Letno poroëilo 2002 zajema poroëilo Iskre Avtoelektrike, d. d., in poroëilo skupine Iskra Avtoelektrika. V skupnem poglavju je zdruæeno poslovno poroëilo za Iskro Avtoelektriko, d. d., kot obvladujoëo druæbo in za skupino Iskra Avtoelektrika. RaËunovodski izkazi s pojasnili so podani loëeno v nadaljevanju, in sicer za: matiëno druæbo Iskro Avtoelektriko, d. d., skupino Iskra Avtoelektrika.
Vsebina LETNO PORO»ILO 2002 1 POMEMBNEJ I POSLOVNI REZULTATI V LETU 2002 2 BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE 3 POSLOVNO PORO»ILO ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d., IN SKUPINE ISKRA AVTOELEKTRIKA Iskra Avtoelektrika danes 4 Lastniπtvo druæbe 8 Vizija 10 Træenje in prodaja 11 Raziskave in razvoj 14 Investicije 17 Nabava 18 Ravnanje z ljudmi 19 Kakovost in poslovna odliënost 21 Okolje in druæba 22 NaËrtovani razvoj 24 RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d. 26 REVIZORJEVO PORO»ILO ZA ISKRO AVTOELEKTRIKO, d. d. 57 RA»UNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI SKUPINE ISKRA AVTOELEKTRIKA 59 REVIZORJEVO PORO»ILO ZA SKUPINO ISKRA AVTOELEKTRIKA 90 PORO»ILO NADZORNEGA SVETA 91 DRUÆBE V TUJINI IN SLOVENIJI 93
Pomembnejπi poslovni rezultati v letu 2002 2 Iskra Avtoelektrika, d. d. Podatki v milijonih SIT Skupina Iskra Avtoelektrika - konsolidirano 2002 2001 Indeks 2002 2001 Indeks»isti prihodki od prodaje 23.647 20.464 115,55 28.769 24.978 115,18 Deleæ izvoza v prodaji 93,02 % 92,96 % 100,06 93,73 % 94,06 % 99,65 Vlaganja v razvoj 763 728 104,81 945 934 101,18 - glede na prodajo 3,5 % 3,56 % 98,31 3,96 % 3,77 % 105,04 Vlaganja v osnovna sredstva 1.547 1.802 85,85 1.817 2.232 81,40 - glede na amortizacijo 0,99 % 151,7 % 0,65 100,21 % 153,61 % 65,24 PovpreËno πtevilo zaposlenih 1.507 1.526 98,75 2.046 2.036 100,49 Sredstva druæbe 22.245 20.417 108,95 25.162 23.343 107,79 Deleæ kapitala v financiranju 46,80 % 49,38 % 94,78 40,42 % 42,78 % 94,48»isti dobiëek 505 329 153,50 361 160 225,63»ista donosnost kapitala 5,1 % 3,6 % 141,67 3,6 % 1,7 % 211,76 Pomembni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta Januar 2003 Ustanovitev meπanega podjetja Iskra AE komponente, d. o. o., Bosna in Hercegovina: - viπina naloæbe: 560.093,00 SIT, - lastniπki deleæ: 95 %, - dejavnost: proizvodnja komponent. Januar / februar 2003 Ustanovitev meπanega podjetja Jie Hua Iskra Co., Ltd., Kitajska: - viπina naloæbe: 57.699.605,00 SIT, - lastniπki deleæ: 50 %, - dejavnost: proizvodnja avtoelektriënih izdelkov. Februar 2003 Pridobitev okoljevarstvenega certifikata ISO 14001: - Iskra Avtoelektrika, d. d., empeter pri Gorici, - Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec, - Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., - Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Marec 2003 Imenovanje nove triëlanske uprave Iskre Avtoelektrike, d. d., v sestavi: Aleπ Nemec, predsednik uprave; predsednik uprave æe v preteklem mandatu, Ivan Lisjak, Ëlan uprave; æe v preteklem mandatu Ëlan uprave za marketing in razvoj, Tadej Vidic, Ëlan uprave; predhodna funkcija: vodja sektorja kontrolinga v Iskri Avtoelektriki, d. d.
Beseda predsednika uprave LETNO PORO»ILO 2002 3 PO RECESIJI V LETU 2001, KI SE JE NADALJEVALA E V ZAËETKU LETA 2002, SMO V LANSKEM LETU PRESEGLI NA»RT PRODAJE. REALNA RAST PRODAJE V PRIMERJAVI Z LETOM 2001 JE BILA 11 %, KAR OCENJUJEMO KOT UGODEN REZULTAT. RAST JE BILA DOSEÆENA PREDVSEM Z NOVIMI PROIZVODI PRI OBSTOJE»IH IN NOVIH KUPCIH, SAJ JE BIL DELEÆ PRODAJE PROIZVODOV, STARIH DO TREH LET, V SKUPNI VREDNOSTI PRODAJE NAD 28 %. PRODAJA PROIZVODOV ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d., NA TUJIH TRGIH PA JE PRVI» PRESEGLA 99 %. RAST PRODAJE IN CELOVITO OBVLADOVANJE STRO KOV STA KLJUB NEUGODNEMU GIBANJU TE»AJEV NEKATERIH TUJIH VALUT PRISPEVALA K VE»JI DOBI»KONOSNOSTI PRODAJE IN DONOSNOSTI KAPITALA. Globalizacija poslovanja se nezadræno πiri in tudi Iskra Avtoelektrika, d. d., je vkljuëena v to gibanje. Zaradi prodora na nove trge in iskanja cenejπih nabavnih virov smo v letu 2002 zaëeli z aktivnostmi za ustanovitev meπanih podjetij na Kitajskem in v Bosni in Hercegovini. Tako imamo sedaj v svetu poleg petih trgovskih druæb πe πtiri meπana proizvodna podjetja. Nadaljnje ustanavljanje meπanih proizvodnih podjetij in trgovskih druæb je naërtovano tudi v naslednjih letih na hitro rastoëih trgih. VeËino trgovskih podjetij v tujini smo kadrovsko okrepili za potrebe industrijskega træenja. Tako kupcem v ZDA kot v Evropi nudimo dobave iz lokalnih skladiπë. Za poveëevanje naπih konkurenënih prednosti smo vpeljali globalizacijo nabave in zniæevali nabavne stroπke. K temu bodo prispevali na novo ustanovljeni meπani podjetji, raziskave nabavnih trgov v vzhodnoevropskih dræavah z niæjimi stroπki dela in pristop Iskre Avtoelektrike, d. d., k slovenskemu avtomobilskemu grozdu ACS (Automotive Cluster of Slovenia). Skladno s strateπkimi usmeritvami smo nadaljevali delo pri velikih marketinπkorazvojnih projektih, ki bodo omogoëali rast prodaje v prihodnosti. V odvisni druæbi v Bovcu je stekla proizvodnja paliëaste væigalne tuljave, v Komnu pa se poveëuje deleæ prodaje obdelanih ulitkov, kar vse poveëuje dodano vrednost. Razvijali smo nove proizvode in sistemske reπitve, ker se zavedamo, da je to kljuëno za nadaljnjo rast. Marketinπke aktivnosti so bile usmerjene v nastope na svetovnih sejmih in oglaπevanje v specializiranih revijah. Ob izvajanju politike odliënosti in kakovosti, uvajanju procesnega pristopa, razvoju novih proizvodov, posodabljanju tehnologij in poveëevanju proizvodnih zmogljivosti so bile za leto 2002 znaëilne organizacijske spremembe, saj sta bila sprejeta nova organiziranost delniπke druæbe s poudarkom na strateπkih poslovnih enotah in nov, stimulativen plaëni sistem. To so spremembe, ki bodo imele dolgoroëne pozitivne uëinke na poslovanje Iskre Avtoelektrike, d. d., na ustvarjalno sodelovanje in na boljπe medsebojne odnose. Predsednik uprave Aleπ Nemec
Iskra Avtoelektrika danes 4 Iskra Avtoelektrika, d. d., je bila ustanovljena leta 1960, ko se je zaëela prva proizvodnja avtoelektriëne opreme. Druæba je v svoji preteklosti doæivljala hiter razvoj. Ob proizvodnji so se razvile spremljajoëe dejavnosti. Tako danes Iskra Avtoelektrika, d. d., v celoti in samostojno obvladuje vse faze poslovnih procesov. Osnovni program Iskre Avtoelektrike, d. d., obsega proizvodnjo zaganjalnikov, alternatorjev, proizvodnjo elektriënih motorjev, elektronskih krmilnikov in elektronike ter proizvodnjo komponent in podsestavov na osnovi izbranih tehnologij. Delniπka druæba Iskra Avtoelektrika zaposluje 1507 ljudi, kar jo ob drugih kazalnikih uvrπëa med najveëje slovenske industrijske druæbe. Izvozna usmerjenost v vsej njeni zgodovini se skozi leta poveëuje. Tako danes druæba realizira preko 99 % prodaje osnovnega programa na razvitih trgih Evropske unije, Severne Amerike in ostalih trgih sveta. To jo uvrπëa med najveëje izvoznike v slovenskem prostoru. Z lastno prodajno mreæo in podjetji doma in v tujini pa svoje delovanje vse bolj globalizira. Delovanje s πiroko mreæo kupcev, dobaviteljev in ostalih poslovnih partnerjev preraπëa samo razumevanje in sodelovanje in se oblikuje v novo, plemenitejπe soæitje, v zadovoljstvo vseh sodelujoëih. Z zaposlenimi predstavlja druæba generator socialnega in tehnoloπkega razvoja v svojem okolju. Iskra Avtoelektrika, d. d., æe vrsto let gradi poloæaj rastoëega globalnega podjetja. Cilj druæbe ni samo ohraniti poloæaj izvoznega podjetja, temveë se kupcem na globalnih trgih pribliæati tudi z lokalno prisotnostjo. Zato je Iskra Avtoelektrika, d. d., ustanovila mreæo proizvodnih in trgovskih druæb doma in v svetu. V okviru skupine Iskra Avtoelektrika delujejo v Sloveniji in v svetu πe proizvodne, trgovske in pridruæene druæbe. Skupina kot celota zaposluje danes preko 2000 ljudi. Sestavljajo jo naslednje druæbe: PROIZVODNE DRUÆBE V SLOVENIJI Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec Druæba uresniëuje svoje poslanstvo kot proizvajalka delov za avtomobilsko industrijo, to je proizvodov iz plastiënih mas in sestavov, pri katerih je potrebna kombinacija razliënih tehnologij, ki jih v druæbi obvladujejo na visoki kakovostni ravni. V turistiëni obëini Bovec, v Zgornjem PosoËju, zagotavlja druæba delo in socialno varnost skoraj Ëetrtini zaposlenega prebivalstva. Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o. Dolgoletna proizvodnja odlitkov aluminijevih zlitin poteka od leta 1992 v samostojni druæbi. Tradicija livarstva in znanje zagotavljata kakovostno oskrbo skupine in πirπega træiπëa. Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Druæba je priznana proizvajalka orodij za proizvodnjo komponent avtomobilske in drugih industrij. ZnaËilnost delovanja so partnerski odnosi s kupci in celovita podpora od razvoja do redne proizvodnje. Dolgoletne izkuπnje, tradicija, usposobljeni kadri in znanje ji omogoëajo oskrbovanje skupine in πirπega træiπëa z orodji.
