni kot iz lpatice

Sila, Moment in Moč Ob predpostavki ravnovesja sil na lopatico: Idealizacija trenje zanemari, predpostavi enakost vpadnega in izstopnega kota na lopatico. in:

Sila, Moment in Moč Ob uporabi vektorskega diagrama: in:

Sila, Moment in Moč Hitrostno Razmerje turbine Y, je razmerje hitrosti lopatic napram izstopni hitrosti pare (iz šobe): Upoštevajoč prejšnjo enačbo je navor:

Sila, Moment in Moč Tako pridemo do moči turbine:

Sila, Moment in Moč Moč pri dvostopenjski turbini. Predpostavimo, da ni izgub v statorju.

Sila, Moment in Moč

Sila, Moment in Moč Enaka geometrija lopatic kot pri enostopenjski.

Moč in izkoristek Izhodna moč je produkt kotne hitrosti lopatice in momenta: Vhodna moč je produkt masnega toka pare in spremembe entalpije v turbini:

Moč in Izkoristek Mehanski izkoristek turbine je število, ki predstavlja razmerje odvedene in dovedene moči turbini:

Moč in Izkoristek Izentropni izkoristek razmerje dejanske spremembe entalpije, in spremembe entalpije v izentropni turbini:

Delovanje turbine Konstante: izstopna hitrost iz šobe, masni pretok in kot izstopa pare iz šobe. Vemo: Ko vl naraste, Y naraste in moment se zmanjša. Ko je Y = 0, je moment največji. Ko je Y = cos(a)/2, je moment enak 0.

Delovanje turbine Glej prejšnjo enačbo.

Delovanje turbine Ko je v1 = 0, je tudi moč 0. Ko je Y = cos(a)/2, je moč 0. Kdaj je moč največja? Predelajmo enačbo za moč. Poglejmo si odvod po Y, in ga postavimo na 0. Sledi:

Delovanje turbine Rešitev enačbe nam da optimalno razmerje obratovanja Yopt: Izkoristek varira s spreminjanjem moči turbine. Pomeni, da vsaka turbina, glede na svoje dimenzije, optimalno deluje pri točno določenih močeh.

Delovanje turbine

Delovanje turbine Izstopna šoba vedno dušena. Ko vstopni tlak v šobi naraste, ostane izhodna hitrost eneka, gostota in masni pretok pa naraseta. Ob povečanju masnega toka pare, v turbino, se navor in moč turbine povečata.

Delovanje turbine Na h-s diagramu, predstavljata stanji 3 in 4 stanje vhoda, in izentropno stanje izhoda turbine, z eno odprto šobo. Stanji 3* in 4* predstavljata vhod in izentropno stanje izhoda turbine, z dvema odprtima šobama. (glej naprej).

Delovanje turbine

Delovanje turbine Moč je v splošnem produkt masnega toka in spremembe entalpije: Vhodna entalpija je konstantna: h3 = h3*. Za ohranitev enake moči, se mora vhodni tlak zmanjšat, saj bo površina večja.

Kondenzator Določitev izračun učinkovitosti: Izračun dejanskega prenosa toplote z vroče vode:

Kondenzator Izračun maksimalnega prenosa toplote (ohišje, turbina,..) s pomočjo razlike temperatur vhodne pare in vode:

Zaključek Parne turbine relativno dobro izkoriščajo energijo pare za tvorbo električne energije Izkoristki do 45 % Proizvodnja velikih količin energije na majhnem prostoru Ni negativnih učinkov na življenski prostor - okolje (npr. kemikalije, sevanje)

Hvala lepa za pozornost.