5 Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o. Programski usmeritvi druæbe sta razvoj in izdelava sodobnih, visokoproduktivnih navijalnih, montaænih in kontrolnih naprav in sistemov po zahtevah znanih kupcev. Dolgoletne izkuπnje pri strojegradnji, strokovna usposobljenost ter poznavanje tehnologij in tehnoloπkih problemov omogoëajo oskrbo s posebnimi stroji in napravami za potrebe skupine in uëinkovit nastop na domaëem in tujih træiπëih. PROIZVODNE DRUÆBE V TUJINI Rezultat smelih poslovnih naërtov za uveljavljanje v svetu in globalizacijo poslovanja je tudi prenos proizvodnje v tujino. pooblaπëeni distributerji. Glavnino njihove dejavnosti predstavlja træenje proizvodov Iskre Avtoelektrike za drugo vgradnjo. Trgovske druæbe vse bolj prevzemajo tudi logistiëno in tehniëno podporo kupcem v okviru industrijskega træenja.»lani nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, d. d. mag. Marijan Groff, predsednik Duπan eπok Vladimir UrπiË mag. Mirko Kaluæa mag. Cvetka Perπak Oton Grapulin Trenutno delujeta: IskRa, o. o. o., Belorusija Druæba je v veëinski lasti Iskre Avtoelektrike, d. d. Deluje v Belorusiji in predstavlja lokalno proizvodnjo zaganjalnikov za potrebe beloruske industrije transportnih sredstev. SkupπËina delniëarjev je na πesti skupπëini 24. 7. 2002, s sprejetjem sprememb statuta, zmanjπala πtevilo Ëlanov nadzornega sveta iz 8 na 6. Po vpisu sprememb v sodni register sta bila razreπena predstavnika delavcev, in sicer: Aleksandra Kokelj in mag. Vojko Kriæman. Iskra Autoelectric Iran, JVC, Iran Predstavlja pridruæeno druæbo na ravni skupine. Za lokalne potrebe iranskega træiπëa proizvaja alternatorje in zaganjalnike na osnovi znanja Iskre Avtoelektrike, d. d. TRGOVSKE DRUÆBE V TUJINI Iskra Autoelektrik Handelsges. mbh, NemËija Iskra UK, Ltd., Velika Britanija Iskra Autel, S.r.l., Italija Iskra AE, Inc., ZDA Iskra Autoelectrique, S.A., Francija»lani uprave Iskre Avtoelektrike, d. d. Aleπ Nemec, predsednik uprave Ivan Lisjak, Ëlan uprave za marketing in razvoj Aleksander MaruπiË, Ëlan uprave za tehnologijo in proizvodnjo Darjo StepanËiË, Ëlan uprave za finance in ekonomiko Davorin Vidrih, Ëlan uprave za kadre in sploπne zadeve Trgovske druæbe v tujini tvorijo lastno distribucijsko mreæo, ki jo dopolnjujejo
6 Iskra Avtoelektrika danes Lastniπki deleæi Iskre Vrednost Poslovni Avtoelektrike, d. d., kapitala izid 2002 v odstotkih v tisoëih SIT v tisoëih SIT Odvisne proizvodne druæbe Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o. Industrijska cona 3, 5230 Bovec Væigalne tuljave in plastiëne komponente Direktor: mag. Mitja Kokove 69,76 488.986 31.531 Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o. Komen 139, 6223 Komen Aluminijasti odlitki Direktor: Vojko Colja 100,00 445.925 11.400 Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Vrtojbenska cesta 62, 5290 empeter pri Gorici Orodja Direktor: Franc Bizjak 86,23 314.646 3.584 Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o. Vrtojbenska cesta 62, 5290 empeter pri Gorici Posebni stroji in naprave Direktor: Stanko Komel 90,00 198.823 49.955 IskRa, o. o. o. Ul. Gorkog 89, 230015 Grodno, Belorusija AvtoelektriËni proizvodi Direktorica: Olga Borisovna Pleshachkova 91,00 159.715 1.218 Odvisne trgovske druæbe Iskra Autoelectrique, S. A. ZA du Chapeau Rouge, 56000 Vannes, Francija Direktor: Philippe Garnier 60,976 321.227 2.575 Iskra Autel, S. r. l. Via G. Cantore, 2, 34170 Gorizia, Italija Direktor: Ivan Kenda 98,50 65.340 6.107 Iskra Autoelektrik Handelsges. mbh Furtbachstrasse 2b, 70178 Stuttgart, NemËija Direktor: Drago Ferfolja 100,00 32.009 1.530 Iskra UK, Ltd. Redlands, Ullswater Crescent, Coulsdon, Surrey CR5 2HT, Velika Britanija Direktor: Janez Vipotnik 100,00 188.145 757 Iskra AE, Inc. 10 Corbin Drive, Suite 4, Darien, CT-06820, ZDA Direktor: Richard Schwartz 90,00 1.384 360 Pridruæena druæba Iskra Autoelectric Iran, JVC No. 28, East Mirdamad Avenue, Tehran 15469-34311, Iran Zaganjalniki in alternatorji Direktor: Amir Jalali 40,00
Lastniπtvo druæbe 8 Nominalna vrednost celotne izdaje delnic Iskre Avtoelektrike, d. d., znaπa 3.216.626.000,00 SIT. Druæba je izdala 1.608.313 delnic z nominalno vrednostjo 2.000,00 SIT za delnico. Lastniπka struktura se v letu 2002 ni bistveno spreminjala. Tudi veëji delniëarji, ki imajo posamiëno veë kot 5 % delnic, niso bistveno poveëali ali zmanjπevali svojih deleæev. Iskra Avtoelektrika, d. d., 31. 12. 2002 ni imela lastnih delnic, pa tudi med letom jih ni pridobivala ali odtujevala. Knjigovodska vrednost delnice 31. 12. 2002 znaπa 6.472,92 SIT. Z delnicami Iskre Avtoelektrike, d. d., se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Dividendna politika Iskre Avtoelektrike, d. d., zapisana v strateπkem naërtu za obdobje 2000-2004 in 2002-2006, predvideva stabilno rast dividende na delnico. V letu 2001 je bila prvië izplaëana dividenda v bruto znesku 100,00 SIT za delnico, leta 2002 pa je druæba izplaëala dividendo v bruto znesku 110,00 SIT za delnico. UpraviËenci do dividende so bili delniëarji, vpisani v delniπki knjigi na dan skupπëine, 24. 7. 2002. Dividende so bile izplaëane 20. 9. 2002. Skupna vrednost finanënih naloæb v odvisne druæbe Iskre Avtoelektrike, d. d., je znaπala 31. 12. 2002 1.809.928 tisoë SIT. Lastniπki deleæi Iskre Avtoelektrike, d. d., v posameznih druæbah so navedeni v poglavju Iskra Avtoelektrika danes na strani 6. FinanËne naloæbe v odvisne druæbe predstavljajo 17,38 % v kapitalu Iskre Avtoelektrike, d. d. LASTNI KA STRUKTURA ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d., - STANJE 31. 12. 2002 22,36 % Notranji lastniki - zaposleni, bivπi zaposleni in upokojenci 21,56 % Iskra, d. d. 14,20 % Kapitalska druæba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. 9,53 % FAE, poslovne storitve, d. o. o. 7,08 % Slovenska odπkodninska druæba, d.d. 5,59 % PID Vipa Invest, d. d. 5,55 % PID Zvon ENA, d. d. 3,06 % NFD1, investicijski sklad, d. d. 2,78 % Abanka, d. d. 1,50 % Banka Vipa, d. d. 1,48 % Nova KBM, d.d., PodroËje Nova Gorica 1,17 % Ilirika DZU, d. o. o. 1,07 % Ilirika, borzno posredniπka hiπa, d. d. 3,07 % Ostali delniëarji 20 15 10 5
9 Rast knjigovodske vrednosti delnic po letih Leto Knjigovodska vrednost delnice v SIT Veriæni indeks 31. 12. 1998 4.239,37 113,5 31. 12. 1999 4.902,80 115,6 31. 12. 2000 5.763,35 117,5 31. 12. 2001 6.268,65 108,8 31. 12. 2002 6.472,92 103,3 DobiËkonosnost delnic po letih Leto»isti dobiëek na delnico v SIT Veriæni indeks 1998 243,72 136,76 1999 341,26 140,02 2000 428,44 125,55 2001 204,70 47,77 2002 314,25 153,52
Vizija 10 Glavni dejavniki okolja, na katerih temelji strateπki naërt 2002-2006, so predvsem proces globalizacije in vkljuëevanje Slovenije v Evropsko unijo, vse hitrejπi razvoj informacijske druæbe ter zahteve po uporabi najsodobnejπih tehnologij in tehnik. Poleg tega je Iskra Avtoelektrika v panogah z relativno nizkimi stopnjami rasti izpostavljena nenehnim pritiskom na zniæevanje cen. Odzivi na te pritiske so lahko le novi, inovativni proizvodi in proces nenehnih izboljπav. Zaradi prevladujoëega vpliva Iskre Avtoelektrike, d. d., v skupini, smo opredelili enotno izjavo o viziji za skupino in Iskro Avtoelektriko, d. d.: Vizija skupine Iskre Avtoelektrike in hkrati Iskre Avtoelektrike, d. d., je biti: med vodilnimi svetovnimi proizvajalci enosmernih motorjev in krmilnikov za mobilno hidravliko ter drugih elektromotornih pogonskih sistemov, pomembnejπi proizvajalec zaganjalnikov in alternatorjev za gospodarska vozila, priznan proizvajalec komponent, priznan distributer za avtomobilsko industrijo in logistiëno opremo. KUPCEM HO»EMO BITI NAJBOLJ I PARTNER, ZATO BOMO POUDARJALI: F LEKSIBILNOST. O SREDOTO»ENOST H KUPCEM. K AKOVOST IN POSLOVNO ODLI»NOST. U STVARJALNO SODELOVANJE. S TRO KOVNO U»INKOVITOST. I NOVATIVNOST. Usmeritve trgovskih odvisnih druæb so: nudenje marketinπke, logistiëne in tehniëne podpore kljuënim kupcem pri træenju proizvodov za prvo vgradnjo na lokalnih trgih, træenje izdelkov za drugo vgradnjo in zagotavljanje nabavno-logistiëne podpore Iskri Avtoelektriki, d. d. Proizvodne odvisne druæbe v Sloveniji sledijo strategiji rasti predvsem na raëun kupcev izven skupine Iskra Avtoelektrika. Usmeritve proizvodnih odvisnih druæb v tujini pa temeljijo predvsem na proizvodnji zrelejπih druæin proizvodov in komponent Iskre Avtoelektrike na podroëjih z niæjo ceno delovne sile in proizvodnji proizvodov za potrebe lokalnih kupcev.
Træenje in prodaja LETNO PORO»ILO 2002 11 Leto 2002 je bilo zaznamovano z nazadovanjem svetovne gospodarske rasti. Stagnacija gospodarstva in neugodna konjunkturna gibanja na kljuënih trænih segmentih so poslediëno vplivala tudi na rezultate prodaje. Nazadovanje gospodarske rasti v letu 2001 se je zaëelo predvsem v Zdruæenih dræavah Amerike in se z zakasnitvijo pojavilo tudi na evropskih træiπëih. Recesijska dogajanja so izrazitejπa predvsem v prvem polletju in se umirjajo v drugi polovici, vendar zaznamujejo celotno poslovno leto. Zmanjπanje povpraπevanja po investicijski opremi in proizvodih avtomobilske industrije je zniæalo povpraπevanje tudi po komponentah, ki predstavljajo naπe proizvodne programe. Dodatno sta na upad povpraπevanja vplivala tudi prehod proizvodnje in nabave komponent na cenovno konkurenënejπa træiπëa Vzhodne Evrope in Daljnega vzhoda ter prodor velikih svetovnih multinacionalnih druæb na trge naπega delovanja. DELNI KA DRUÆBA ISKRA AVTOELEKTRIKA JE V LETU 2002 USTVARILA ZA 21.906 MILIJONOV SIT PRODAJE OSNOVNEGA PROGRAMA, KAR PREDSTAVLJA 104,5 % REALIZACIJE LETNEGA NA»RTA IN INDEKS RASTI 116,9 V PRIMERJAVI Z LETOM 2001.»ISTI PRIHODKI OD PRODAJE PA ZNA AJO 23.647 MILIJONOV SIT IN SO ZA 15,5 % VI JI OD LANSKOLETNIH. Kljub recesiji beleæimo sorazmerno ugodne, vendar v primerjavi s predhodnimi leti umirjene rasti prodaje. Zniæanje rasti prodaje zaradi zmanjπanega povpraπevanja so prepreëili predvsem novi projekti pri obstojeëih kupcih in zaëetek prodaje nekaterim novim kupcem ter ugodna prodaja na nekaterih novih trgih. H konkurenënosti je pripomoglo tudi uvajanje novih proizvodov, ki v strukturi prodaje presegajo 28 %. NajveËja rast prodaje z indeksom 119 je bila doseæena pri prvi vgradnji avtoelektrike. Ugodno se je poveëevala prodaja industrijskim odjemalcem na razvitih trgih, tako zaganjalnikov in alternatorjev, kot komponent programa sestavnih delov. K rasti sta pomembno prispevala tudi trg Irana in bistveno poveëanje prodaje v Brazilijo. Za bodoëo rast je odloëilnega pomena prodor k obstojeëim in novim kupcem z novimi generacijami proizvodov - reduktorski zaganjalniki, kompaktni alternatorji. Marketinπkorazvojno dejavnost je treba πe pospeπiti tako v obsegu kot uëinkovitosti. Posebno pozornost je treba posvetiti novim kupcem, velikim projektom in predvsem proizvajalcem veëjih dizelskih motorjev in tovornjakov. Ugodna je tudi rast prodaje pogonskih sistemov, ki je porasla z indeksom 110,2. VeËino rasti je prispevala ugodna prodaja motorjev kupcu ZF - in elektronsko komutiranih motorjev raznim kupcem. Prodaja kolektorskih motorjev je, razen nekaj izjem, v glavnem stagnirala, v celoti pa nazadovala. Razloga sta, da pri kolektorskih motorjih ni veë novih projektov, na enostavnih aplikacijah pa postaja vse bolj vpraπljiva tudi konkurenënost. Pri pogonskih sistemih sta poleg træenja klasiënih motorjev pri novih kupcih pomembni pospeπeno træenje elektronsko komutiranih motorjev in pogonov ter træenje asinhronskih motorjev in krmilnikov. Dopolnitev ponudbe
Træenje in prodaja 12 s pogonskimi sistemi bo v bodoëe omogoëala konkurenëno prednost in poveëevanje trænih deleæev. Pri drugi vgradnji se nadaljuje trend stabilne rasti. Letni naërt je bil rahlo preseæen, indeks rasti je znaπal 106 v primerjavi s predhodnim letom. Rast sta omogoëili predvsem osvajanje novih aplikacij proizvodov in dopolnjevanje prodajnega asortimenta iz drugih virov. Rast prodaje osnovnega programa avtoelektrike in motorjev je bila viπja, pri krmiljih pa je bil zabeleæen padec prodaje zaradi zastarelosti programa elektronskih krmilij. V podporo træenju so potekale tudi druge aktivnosti. Realiziranih je bilo veë sejemskih nastopov, organizirane marketinπke konference, izobraæevanje kupcev, izdane je bilo veë tehniëno-komercialne dokumentacije v obliki katalogov in CD-jev, izdelana dopolnjena internetna predstavitev, v razliënih medijskih oblikah vodene promocijske akcije. Vse to je namenjeno utrjevanju trænega poloæaja druæbe in veëanju razpoznavnosti blagovne znamke. Na ravni delniπke druæbe smo dopolnjevali prodajno mreæo in organizacijo druæb v veëinski lasti. Pripravljali smo ustanavljanje druæb v Bosni in Hercegovini in Kitajskem. Navedene aktivnosti opredeljujejo tudi pomembno vlogo Iskre Avtoelektrike, d. d., v okviru skupine, ki svoje delovanje v trænem in proizvodnem smislu vse bolj globalizira. Ugodne prodajne rezultate beleæimo tudi na ravni skupine. Ta je ustvarila 28.769 milijonov SIT konsolidirane prodaje, kar predstavlja 15,28 % rasti v primerjavi s predhodnim letom. Iz prodaje po posameznih druæbah lahko ugotovimo, da glavnino predstavljajo predvsem programi Iskre Avtoelektrike, d. d. Pomembnejπi deleæ zajema πe proizvodnja Iskre Avtoelektrike Avto deli, d. o. o. Prodaja ostalih druæb obsega skromnejπe deleæe. Tudi na ravni skupine so bile omejitve za veëjo rast prodaje podobne kot v delniπki druæbi. Manjπe rasti so povzroëile recesija in zakasnitve nekaterih projektov pri kupcih. Tako je v Iskri Avtoelektriki Avto deli, d. o. o., projekt paliëne tuljave s firmo BOSCH stekel πele proti koncu leta in je skromno vplival na rezultate v letu 2002. OdloËilnega pomena pa bo za prodajo v letu 2003. Ugodno sta se razvijali tudi proizvodnja in prodaja v IskRi, o.o.o, za lokalne potrebe v Belorusiji. Ti bosta nadaljnjo rast doæivljali v naslednjih letih. Na ravni skupine je k celotni prodaji ugodno prispevala tudi proizvodnja v pridruæeni druæbi v Iranu. Neizpolnjevanje naërtovanih vrednosti prodaje, vendar rast v primerjavi s predhodnim letom, sta zabeleæili druæbi Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. in Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o., pa je presegla naërtovane vrednosti prodaje. Pozitivne rezultate in poveëanje prodaje so dosegle tudi trgovske druæbe v tujini, ki so na ravni skupine odigrale odloëilno vlogo pri træenju, predvsem v drugi vgradnji, in vse bolj prevzemajo podporo pri træenju v prvi vgradnji.
13 PRODAJA ISKRE AVTOELEKTRIKE, d. d. PO DRÆAVAH V LETU 2002 NemËija: 20 % ZDA: 13 % Francija: 12 % Italija: 10 % Velika Britanija: 9 % Iran: 8 % Finska: 3 % Nizozemska: 3 % Ostalo: 22 % 0 5 10 15 20 25 PRODAJA PO PROIZVODNIH DRUÆBAH V LETU 2002 Iskra Avtoelektrika, d. d.: 79,80 % Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o.: 12,00 % Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o.: 3,20 % Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o.: 2,60 % Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o.: 2,20 % IskRa, o. o. o.: 0,20 % 0 10 20 30 40 50 60 70 80 KONSOLIDIRANA PRODAJA SKUPINE ISKRA AVTOELEKTRIKA PO DRÆAVAH V LETU 2002 0 5 10 15 20 25 30
Raziskave in razvoj 14 Raziskovalno-razvojna dejavnost je sledila strateπkim poslovnim in programskim usmeritvam druæbe in skupine. S pomoëjo velikih vlaganj v raziskave in razvoj, ki so v letu 2002 dosegla v druæbi 3,5-odstotni deleæ prodaje, zagotavljamo svojim strankam uëinkovito razvojno podporo. Ker æelimo ostati okolju prijazno in inovativno podjetje, ki ustvarja najmanj 25-odstotni deleæ prodaje novih proizvodov in sistemov z visoko dodano vrednostjo, ki so v fazi uvajanja in rasti, konkurenëno sooblikujemo sodobne razvojne smeri za naslednje programe: zaganjalnike za motorje z notranjim zgorevanjem, alternatorje enosmerne nizkonapetostne elektriëne energije, nizkonapetostne kolektorske enosmerne elektromotorje in aktuatorje, asinhronske motorje za nizke napetosti, brezkontaktne elektronsko krmiljene elektromotorje s trajnimi magneti za nizke enosmerne napetosti, elektronska krmilja za asinhronske elektromotorje in brezkontaktne elektronsko komutirane motorje s trajnimi magneti, pogonske sisteme za nizke enosmerne napetosti, 42-voltne integrirane zaganjalnike generatorje. Naπi proizvodi in sistemi so sodobno zasnovani in okolju prijazni ter se odlikujejo po visokih izkoristkih, specifiënih moëeh in zanesljivosti delovanja tudi v najzahtevnejπih razmerah delovanja in uporabe. V letu 2002 razviti sodobni zaganjalniki najveëjih moëi za dizelske motorje, asinhronski motorji za elektriëne viliëarje, elektronska krmilja za asinhronske motorje in nove druæine alternatorjev nam dajejo dobro osnovo za rast prodaje in dodane vrednosti tudi v naslednjih letih. Uspeπen razvoj brezkontaktnih elektronsko krmiljenih elektromotorjev za klimatske naprave in servo volane pa nam odpira moænosti veëje prisotnosti druæbe v avtomobilski industriji. Prizadevanja za zadovoljevanje potreb in priëakovanj naπih kupcev temeljijo na najsodobnejπi raziskovalno-razvojni in informacijski opremi. UËinkovit in uspeπen razvoj dosegamo s kritiënim πtevilom visokousposobljenih in motiviranih kadrov, stalnim izobraæevanjem in z nenehnim tesnim partnerskim sodelovanjem s strankami in poslovnimi partnerji, institucijami znanja, univerzami in inπtituti. Tovrstna politika razvojno-raziskovalne dejavnosti pa zagotavlja, da svoje proizvode natanëno prilagodimo specifiënim potrebam posameznih strank, æeljam in priëakovanjem. Z UPO TEVANJEM NAJSODOBNEJ IH TEHNI»NIH, ZDRAVSTVENIH IN OKOLJEVARSTVENIH STANDARDOV, DIREKTIV IN ZAKONOV, PONUJAMO STRANKAM SODOBNE PROIZVODE, KI KAKOVOSTNO IN CENOVNO KONKUREN»NO ZADOVOLJUJEJO NJIHOVE POTREBE. PRILAGODLJIV IN U»INKOVIT RAZVOJ NAM S POMO»JO SODOBNIH RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH ORODIJ IN ORODIJ OBVLADOVANJA KAKOVOSTI OMOGO»A OPTIMIRANJE KAKOVOSTI PROIZVODOV, STRO KOV,»ASA OD SPROÆITVE ZAMISLI DO REALIZACIJE PRVIH VZORCEV IN PROIZVODOV NA TRGU, PREDVSEM PA DOBRO PREPOZNAVANJE POTREB IN PRI»AKOVANJ KUPCEV. S TEM V VELIKI MERI PRIPOMOREMO, DA SO PROIZVODI ZANESLJIVEJ I IN PREDVSEM KONKUREN»NEJ I.
Raziskave in razvoj 16 Rast prodaje v letu 2002 je v neposredni soodvisnosti z uspeπnostjo raziskovalnega in razvojnega dela. V letu 2002 beleæimo veë kot 7-odstotno rast realiziranih razvojnih nalog v primerjavi z letom 2001. UËinkovitost in uspeπnost razvojnega dela stalno spremljamo predvsem s primerjavami rezultatov razvoja s priëakovanji kupcev in doseæki konkurence, zadovoljstvom kupcev z razvojno podporo ter z deleæem prodaje novih proizvodov v fazi uvajanja in rasti. Vsi omenjeni kazalniki so v letu 2002 porasli v primerjavi z letom 2001. Deleæa prihodkov od prodaje proizvodov, mlajπih od pet let oziroma mlajπih od treh let, pa sta dosegla vrednosti 55 % oziroma 28 %. V letu 2002 je bilo za uspeπno izvajanje razvojnih nalog in projektov precej aktivnosti in sredstev usmerjenih v kadrovsko krepitev, saj je πtevilo zaposlenih v razvojnih dejavnostih preseglo 100. Vlagali smo v izobraæevanje in usposabljanje zaposlenih, posodabljanje in πirjenje orodij in opreme za raëunalniπko konstruiranje, modeliranje in optimiranje proizvodov, hitro izdelavo prototipov, meritve in trajne teke razliënih pogonskih sistemov, alternatorjev in zaganjalnikov ter v opremo za preizkuse odpornosti proizvodov proti poviπani temperaturi in prahu. Pomembno postavko v investicijah leta 2002 predstavlja multikanalna merilna veriga za vibracije in hrup. V zadnjem Ëetrtletju 2002 smo tudi zaëeli z investicijo v posodobitev in poveëanje prostorov laboratorija za trajnostne in klimatske preskuse proizvodov. Na ravni skupine so poleg omenjenih raziskovalno-razvojnih aktivnosti v delniπki druæbi potekale πe razvojne naloge v druæbi Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., pri programu montaænih naprav za elektriëne rotacijske stroje ter kontrolnih naprav za elektriëne fizikalne koliëine in brezkontaktno merjenje vibracij in hrupa, ter v druæbi Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o., pri programu orodij za tlaëno litje aluminija, πtancanje in hladno preoblikovanje.
Investicije LETNO PORO»ILO 2002 17 V letu 2002 smo v Iskri Avtoelektriki, d. d., nadaljevali z vlaganji v zagotovitev ciljnih proizvodnih zmogljivosti in izboljπanje sposobnosti za dobavljanje proizvodov kupcem, industrializacijo novih druæin zaganjalnikov, alternatorjev in motorjev, izboljπanje delovnih pogojev ter obvladovanje okoljevarstvenih zahtev. Glavne investicije, ki pomembno prispevajo k razπiritvi proizvodnih zmogljivosti in nadaljnjemu razvoju, so bile: oprema za proizvodnjo elektronsko komutiranih motorjev in krmilnikov, lakirnica za motorje, proizvodna oprema za izdelavo in konëno obdelavo rotorjev reduktorskih zaganjalnikov, navijalna linija statorjev alternatorjev in statorjev elektronsko komutiranih motorjev, avtomatizirana varilna celica za proizvodnjo tuljav, robotizirana struæna celica za obdelavo hladno oblikovanih delov, merilna veriga za vibracije in hrup za razvojni center, preizkuπevalnica proizvodov za potrebe razvoja. Vrednost investicij v letu 2002 je bila nad obraëunano amortizacijo in je znaπala pribliæno 6 % vrednosti prodaje. Skupina Iskra Avtoelektrika je v letu 2002 namenila za investicije v osnovna sredstva 1.817 milijonov SIT. Glavnina sredstev je bila porabljena za investicije v Iskri Avtoelektriki, d. d., manjπi deleæ pa v odvisnih druæbah v Sloveniji in tujini. V odvisnih druæbah so bile investicije usmerjene v poveëevanje zmogljivosti, posodabljanje tehnologije, poveëevanje fleksibilnosti in odzivnosti ter posodobitev informacijske tehnologije za podporo poslovnemu procesu.
Nabava 18 Skladno s strateπkimi usmeritvami nabave smo v letu 2002 nadaljevali z globalizacijo nabavnih virov in izgradnjo mreæe dobaviteljev, ki bo tudi v bodoëe sposobna dobavljati dele ustrezne kakovosti ob konkurenënih cenah. SoËasni razvoj nabavljenih delov na osnovi dolgoroënih partnerskih povezav in zdruæevanje poslovnih procesov med dobavitelji skozi projekt ACS (Slovenski avtomobilski grozd) in preko dobaviteljev prve ravni sta postala smernici za nadaljnje izboljπevanje uëinkovitosti dobaviteljske verige. V procesu nabave in izbiri samih materialov smo poleg cenovne konkurenënosti in logistiëne podpore posebno pozornost posveëali uporabi okolju prijaznih materialov, ki manj obremenjujejo okolje in se jih da reciklirati. Dobaviteljev repromaterialov je bilo v letu 2002 324, od tega 129 domaëih, uvoz pa je predstavljal 59 % celotne vrednosti nabave, ki je presegla 13.246 milijonov SIT. Na ravni skupine so odvisne druæbe izvajale nabavo samostojno v odvisnosti od poloæaja, programa in okolja delovanja. Vsebine delovanja in dogajanja so praktiëno enake kot v delniπki druæbi. Nekatere trgovske druæbe v tujini so odigrale tudi vlogo posrednika pri nabavi za potrebe skupine. Gibanje cen borznih materialov in valutnih razmerij je v letu 2002 ugodno vplivalo na zniæanje nabavnih cen barvnih kovin, nasproten pa je bil trend poveëevanja nabavnih cen polizdelkov iz jekla. ZNIÆANJE STRO KOV NABAVE IN POVE»ANJE FLEKSIBILNOSTI DOBAV SMO DOSEGLI Z UVAJANJEM ALTERNATIVNIH DOBAVITELJEV IN PRENOSOM PROIZVODNJE DELOVNO INTENZIVNIH DELOV NA DOBAVITELJE. REZULTAT GLOBALIZACIJE NABAVNIH VIROV SO BILE PRVE REDNE DOBAVE SESTAVNIH DELOV IZ REPUBLIKE SRBSKE, KITAJSKE, INDIJE IN TAJVANA.
Ravnanje z ljudmi LETNO PORO»ILO 2002 19 V delniπki druæbi smo v letu 2002 zakljuëili prvi sklop aktivnosti, ki smo jih zaëeli uvajati pred tremi leti po sprejetju strategije ravnanja z ljudmi. Zaokroæili smo izobraæevanje o Ëloveku in medëloveπkih odnosih, sprejeli pravilnik o novem plaënem sistemu, ki podpira ustvarjalno sodelovanje, in nov pravilnik o inovativni dejavnosti. Tako smo ustvarili podlago za nadgrajevanje ravnanja z ljudmi in πiritev kulture ustvarjalnega sodelovanja z novimi vsebinami. Dosegli smo tisti prelom, ko je dozorelo zavedanje, da sta novo znanje in spoznanje vodili osebnega razvoja Ëloveka ter napredovanja skupine in organizacije. To lahko trdimo na temelju opazovanja zavzetosti za uëenje. Opravili smo 20,5 ure izobraæevanja za funkcionalna znanja na zaposlenega. S programom andragoπkega usposabljanja vodij v proizvodnji uvajamo izboljπan pristop za usposabljanje novih delavcev. ZA OLANJE OB DELU SMO PODELILI 61 NOVIH TIPENDIJ - S POMO»JO DRUÆBE SE OLA 106 DELAVCEV. OB KONCU LETA SMO DOSEGLI, DA SE JE IZOBRAÆEVALO 7 % ZAPOSLENIH, IN TAKO PRESEGLI POSTAVLJENI CILJ - NAJMANJ 5 % VSEH ZAPOSLENIH. SKUPAJ S 27 DELAVCI, KI SO OLANJE USPE NO ZAKLJU»ILI, IN Z USTREZNIM ZAPOSLOVANJEM SMO PRESEGLI TUDI POSTAVLJENI CILJ: POVE»ANJE POVPRE»NE STROKOVNE IZOBRAZBE. POVPRE»NO TEVILO ZAPOSLENIH V DELNI KI DRUÆBI IN SKUPINI V LETU 2002 TER POVPRE»NO TEVILO ZAPOSLENIH PO SKUPINAH GLEDE NA IZOBRAZBO STA PRIKAZANI V TABELI. Pozitivne spremembe smo dosegli v delniπki druæbi tudi pri spodbujanju prijavljanja predlogov izboljπav. V okviru projekta Iskrice smo obravnavali 305 predlogov izboljπav in poveëali πtevilo realiziranih predlogov na 134, kar predstavlja 8,9 izboljπave na 100 zaposlenih v letu 2002. Za doseæke v delniπki druæbi podeljujemo tri vrste priznanj. Podelili smo priznanja in nagrade za delo pri kakovosti in za doseæke pri inovacijski dejavnosti. Za izjemne skupinske doseæke v preteklem letu pa smo podelili sedmim skupinam priznanje Iskre Avtoelektrike, d. d. Podobno je potekalo tudi dogajanje na ravni skupine. V odvisnih druæbah je bistveno manj zaposlenih, poleg tega sta samo dve na isti lokaciji, kot je delniπka druæba. Ravnanje z ljudmi se zato prilagaja njihovim specifiënostim. Po posameznih druæbah so se osnovne kadrovskoizobraæevalne aktivnosti odvijale podobno, skupno pa je bilo usposabljanje vodilnih delavcev.
Ravnanje z ljudmi 20 IZOBRAÆEVANJE - TEVILO UR NA TEVILO ZAPOSLENIH V ISKRI AVTOELEKTRIKI, d.d. 30 25 20 15 10 5 0 1998 1999 2000 2001 2002 izpopolnjevanje in πolanje ob delu izpopolnjevanje STANJE ZAPOSLENIH IN STOPNJA IZOBRAZBE NA DAN 31. 12. 2002 Kvalifikacija Iskra Avtoelektrika, d. d. Skupina Iskra Avtoelektrika VII/2 4 6 VII/1 199 258 VI 150 186 V 130 248 IV 370 534 III 141 170 II 525 620 I 7 51 Skupaj 1.526 2.073
Kakovost in poslovna odliënost LETNO PORO»ILO 2002 21 Kot je navedeno v vrednotah in predanosti odliënosti druæbe Iskra Avtolektrika, d. d., je naπ glavni smisel poslovanja izpolnjevati in presegati priëakovanja kupcev. To potrjujejo tudi njihova priznanja za kakovost v letu 2002. Posebno izstopa najviπje priznanje Johna Deerea za celovito kakovost dobav zaganjalnikov in alternatorjev. Za visoko ovrednoteno kakovost proizvodov, dobavnih rokov, tehniëne podpore pri razvoju partnerstva in obvladovanju stroπkov, nam je podelil priznanje Dobavitelj - partner. Orodjarna, d. o. o., in Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., so bile opravljene ustrezne dopolnitve sistema kakovosti glede na novo izdajo standarda ISO 9001. V zadnjem letu so vsa podjetja v skupini uspeπno testirala svoje sisteme vodenja kakovosti, saj so uspeπno prestala presoje skladnosti po zahtevah standardov QS 9000 ali ISO 9000 pri certifikacijski hiπi BSI (British Standards Institution), kar je osnovni pogoj za prodajo naπih proizvodov na zahtevnih tujih trgih. Iskra Avtoelektrika, d. d., æe dolga leta uveljavlja celovito upravljanje kakovosti in poslovno odliënost. Da je pot prava, je pokazalo tudi prejeto priznanje Republike Slovenije za poslovno odliënost za leto 2000. V letu 2002 smo tako priëeli s projektom samoocene po novem modelu odliënosti EFQM za velika podjetja. Nenehne izboljπave izvaja Iskra Avtoelektrika, d. d., na vseh ravneh in v vseh organizacijskih enotah. To se odraæa v posodobitvah in nadgradnji obstojeëega sistema vodenja v letu 2002: Zaradi nadgradnje obstojeëega sistema vodenja in ob upoπtevanju zahtev standarda ISO/TS 16949 so bila v Iskri Avtoelektriki, d. d., ustrezno dopolnjena nekatera podroëja. V letu 2001 smo sistem vodenja Iskre Avtoelektrike, d. d., nadgradili z uvedbo sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001. V skladu z zahtevami standarda smo dopolnili poslovnik kakovosti z novimi poglavji o varovanju okolja. Certifikat, ki potrjuje naπo zavest in odgovorno ravnanje do okolja, smo prejeli v zaëetku leta 2003. V Iskri Avtoelektriki Avto deli, d. o. o., se je enako kot v delniπki druæbi nadaljevala nadgradnja sistema kakovosti, skladno s standardom ISO/TS 16949. Za odvisne druæbe: Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o., Iskra Avtoelektrika - Iskra Avtoelektrika, d. d., se zaveda, da so za doseganje zastavljenih ciljev kakovosti in poslovne odliënosti potrebni motivirani in usposobljeni zaposleni. V letu 2002 smo zato nadaljevali z obseænim programom izobraæevanja in usposabljanja za kakovost. Poleg tega smo za promocijo celovitega upravljanja kakovosti in poslovne odliënosti organizirali æe tradicionalna posveta Dan poslovne odliënosti in Dan kakovosti, ki se ju je udeleæila veëina vodilnih delavcev skupine Iskra Avtoelektrika. Ob tej priloænosti smo podelili posebne nagrade in priznanja za kakovost najboljπim posameznikom in skupinam. ODLI»NOST DRUÆBE JE ODVISNA TUDI OD ODLI»NOSTI OKOLJA, V KATEREM DELUJE, ZA KAR SI ISKRA AVTOELEKTRIKA, d. d., PRIZADEVA TUDI V SLOVENSKEM IN EVROPSKEM PROSTORU KOT»LANICA SFPO (SLOVENSKA FUNDACIJA ZA POSLOVNO ODLI»NOST) IN EFQM (EVROPSKA FUNDACIJA ZA UPRAVLJANJE KAKOVOSTI), PREK»LANOV V UPRAVNEM ODBORU SZK (SLOVENSKO ZDRUÆENJE ZA KAKOVOST) TER V OKVIRU PRSPO (PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLI»NOST).
Okolje in druæba 22 V letu 2002 je bilo ravnanje z okoljem v Iskri Avtoelektriki, d. d., v znamenju priprav na presojo sistema za ravnanje z okoljem in njegove certifikacije po standardu ISO 14001 ter projekta»ista proizvodnja. in surovin ter okolju prijazno delovanje in skrb za zmanjπanje πkodljivih vplivov. Ocenili smo spremembe v zadnjih petih letih in ugotovili, da se stanje na tem podroëju nenehno izboljπuje. Projekt»ista proizvodnja je potekal ob podpori vlade Republike Slovenije in Gospodarske zbornice, v njem pa je sodelovalo 13 podjetij. ZakljuËen je bil v aprilu 2002. Sodelovali smo tudi v projektu Gospodarske zbornice Slovenije Moja deæela, lepa in gostoljubna in prejeli priznanje za 1. mesto za najlepπe urejeno delovno okolje v regiji in 2. mesto za najlepπe urejeno delovno okolje v Sloveniji. V letu 2002 smo izdali okoljsko poroëilo, ki kaæe uspehe pri zmanjπevanju porabe energije, izboljπanju izrabe naravnih virov Na osnovi ugotovitev letnih okoljskih pregledov smo pripravili sezname vidikov, ki so kljuënega pomena za okolje, in smernice, ukrepe in programe za okoljsko delovanje v srednjeroënem obdobju. Uspeh tehnoloπke prenove zaradi izvedenih ukrepov se kaæe v zmanjπanju porabe naravnih virov in energije. V DECEMBRU 2002 SMO USPE NO PRESTALI PRESOJO SISTEMA ZA RAVNANJE Z OKOLJEM PO STANDARDU ISO 14001 IN ZADOSTILI ZAHTEVAM ZA IZDAJO CERTIFIKATA. PORABA VODE GLEDE NA PRODAJO (m 3 /milj. EUR) PORABA ELEKTRI»NE ENERGIJE GLEDE NA PRODAJO (MWh/milj. EUR) 5000 200 4000 3000 2000 1000 150 100 50 0 1998 1999 2000 2001 2002 0 1998 1999 2000 2001 2002 PORABA ENERGENTOV PO LETIH (MWh/milj. EUR) 200 150 100 50 0 1998 1999 2000 2001 2002 energenti skupaj srednje teæko kurilno olje UNP zemeljski plin
23 V priprave na presojo sistema za ravnanje z okoljem so bile na ravni skupine vkljuëene tudi druæbe, Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o., in Iskra Avtoelektrika - Orodjarna, d. o. o. Vse tri druæbe so uspeπno prestale presojo sistema za ravnanje z okoljem in pridobile certifikat skladnosti sistema s standardom ISO 14001. S svojimi aktivnostmi je druæba vpeta tudi v druæbeno okolje. Z rastjo proizvodnje ohranjamo stabilno zaposlitev in socialno varnost velikemu πtevilu ljudi, saj skupaj s πtirimi odvisnimi druæbami najveë zaposlujemo v severni primorski regiji. V okolju, za katero je znaëilna storitvena dejavnost, omogoëamo zaposlitev velikemu πtevilu tehniëno izobraæenih ljudi in tistim, ki jim ustreza narava dela v industrijskem okolju, od vrhunskih razvijalcev do takih, ki se niso uspeli πolsko izobraziti, pa se hoëejo priuëiti industrijskega dela v proizvodnji. Seznanjanje z delom in poklici omogoëamo dijakom in πtudentom z opravljanjem poëitniπke in strokovne prakse ter s priloænostnim delom. S Tehniπkim πolskim centrom sodelujemo pri informiranju in spodbujanju osnovnoπolcev za tehniëne poklice. Z veëjimi podjetji in obmoëno gospodarsko zbornico smo v letu 2002 ustanovili visokoπolsko srediπëe Diligentia, ki bo πirilo visokoπolsko izobraæevanje in omogoëilo mladim izobraæencem, da ostanejo v regiji. Naπi strokovni sodelavci so aktivni v okviru Slovenske fundacije za poslovno odliënost, katere soustanovitelji smo. Iskra Avtoelektrika, d. d., sodeluje tudi v Slovenskem zdruæenju za kakovost. Zaradi izboljπanja sodelovanja v dobaviteljski verigi smo soustanovili Avtomobilski grozd in se vëlanili v dva tehnoloπka parka. Ljudem v lokalnem okolju pomagamo h kakovostnejπemu æivljenju tudi s sponzoriranjem druæbenih in kulturnih aktivnosti, z donacijami humanitarnim, kulturnim in izobraæevalnim ustanovam, zdruæenjem ter manjπim πportnim klubom in druπtvom. Smo sponzorji πportnega druπtva Iskra Avtoelektrika, v njem pa so naπi zaposleni aktivni, a prostovoljni animatorji za razne πportne zvrsti. Podobno vplivajo na druæbeno okolje in ga podpirajo tudi odvisne druæbe skupine. e zlasti to velja za odvisni druæbi v Bovcu in Komnu, ki sta v gospodarsko manj razvitem okolju in sta zanj kljuënega pomena. Iskra Avtoelektrika Avto deli, d. o. o., Bovec je v letu 2002 prejela najviπje obëinsko priznanje za prispevek k razvoju kraja.
NaËrtovani razvoj 24 Glavni strateπki cilji Iskre Avtoelektrike, d. d., do leta 2006 so: rast vrednosti prodaje proizvodov nad 31.000 milijonov SIT, donosnost kapitala nad 10 %, dodana vrednost nad 7 milijonov SIT na zaposlenca. Glavni poudarki strategij so pospeπeno uvajanje novih tehnologij asinhronskih in elektronsko komutiranih motorjev ter krmilnikov, v soëasnem razvoju z globalnimi kupci, razvoj in industrializacija reduktorskih zaganjalnikov in alternatorjev za gospodarska vozila, intenzivnejπe træenje komponent iz izbranih tehnologij, nadgradnja prodajne mreæe s tehniëno podporo kljuënim kupcem in utrjevanje strategije proizvodnje svetovnega razreda in modela poslovne odliënosti. Za uresniëevanje vizije in doseganje strateπkih ciljev smo opredelili poslovne in funkcijske strategije, katerih udejanjanje spremljamo z uravnoteæenimi izkazi. Glavni cilji iz uravnoteæenega izkaza za obvladujoëo druæbo za leto 2003 so: FinanËni vidik: NaËrtovana je rast prodaje na vrednost 25.242 milijonov SIT, ob istoëasnem poveëanju donosnosti kapitala v viπini 6,5 %. ki jo v obvladujoëi druæbi merimo s proizvodnjo na zaposlenega na dan in se bo v primerjavi z letom 2002 poveëala za dobrih 7 %. K izboljπanju procesov bodo pripomogli tudi dobavitelji, zato bomo poveëali deleæa direktnih dobav naπih dobaviteljev - nad 70 % v vseh dobavah - ob hkratnem zagotavljanju ustrezne kakovosti. Vidik rasti in inovativnosti: Le z razvojem novih izdelkov, ki bodo razviti v partnerskem sodelovanju z naπimi kupci, bomo lahko zagotavljali dolgoroëno dobiëkonosno rast Iskre Avtoelektrike. Zato æelimo tudi v bodoëe ostati inovativna druæba, ki bo imela deleæ prodaje izdelkov mlajπih od treh let nad 25%. Vidik ljudi in uëenja: Poleg nenehnega dvigovanja povpreëne stopnje izobrazbe, je pomembno spodbujanje ustvarjalnega sodelovanja, zato bo leto 2003 predvsem usmerjeno v uvajanje novega plaënega sistema. Na ravni skupine zajema delniπka druæba pomembnejπi deleæ, posamezne odvisne in pridruæene druæbe pa predstavljajo manjπe deleæe oziroma podpirajo izvajanje strategij Iskre Avtoelektrike, d. d., in skupine s svojimi poslovnimi usmeritvami. Vidik kupcev: S poveëevanjem zadovoljstva kupcev bomo poveëevali prodajo in træne deleæe. Poleg ponudbe inovativnih in kakovostnih izdelkov naërtujemo izboljπanje dobav z zmanjπevanjem zamud pri dobavah. Vidik procesov: K doseganju zastavljenih ciljev bo najveë prispevalo poveëevanje produktivnosti, Tako je glavni strateπki cilj skupine rast konsolidirane prodaje v letu 2006 na 40.000 milijonov SIT. Glavni cilji v letu 2003 na ravni skupine so podobni kot v delniπki druæbi, le da se dopolnjujejo s specifiënostjo delovanja posameznih odvisnih druæb. Za skupino sta v letu 2003 predvidena prodaja 31.366 milijonov SIT in donosnost kapitala v viπini 6,3 %.
26 RaËunovodski izkazi s pojasnili Iskre Avtoelektrike, d. d. Bilanca stanja na dan 31. 12. 2002 Pojasnila 2002 2001 SREDSTVA 22.245.262 20.417.127 STALNA SREDSTVA 11.917.796 11.829.133 Neopredmetena dolgoroëna sredstva 1 210.626 199.366 DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja 76.593 67.442 DolgoroËne premoæenjske pravice 79.394 85.287 Neopredmetena dolgoroëna sredstva v pridobivanju 54.640 46.637 Opredmetena osnovna sredstva 2 9.718.176 9.747.570 ZemljiπËa in zgradbe 4.112.489 4.253.427 ZemljiπËa 866.470 866.470 Zgradbe 3.246.019 3.386.957 Proizvajalne naprave in stroji 3.963.059 4.014.562 Druge naprave in oprema 1.291.311 1.171.606 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 351.317 307.975 Predjumi za pridobitev osnovnih sredstev 126.774 119.506 Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi 224.543 188.469 DolgoroËne finanëne naloæbe 3 1.988.994 1.882.197 Deleæi v podjetjih v skupini 1.809.928 1.675.055 Deleæi v pridruæenih podjetjih 6.486 46.544 DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij 16.090 0 Drugi dolgoroëni deleæi 144.299 143.584 Druge dolgoroëne finanëne terjatve 12.192 17.014 GIBLJIVA SREDSTVA 10.294.936 8.552.870 Zaloge 4 3.018.727 2.589.167 Material 2.061.928 1.675.422 NedokonËana proizvodnja 453.630 417.630 Proizvodi in trgovsko blago 449.316 314.391 Predujmi za zaloge 53.853 181.724 Poslovne terjatve 5 6.787.779 5.563.463 DolgoroËne poslovne terjatve 17.567 0 DolgoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij 17.567 0 KratkoroËne poslovne terjatve 6.770.212 5.563.463 KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 2.744.088 2.366.260 KratkoroËne poslovne terjatve do podjetij v skupini, razen do pridruæenih podjetij 2.927.144 2.524.503 KratkoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij 594.145 296.158 KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 504.835 376.542
27 Pojasnila 2002 2001 KratkoroËne finanëne naloæbe 6 360.714 399.577 KratkoroËne naloæbe v podjetjih v skupini, razen v pridruæenih podjetjih 29.533 29.559 KratkoroËne naloæbe v pridruæenih podjetjih 7.390 0 KratkoroËne finanëne naloæbe do drugih 323.791 370.018 Dobroimetje pri bankah, Ëeki, gotovina 127.715 664 Aktivne Ëasovne razmejitve 7 32.529 35.123 ZabilanËna aktiva 7.461.219 6.051.853 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 22.245.262 20.417.127 KAPITAL 8 10.410.467 10.081.957 Vpoklicani kapital - osnovni kapital 3.216.626 3.216.626 Kapitalska rezerva 480.478 480.478 Rezerve iz dobiëka 1.299.556 245.731 Druge rezerve iz dobiëka 1.299.556 245.731 Preneseni Ëisti poslovni izid 801.112 1.449.910»isti poslovni izid poslovnega leta 252.712 329.229 Prevrednotovalni popravki kapitala 4.359.983 4.359.983 Sploπni prevrednotovanlni popravki kapitala 4.359.983 4.359.983 REZERVACIJE 9 240.126 306.144 Druge rezervacije 240.126 306.144 FinanËne in poslovne obveznosti 11.575.916 10.020.931 DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti 10 5.081.546 4.002.405 DolgoroËne finanëne obveznosti do bank 4.955.603 3.850.593 DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih 125.943 151.812 KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti 11 6.494.370 6.018.526 KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic 1.527 1.527 KratkoroËne finanëne obveznosti do bank 2.519.901 2.062.524 KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 30.953 39.478 KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.308.222 2.604.060 KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 1.009.159 801.332 KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih 624.608 509.605 Pasivne Ëasovne razmejitve 12 18.754 8.095 ZabilanËna pasiva 13 7.461.219 6.051.853
28 Izkaz poslovnega izida za leto 2002 Pojasnila 2002 2001»isti prihodki od prodaje 14 23.646.793 20.463.895 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje 189.704-34.715 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 25.173 73.738 Drugi poslovni prihodki 15 159.766 131.376 Stroπki blaga, materiala in storitev 16 15.908.858 13.788.267 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala 13.634.917 11.430.832 Stroπki storitev 2.273.941 2.357.435 Stroπki dela 17 5.469.860 4.947.191 Stroπki plaë 3.932.342 3.549.999 Stroπki socialnih zavarovanj 635.187 566.026 Drugi stroπki dela 902.331 831.166 Odpisi vrednosti 1.684.745 1.198.711 Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoroënih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 18 1.559.883 1.187.881 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 19 124.862 10.830 Drugi poslovni odhodki 20 80.258 59.179 Poslovni izid iz poslovanja 877.715 640.946 FinanËni prihodki iz deleæev 111.530 89.862 FinanËni prihodki iz deleæev v podjetjih v skupini, razen v pridruæenih podjetjih 110.896 89.862 FinanËni prihodki iz deleæev v pridruæenih podjetjih 585 0 Drugi finanëni prihodki iz deleæev 49 0 FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev 4.319 1.091 FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev do pridruæenih podjetij 3.640 0 Drugi finanëni prihodki iz dolgoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) 679 1.091 FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev 21 330.943 405.142 FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev do podjetij v skupini, razen v pridruæenih podjetjih 79.186 119.722 FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev do pridruæenih podjetij 730 0 Drugi finanëni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) 251.027 285.420 FinanËni odhodki za odpise dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb 26.065 338.597 Prevrednotovalni odhodki pri finanënih naloæbah v podjetja v skupini, razen v pridruæena podjetja 10.072 150 Prevrednotovalni odhodki pri finanënih naloæbah v pridruæena podjetja 15.793 0 Drugi prevrednotovalni finanëni odhodki 22 200 338.447
29 Pojasnila 2002 2001 FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 828.217 498.561 FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini, razen v pridruæenih podjetjih 83.488 64.119 Drugi finanëni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 744.729 434.442 Poslovni izid iz rednega delovanja 470.225 299.883 Davek iz dobiëka iz rednega delovanja 0 0»isti poslovni izid iz rednega delovanja 470.225 299.883 Izredni prihodki 23 40.671 42.151 Izredni odhodki 23 5.472 12.806 Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka 5.472 12.806 Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 0 0 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 35.199 29.345 Davek iz dobiëka zunaj rednega delovanja 0 0 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 0 0»isti poslovni izid obraëunskega obdobja 24 505.424 329.229 + Preneseni dobiëek (prenesena izguba) 801.112 1.449.910 - PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiëka po sklepu uprave 252.712 0 BilanËni dobiëek/bilanëna izguba 1.053.824 1.779.138
30 Izkaz finanënega izida od 1. 1. do 31. 12. 2002 2002 2001 FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU Pritoki pri poslovanju 22.712.785 20.008.042 Poslovni prihodki 23.932.462 20.807.942 Izredni prihodki, ki se nanaπajo na poslovanje 40.671 42.151 ZaËetne manj konëne poslovne terjatve -1.262.942-829.048 ZaËetne manj konëne aktivne Ëasovne razmejitve 2.594-13.003 Odtoki pri poslovanju -22.007.697-19.147.821 Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoroënih rezervacij -21.475.093-18.973.659 Izredni odhodki, ki se nanaπajo na poslovanje -5.472-12.806 Davek iz dobiëke in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 0 0 KonËne manj zaëetne zaloge -518.172-350.766 ZaËetni manj konëni poslovni dolgovi -19.619 185.198 ZaËetne manj konëne pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve 10.659 4.212 Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju) 705.088 860.221 FINAN»NI TOKOVI PRI NALOÆBENJU Pritoki pri naloæbenju 159.783 56.516 FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na naloæbenje 120.920 56.516 Pobotano zmanjπanje kratkoroënih finanënih naloæb 38.863 0 Odtoki pri naloæbenju -1.697.432-2.557.507 FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na naloæbenje -37.378-343.995 Pobotano poveëanje neopredmetenih dolgoroënih sredstev -58.287-21.621 Pobotano poveëanje opredmetenih osnovnih sredstev -1.594.191-1.823.552 Pobotano poveëanje dolgoroënih finanënih naloæb -7.576-228.472 Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih naloæb 0-139.867 Prebitek pritokov pri naloæbenju (ali prebitek odtokov pri naloæbenju) -1.537.649-2.500.991 FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju 1.525.363 2.178.107 FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na financiranje 45.098 70.251 PoveËanje kapitala 0 649.934 Pobotano poveëanje dolgoroënih finanënih dolgov 845.331 891.028 Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih dolgov 634.934 566.894 Odtoki pri financiranju -565.751-541.033 FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na financiranje -365.015-347.270 Pobotano zmanjπanje dolgoroënih rezervacij -21.716-30.662 Zmanjπanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobiëka -179.020-163.101 Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju) 959.612 1.637.074 KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 127.715 664 FINAN»NI IZID V OBDOBJU 127.051-3.696 ZaËetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 664 4.360
31 Izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12. 2002 ZaËetno Premiki v Premiki v Premiki iz KonËno stanje kapital kapitalu kapitala stanje I. Vpoklicani kapital 3.216.626 0 0 0 3.216.626 1. Osnovni kapital 3.216.626 0 0 0 3.216.626 II. Kapitalske rezerve 480.478 0 0 0 480.478 III. Rezerve iz dobiëka 245.732 0 1.053.824 0 1.299.556 1. Zakonske rezerve 0 0 0 0 0 2. Rezerve za lastne deleæe 0 0 0 0 0 3. Statutarne rezerve 0 0 0 0 0 4. Druge rezerve iz dobiëka 245.732 0 1.053.824 0 1.299.556 IV. Preneseni Ëisti poslovni izid 1.449.910 0-471.884-176.914 801.112 V.»isti poslovni izid poslovnega leta 329.228 505.424-581.940 0 252.712 VI. Prevrednotovalni popravek kapitala 4.359.983 0 0 0 4.359.983 1. Sploπni prevredotovalni popravek kapitala 4.359.983 0 0 0 4.359.983 2. Posebni prevredotovalni popravek kapitala 0 0 0 0 0 Skupaj 10.081.957 505.424 0-176.914 10.410.467
Pojasnila k raëunovodskim izkazom 32 Sploπna razkritja (firma in sedeæ, dejavnost, zaposleni, imena Ëlanov uprave in nadzornega sveta) so predstavljena v poslovnem poroëilu. RaËunovodske usmeritve Podlaga za sestavitev raëunovodskih izkazov RaËunovodski izkazi v tem poroëilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih raëunovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Pri tem so upoπtevane temeljne raëunovodske predpostavke: upoπtevanje nastanka poslovnih dogodkov, Ëasovna neomejenost delovanja ter upoπtevanje resniëne in poπtene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamiënih cen. Kakovostne znaëilnosti raëunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raëunovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. RaËunovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove raëunovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto 2001. Pri izdelavi raëunovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejπnje obraëunsko obdobje niso preraëunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na naëin izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri Ëemer se je upoπtevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroæeni so na tisoë enot. Zaradi zaokroæevanja podatkov se lahko pri seπtevanju pojavijo raëunske razlike. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj V Iskri Avtoelektriki, d. d., se na globalnem trgu sooëamo z vrsto poslovnih tveganj, ki jih æelimo nevtralizirati v Ëim veëji meri in s tem zagotavljati Ëimbolj stabilno poslovanje. Tveganje zaradi proizvajalëeve odgovornosti V sklopu celovitega razreπevanja zavarovanj smo sklenili pogodbo za zavarovanje proizvajalëeve odgovornosti za izdelke. Po tem zavarovanju zavarovalnica jamëi za πkodo zaradi civilnopravnih odπkodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti druæbi zaradi nesreëe, do katere bi priπlo zaradi slabega delovanja naπih izdelkov. Zavarovanje obsega tudi stroπke, ki nastanejo kot posledica odpoklica, zaradi dejanskih ali zelo verjetnih nepravilnosti na izdelkih, in πkodo v primeru, Ëe druæba doloëi izdelke neustrezne kakovosti in nastane pri odpravljanju pomanjkljivosti πkoda na stvareh (sklopih), v katere so izdelki vgrajeni. Zavarovanja so sklenjena na zavarovalne vsote, ki druæbi, ob tovrstnih stroπkih in odπkodnini, zagotavljajo v celoti ali vsaj v veëji meri nadomestitev nastalih stroπkov. Valutna tveganja V Iskri Avtoelektriki, d. d., tekoëe spremljamo izpostavljenost po posameznih valutah. Glede na træno usmeritev druæbe in zaradi velike volatilnosti ameriπkega dolarja smo v letu 2002 aktivirali mehanizme zaπëite pred valutno izpostavljenostjo v dolarjih. Za zmanjπanje izpostavljenosti v dolarjih
33 smo v okviru notranjih zaπëit sprejeli usmeritev za poveëanje nabave na dolarskih podroëjih. Uporabili pa smo tudi zaπëite z izvedenimi finanënimi instrumenti (terminske pogodbe) za πëitenje denarnega toka za okoli 65 % izpostavljenosti v dolarjih. Da bi zaëeli s sistemskim pristopom za πëitenje valutne izpostavljenosti, smo izdelali poseben pravilnik, ki ureja to podroëje in je zaëel veljati v februarju 2003. Obrestno tveganje Iskra Avtoelektrika, d. d., je skoraj izkljuëno izvozno usmerjena in temu je prilagojeno tudi financiranje. Glede na to, da prodajo vedno bolj πirimo na nove trge in k novim kupcem, smo v letu 2003 zaëeli celoviteje urejati zaπëite pred kreditnim tveganjem, Ëeprav πe vedno selektivno. S 1. 1. 2003 smo vzpostavili zavarovanje terjatev pri SID-u za 167 kupcev, ki obsegajo tudi kupce odvisnih trgovskih druæb in predstavljajo okoli 60 % skupne prodaje. PlaËilno tveganje V Iskri Avtoelektriki, d. d., si prizadevamo, da bi s Ëimbolj sprotnim poravnavanjem obveznosti do svojih upnikov zagotavljali visoko plaëilno boniteto. VeËji del posojil je deviznih posojil s spremenljivo obrestno mero, vezano na LIBOR in EURIBOR. Glede na to, da po letu 2000 obrestne mere padajo, so bili s spremenljivo obrestno mero izkoriπëeni pozitivni uëinki padanja. Zavedamo se, da se obrestne mere pribliæujejo najniæjim ravnem in da se bo v kratkem trend obrestnih mer obrnil v nasprotno smer. Zaradi izkljuëitve obrestnega tveganja bomo aktivirali zaπëite s fiksiranjem obrestnih mer, ko bomo ocenili, da se trend obraëa v nasprotno smer. Kreditno tveganje oziroma tveganje neizpolnitve nasprotne stranke V letu 2002 smo izvajali zaπëito pred kreditnim tveganjem zelo selektivno, z zavarovanjem terjatev pri Slovenski izvozna druæbi, d. d. (SID). Terjatve smo zavarovali le pri dveh kupcih, ki v skupni prodaji predstavljata zanemarljivo vrednost. V ta namen smo oblikovali likvidnostno rezervo, ki se odraæa v likvidnostnem preseæku v viπini do 1 % kratkoroënih obveznosti. Ostala zavarovanja V Iskri Avtoelektriki, d. d., imamo sklenjeno vrsto zavarovanj premoæenja in odgovornosti po dolgoroëni pogodbi z zavarovalno druæbo. Izpostavimo naj dve: poæarno zavarovanje, ki obsega zavarovanje gradbenih objektov na novo vrednost, opreme in osnovnih sredstev v pridobivanju na knjigovodsko nabavno vrednost ter zalog na flotantni naëin, zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi poæara za trimeseëno dobo jamëenja. TeËaj in naëin preraëuna v domaëo valuto Sredstva in viri, izraæeni v tuji valuti, se v bilanci stanja na dan 31. 12. 2002
34 preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije. Pozitivne in negativne teëajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Neopredmetena dolgoroëna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva zajemajo naloæbe v pridobljene dolgoroëne pravice do industrijske lastnine, dolgoroëno odloæene stroπke in naloæbe v dobro ime. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, v katero se vπtevajo tudi uvozne in nevraëljive nakupne dajatve. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroënega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih povzroëi njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoëe pripisati. Neopredmetena dolgoroëna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevraëljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jih je mogoëe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in namestitve. Pozitivna razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, negativna razlika pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. Kasneje nastali stroπki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Stroπki, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveëujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe poveëujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki omogoëajo podaljπanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjπajo do takrat obraëunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Popravila in vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, se pripoznajo kot odhodki, kadar se pojavijo. Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoroënega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se zaëne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je zaëelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizacijo druæba obraëunava posamiëno po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se zaëne amortizirati, ko je na voljo za uporabo.
35 Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi sredstev in znaπajo: Stopnja Gradbeni objekti 1,67-5,00 % Oprema za opravljanje osnovne dejavnosti 14,00-20,00 % Druga oprema 14,00 % Transportna oprema 14,30-15,50 % Orodja 20,00 % RaËunalniπka oprema 25,00 % Neopredmetena dolgoroëna sredstva 20,00 % Zmanjπanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni stroπek amortizacije, temveë prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizirljivimi sredstvi, razen Ëe je bil pri njihovi prejπnji okrepitvi poveëan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za razliko poveëa prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi. FinanËne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital, lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dolæniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dræave se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka plaëanemu znesku, poveëanem za stroπke, ki jih je mogoëe pripisati neposredno naloæbi. DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital odvisnih in pridruæenih podjetij, ki so zajete v skupinske raëunovodske izkaze, se vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno poveëujejo za tisti del Ëistega dobiëka odvisnih in pridruæenih podjetij, ki pripada obvladujoëemu podjetju. Za uëinek prevrednotenja naloæb v odvisna podjetja se poveëajo finanëni prihodki, v pridruæenih podjetjih pa prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s temi dolgoroënimi finanënimi naloæbami. Kasneje prejeti deleæi v dobiëku zmanjπujejo prvotno izkazano poveëanje finanëne naloæbe na podlagi udeleæbe v dobiëku. DolgoroËne finanëne naloæbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske raëunovodske izkaze, se v posamiënih raëunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni metodi in se letno ne poveëujejo za tisti Ëisti del dobiëka, ki jim pripada; nakazani deleæi v dobiëku se obravnavajo zunaj njih in poveëujejo finanëne prihodke. KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËna finanëna naloæba v lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in dolæniπke vrednostne papirje podjetij ali dræave se ob zaëetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti. Izpeljani finanëni instrumenti za varovanje denarnega toka pred tveganjem se izkazujejo v zunajbilanëni evidenci. Del dobiëka oziroma izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem se takoj pripozna neposredno kot prevrednotovalni finanëni prihodek oziroma kot finanëni odhodek.
36 Terjatve Zaloge Terjatve vseh vrst se ob zaëetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaëane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveëajo ali pa, ne glede na prejeto plaëilo ali drugaëno poravnavo, tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Zaloge materiala se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Druæba uporablja metodo stalnih cen; posebej se vodijo odmiki dejanskih nabavnih cen od stalnih cen po skupinah sorodnih stvari. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije; razlika predstavlja redne finanëne prihodke ali redne finanëne odhodke. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo na osnovi ocene izterljivosti vsake posamezne terjatve in starostne analize ter se izkaæejo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki obratnih sredstev. Za terjatve, pri katerih je od datuma zapadlosti preteklo veë kot leto dni, se oblikuje 100-odstotni popravek vrednosti. Za terjatve do kupcev, pri katerih se je zaëel postopek prisilne poravnave, steëaja, likvidacije ali toæbe, se takoj oblikuje 100- odstotni popravek vrednosti. DokonËni odpis terjatve se opravi na osnovi utemeljene listine v breme æe oblikovanega popravka terjatev. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih zaëel sodni postopek, pa kot sporne terjatve. Zaloge trgovskega blaga se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Zaloge nedokonëane proizvodnje in gotovih proizvodov so ovrednotene po proizvajalnih stroπkih, ki se zbirajo po stroπkovnih mestih in vsebujejo stroπke materiala, proizvodnih storitev, izdelavne plaëe, ustrezni del amortizacije, ustrezni del energije ter ustrezni del drugih proizvajalnih stroπkov. Uporablja se metoda stalnih cen, z izraëunanim odmikom od stalnih cen. Zaloge gotovih proizvodov so ovrednotene po cenah, ki so niæje od prodajnih cen. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, Ëe knjigovodska vrednost, vkljuëno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroπkovnih cenah, presega njihovo træno vrednost. Za ugotavljanje nadomestitvene vrednosti zalog druæba analizira posamezne vrste zalog po starostni strukturi. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.
37 Denarna sredstva Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjiæni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, knjiæni denar je denar na raëunih pri banki, ki se lahko uporablja za plaëevanje. Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic (manj kot 30 dni). Denar na poti je denar, ki se prenaπa iz blagajne na ustrezni raëun pri banki in se istega dne πe ne vpiπe kot dobroimetje pri njej. Denarno sredstvo, izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaëo valuto po menjalnem teëaju na dan prejema. Ob koncu obdobja se denarna sredstva, izraæena v tuji valuti, prevrednotijo po srednjem teëaju Banke Slovenije. TeËajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveëa ali zmanjπa prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finanëni prihodek oziroma redni finanëni odhodek. Kapital Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiëka, preneseni Ëisti dobiëek iz prejπnjih let ali prenesena Ëista izguba iz prejπnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno πe ne razdeljeni Ëisti dobiëek ali πe ne poravnana Ëista izguba poslovnega leta. na raëun dolgoroëno vnaprej vraëunanih stroπkov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so finanëni in poslovni, kratkoroëni in dolgoroëni. Vsi se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplaëilo kakega poslovnega dolga, pri poslovnih in pri dolgoroënih dolgovih prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, pri kratkoroënih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obraëunani stroπek, odhodek ali deleæ v poslovnem izidu. DolgoroËni dolgovi se poveëujejo za pripisane obresti ali zmanjπujejo za odplaëane zneske in morebitne drugaëne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaëila glavnice in prenose med kratkoroëne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoroënih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveëanja ali zmanjπanja, skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. Osnovni kapital se vodi v domaëi valuti. DolgoroËne rezervacije DolgoroËne rezervacije se oblikujejo za dolgoroëne rezervacije na raëun dolgoroëno odloæenih prihodkov ali dolgoroëne rezervacije KratkoroËne in dolgoroëne obveznosti vseh vrst se v zaëetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaëilo. Kasneje se poveëujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Zmanjπujejo se za odplaëane zneske
38 in morebitne drugaëne poravnave v dogovoru z upnikom. DolgoroËne obveznosti se zmanjπujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplaëan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoroënimi obveznostmi. KratkoroËne Ëasovne razmejitve Aktivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroëno odloæene stroπke (odhodke) in prehodno nezaraëunane prihodke. KratkoroËno odloæeni stroπki vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku πe ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Prehodno nezaraëunani prihodki se pojavijo, Ëe se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoπtevajo prihodki, podjetje pa zanje πe ni dobilo plaëila, niti jih ni zaraëunalo. Pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraëunane stroπke (odhodke) in kratkoroëno odloæene prihodke. Vnaprej vraëunane stroπke sestavljajo stroπki, ki so priëakovani, pa se πe niso pojavili, in se nanaπajo na obdobje, za katero se ugotavlja poslovni izid. KratkoroËno odloæeni prihodki nastajajo, Ëe so storitve æe zaraëunane, podjetje pa jih πe ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoroëno odloæijo tudi, ko je upraviëenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje πe dvomljiva. Pripoznavanje prihodkov Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveëanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano s poveëanjem sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je ga mogoëe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviëeno priëakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniëeni æe ob nastanku. Poslovni prihodki Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v raëunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejπega plaëila. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finanënih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokonëanih storitev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroënih sredstev, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve sredstev. FinanËni prihodki FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. FinanËni prihodki se pripoznavajo ob obraëunu ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaëilo in poplaëljivosti. Obresti se obraëunavajo v sorazmerju s preteëenim obdobjem ter glede na neodplaëani del glavnice in veljavno obrestno mero. Dividende, doseæene v odvisnih podjetjih, se upoπtevajo, ko je obraëunan deleæ v Ëistem dobiëku odvisnih podjetij, dividende pridruæenih podjetij pa, ko so izplaëane.
39 Prevrednotovalni finanëni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve finanënih naloæb. Izredni prihodki Izredne prihodke sestavljajo neobiëajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveëanjem dolga in ga je mogoëe zanesljivo izmeriti. Poslovni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroπki ne zadræujejo veë v vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje oziroma ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v naëelu enaki vraëunanim stroπkom v obraëunskem obdobju, poveëanim za stroπke, ki se zadræujejo v zaëetnih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje, ter zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konënih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje. V poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoroënimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. FinanËni odhodki FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloæbenje. Pripoznajo se po obraëunu, ne glede na plaëila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finanëni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoroënih in kratkoroënih dolgov. Izredni odhodki Izredne odhodke sestavljajo neobiëajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Mednje sodi tudi prevrednotovalni popravek kapitala, ki skladno s finanënim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moë, merjeno v evrih. Izkaz finanënega izida Izkaz finanënega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2002 in bilance stanja na dan 31. 12. 2001 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razëlenitev pomembnejπih postavk.
RazËlenitve in razkritja k raëunovodskim izkazom 40 Bilanca stanja 1. Neopredmetena dolgoroëna sredstva 2002 2001 DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja 76.593 67.442 DolgoroËne premoæenjske pravice 79.394 85.287 Neopredmetena dolg. sredstva v pridobivanju 54.640 46.637 Skupaj 210.626 199.366 Neopredmetena dolgoroëna sredstva so se v primerjavi s preteklim letom poveëala za 6 %. NajveË, za 17 %, so se poveëali predujmi, sledijo pa dolgoroëno odloæeni stroπki sofinanciranja orodij s 13-odstotnim poveëanjem. V nadaljevanju je prikazano gibanje neopredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah: DolgoroËno DolgoroËne Druga Neopredmetena Skupaj odloæeni stroπki premoæenjske neopredmetena dolg. sredstva poslovanja pravice dolg. sredstva v pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 300.561 133.491 1.045 46.637 481.734 Pridobitve - nove nabave 0 0 0 58.289 58.289 Pridobitve - aktiviranja 30.900 19.387 0-50.287 0 Stanje 31. 12. 2002 334.461 152.878 1.045 54.639 540.023 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2001 233.118 48.205 1.045 0 282.368 Amortizacija 21.750 25.279 0 0 47.029 Stanje 31. 12. 2002 254.868 73.484 1.045 0 329.397 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 67.443 85.286 0 46.637 199.366 Stanje 31. 12. 2002 76.593 79.394 0 54.639 210.626 PoveËanje dolgoroëno odloæenih stroπkov poslovanja se nanaπa na participacijo stroπkov razvoja in izdelave orodij, poveëanje premoæenjskih pravic pa na nakup programske opreme. Vrednost neopredmetenih dolgoroënih sredstev v pridobivanju se nanaπa predvsem na novo programsko opremo za poslovnoinformacijski sistem.
41 2. Opredmetena osnovna sredstva 2002 2001 ZemljiπËa 866.470 866.470 Zgradbe 3.246.019 3.386.957 Proizvajalna oprema 3.963.059 4.014.562 Druga oprema 1.291.311 1.171.606 Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju 224.543 188.469 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 126.774 119.506 Skupaj 9.718.176 9.747.570 Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, ki predstavlja 43,7 % vseh sredstev, je ostala na ravni prejπnjega leta. Druæba v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj in ni imela opredmetenih osnovnih sredstev v finanënem najemu. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna Druga OS v Skupaj oprema oprema pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 866.470 7.454.201 14.288.627 5.483.240 188.469 28.281.007 Pridobitve - nove nabave 0 0 0 0 1.488.901 1.488.901 Pridobitve - aktiviranja 0 28.032 840.242 553.178-1.421.452 0 Odtujitve 0 0-660.021-87.416-10.066-757.503 Podaljπanje æivlj. dobe 0 0 0 232-21.308-21.076 Prenos med konti 0 0 38.316-38.316 0 0 Prevrednotovanje - oslabitev 0 0-12.912 0 0-12.912 Stanje 31. 12. 2002 866.470 7.482.233 14.494.252 5.910.918 224.544 28.978.417 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2001 0 4.067.244 10.274.065 4.311.634 0 18.652.943 Odtujitve 0 0-656.562-87.344 0-743.906 Amortizacija 0 176.332 895.392 433.846 0 1.505.570 Podaljπanje æivlj. dobe 0-7.362-10.882-2.832 0-21.076 Prenos med konti 0 0 35.698-35.698 0 0 Prevprednotovanje - oslabitev 0 0-6.516 0 0-6.516 Stanje 31. 12. 2002 0 4.236.214 10.531.195 4.619.606 0 19.387.015 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 866.470 3.386.957 4.014.562 1.171.606 188.469 9.628.064 Stanje 31. 12. 2002 866.470 3.246.019 3.963.057 1.291.312 224.544 9.591.402 Nova vlaganja se nanaπajo na posodabljanje in poveëanje zmogljivosti proizvodne opreme. Najpomembnejπa med njimi so vlaganja v: opremo za proizvodnjo zaganjalnikov v viπini 362.212 tisoë SIT, opremo za proizvodnjo alternatorjev v viπini 20.107 tisoë SIT, opremo za proizvodnjo motorjev v viπini 187.951 tisoë SIT, opremo za izdelavo hladno oblikovanih delov v viπini 210.761 tisoë SIT, orodja v vrednosti 361.156 tisoë SIT.
42 Vrednost osnovnih sredstev v pridobivanju se nanaπa na montaæno linijo stikal AZJ v vrednosti 96.178 tisoë SIT, kontrolno napravo v vrednosti 41.076 tisoë SIT, montaæno linijo usmernika v vrednosti 13.088 tisoë SIT ter obnovo in πiritev prostorov preizkuπevalnice za razvojne namene v vrednosti 39.813 tisoë SIT. V letu 2002 je bilo prodanih za 385.608 tisoë SIT osnovnih sredstev z neodpisano vrednostjo 3.557 tisoë SIT, izloëenih iz uporabe zaradi iztroπenosti pa za 349.360 tisoë SIT z neodpisano vrednostjo 67 tisoë SIT. V skladu s standardi je druæba opravila preliminarno cenitev indikatorjev, ki bi zahtevali okrepitev ali oslabitev nepremiënin in opreme, katere posamiëna vrednost je veëja od 10.000 tisoë SIT. Cenitev sta opravila neodvisna ocenjevalca vrednosti na dan 31. 12. 2002. Iz poroëil izhaja, da prevrednotenje nepremiënin ni potrebno, predlagana pa je bila oslabitev doloëene opreme. Druæba je na podlagi podrobne analize sprejela sklep o oslabitvi opreme v vrednosti 6.396 tisoë SIT. UËinek oslabitve je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Druæba ima za zavarovanje prejetih finanënih posojil zastavljenih 93,5 % nepremiënin. 3. DolgoroËne finanëne naloæbe 2002 2001 Deleæi v podjetjih v skupini 1.809.928 1.675.055 Deleæi v pridruæenih podjetjih 6.486 46.544 DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij 16.090 0 Drugi dolgoroëni deleæi 144.299 143.584 Druge dolgoroëne finanëne terjatve 12.192 17.014 Skupaj 1.988.994 1.882.197 Gibanje dolgoroënih finanënih naloæb po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: Naziv Deleæi Deleæi v Dolg. finanëne Drugi Druge dolg. Skupaj v podjetjih pridruæenih terjatve do dolgoroëni finanëne v skupini podjetjih pridruæenih deleæi terjatve podjetij Stanje 1. 1. 2002 1.675.055 46.544 0 143.584 17.014 1.882.197 PoveËanje 34.050 0 26.221 1.000 0 61.270 Zmanjπanje 0 24.849 10.647 135 5.023 40.654 Prevrednotovanje - teëajne razlike 9.177-3.209 516 49 204 6.736 Prevrednotovanje - dobiëki /izgube 91.646-12.000 0-198 -2 79.446 Stanje 31. 12. 2002 1.809.928 6.486 16.090 144.299 12.192 1.988.994
43 Druæba ima doma in v tujini deset odvisnih druæb in eno pridruæeno podjetje, ki so predstavljene v poslovnem poroëilu. PoveËanje deleæa v podjetjih v skupini se nanaπa na plaëilo deleæa v druæbi IskRa iz Belorusije. V letu 2002 je druæba v njej pridobila dodaten deleæ, tako da se je ta poveëal s 87 na 91 %. Deleæ je bil ob koncu leta vpisan tudi v sodni register. Druæba je vloæek vrednotila po dejanski vrednosti stvarnih in denarnih vloækov. Razlika med vplaëano in viπjo priznano vrednostjo naloæbe ni evidentirana zaradi naëela previdnosti ob priëakovanem nadaljevanju devalviranja rublja. Druæba je vse naloæbe v tujini prevrednotila s srednjim teëajem Banke Slovenije na dan 31. 12. 2002. Za uëinek prevrednotenja je poveëala finanëne prihodke iz teëajnih razlik v vrednosti 19.190 tisoë SIT in finanëne odhodke v vrednosti 10.013 tisoë SIT. Naloæbe v vsa odvisna podjetja je prevrednotila s sorazmernim deleæem dobiëka in za uëinek poveëala finanëne prihodke v vrednosti 91.646 tisoë SIT. Druæba je 1. 5. 2002 del naloæbe v pridruæeno podjetje Iskra Autoelectric Iran v vrednosti 24.849 tisoë SIT preoblikovala v dolgoroëno posojilo. Zaradi spremenjene raëunovodske usmeritve (kapitalska metoda) bi uskladitev naloæbe s sorazmernim deleæem v kapitalu pridruæenega podjetja pomenila okrepitev naloæbe v viπini 68.693 tisoë SIT. Zaradi velike devalvacije iranske denarne enote rial (454 %) je bila celotna pozitivna razlika poërpana, dodatno pa je bila evidentirana oslabitev v viπini 3.209 tisoë SIT. UËinek je izkazan med finanënimi odhodki. Naloæbo je druæba dodatno oslabila za 12.000 tisoë SIT, kolikor znaπa sorazmerni del izgube pridruæenega podjetja v tekoëem letu. UËinek oslabitve je izkazan med prevrednotovalnimi finanënimi odhodki. DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij se nanaπajo na posojilo, dano druæbi Iskra Autoelectric Iran. To je zmanjπano za anuitete, ki bodo zapadle v letu 2003 in so prikazane med kratkoroënimi finanënimi naloæbami. Nominirano je v evrih z rokom odplaëila πtiri leta in trimeseënim odplaëevanjem glavnice in obresti. Pomembnejπi drugi dolgoroëni deleæi se nanaπajo na deleæ v Iskri, d. d., v vrednosti 46.862 tisoë SIT, v Cimosu Koper, d. d., v vrednosti 20.998 tisoë SIT in na delnice Skupne pokojninske druæbe, d. d., v vrednosti 42.833 tisoë SIT. 4. Zaloge Kosmata Popravek»ista»ista vrednost vrednosti vrednost 2002 vrednost 2001 Material 2.458.704-396.776 2.061.928 1.675.422 NedokonËana proizvodnja 476.341-22.711 453.630 417.630 Proizvodi 395.307-8.630 386.677 232.974 Blago 64.132-1.493 62.639 81.417 Dani predujmi za zaloge 56.886-3.033 53.853 181.724 Skupaj 3.451.370-432.643 3.018.727 2.589.167
44 Zaloge so se v primerjavi s preteklim letom poveëale za 16,6 %. Najbolj so porasle zaloge materiala, in sicer za 23 %, proizvodov pa za 65,9 %. PoveËanje zalog materiala je odraz prehoda iz kooperacije v proizvodnji na nabavo materialov z viπjo stopnjo sestavljenosti, poveëanje zalog proizvodov pa odraz zagotavljanja odzivnosti za prodajo rezervnih delov. Pri inventuri zalog sta bila ugotovljena preseæek v vrednosti 1.954 tisoë SIT in primanjkljaj v vrednosti 4.854 tisoë SIT. Zaradi uskladitve knjigovodske vrednosti zalog s Ëisto iztræljivo vrednostjo je druæba oblikovala popravek vrednosti zalog materiala v viπini 86.984 tisoë SIT in za 1.493 tisoë SIT blaga. UËinek je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek obratnih sredstev. Pri ugotavljanju Ëiste iztræljive vrednosti zalog je druæba spremenila kriterije v primerjavi s preteklim letom. Ob upoπtevanju nespremenjenih kriterijev bi bil popravek vrednosti zalog materiala veëji za 27.597 tisoë SIT. 5. Poslovne terjatve 2002 2001 DolgoroËne terjatve 17.567 0 KratkoroËne terjatve 6.770.212 5.563.463 Skupaj 6.787.779 5.563.463 Poslovne terjatve, ki v sredstvih druæbe predstavljajo 30,5 % vseh sredstev, so se poveëale v primerjavi s preteklim letom za 22,1%. VeËina terjatev, 86 %, se nanaπa na tuje kupce, ostale na domaëi trg. DolgoroËne terjatve Nanaπajo se na prodajo opreme pridruæenemu podjetju Iskra Autoelectric iz Irana. Terjatve so nominirane v evrih, z rokom odplaëila od dve do pet let, s trimeseënim odplaëevanjem dolga. KratkoroËne terjatve do kupcev, do podjetij v skupini in pridruæenih podjetij Kosmata Popravek»ista vred.»ista vred. vrednost vrednosti 2002 2001 Terjatve do kupcev v dræavi 474.452-29.525 444.927 326.873 Terjatve do kupcev v tujini 5.873.519-53.069 5.820.450 4.860.048 Skupaj 6.347.971-82.593 6.265.377 5.186.921 KratkoroËne terjatve do kupcev so se v letu 2002 poveëale za 20 %. PoveËanje terjatev do podjetij v skupini je posledica veëjih dobav izdelkov zaradi zagotavljanja pravoëasne odzivnosti pri prodaji rezervnih delov. PoveËanje stanja terjatev do drugih kupcev pa je odraz veëjega obsega prodaje in prodaje na oddaljenih novih trgih.
45 Ob koncu leta je bilo 22,74 % zapadlih terjatev. Terjatev, pri katerih je od datuma zapadlosti poteklo veë kot leto dni, je bilo za 82.593 tisoë SIT. V letu 2002 je bil zanje dodatno oblikovan popravek vrednosti v vrednosti 20.414 tisoë SIT, in sicer 9.932 tisoë SIT za domaëe terjatve, 10.483 tisoë SIT pa za terjatve do kupcev v tujini. UËinek oslabitve terjatev poveëuje prevrednotovalne poslovne odhodke. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 2002 2001 KratkoroËne terjatve do kupcev 2.742.027 2.361.650 KratkoroËne terjatve do kupcev za obresti 2.061 4.610 Skupaj 2.744.088 2.366.260 KratkoroËne poslovne terjatve do podjetij v skupini 2002 2001 KratkoroËne terjatve do podjetij v skupini (kot kupcev) 2.924.919 2.522.540 KratkoroËne terjatve za obresti do podjetij v skupini 1.936 1.227 Druge kratkoroëne terjatve do podjetij v skupini 289 736 Skupaj 2.927.144 2.524.503 KratkoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij 2002 2001 KratkoroËne terjatve do pridruæenih podjetij (kot kupcev) 556.066 296.158 KratkoroËne terjatve za obresti do podjetij v skupini 206 0 KratkoroËni del dolgoroënega kredita do podjetij v skupini 37.873 0 Skupaj 594.145 296.158 KratkoroËne poslovne terjatve do drugih Preteæni del kratkoroënih terjatev do drugih se nanaπa na terjatve do dræave za vraëilo vstopnega davka na dodano vrednost v vrednosti 474.141 tisoë SIT. Druæba nima poslovnih terjatev do Ëlanov uprave, Ëlanov nadzornega sveta in drugih delavcev, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.
46 6. KratkoroËne finanëne naloæbe 2002 2001 KratkoroËno dana posojila podjetjem v skupini 29.120 29.120 Terjatve za obresti od danih posojil podjetjem v skupini 412 439 KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil pridruæenim podjetjem 7.151 0 Terjatve za obresti od danih posojil pridruæenim podjetjem 239 0 KratkoroËni depoziti pri bankah 290.000 360.000 Terjatve za obresti od danih depozitov bankam 5.444 6.498 KratkoroËno dana posojila drugim 11.576 0 KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil 2.528 3.520 Druge kratkoroëne naloæbe 14.243 0 Skupaj 360.714 399.577 KratkoroËni depoziti pri bankah se nanaπajo na dva depozita, nominirana v tolarjih, z enoletno vezavo. Druge kratkoroëne naloæbe pa zajemajo dve terminski pogodbi za varovanje pred valutnimi tveganji. 7. Aktivne Ëasovne razmejitve Vrednosti aktivnih Ëasovnih razmejitev se nanaπajo na vnaprej plaëane stroπke za leto 2003. 8. Kapital 2002 2001 Vpoklicani kapital - osnovni kapital 3.216.626 3.216.626 Kapitalske rezerve 480.478 480.478 Druge rezerve iz dobiëka 1.299.556 245.731 Preneseni Ëisti poslovni izid 801.112 1.449.910»isti poslovni izid poslovnega leta 252.712 329.229 Sploπni prevrednotovalni popravek kapitala 4.359.983 4.359.983 Skupaj 10.410.467 10.081.957 Osnovni kapital druæbe sestavlja 1.608.313 navadnih delnic enega razreda po nominalni vrednosti 2.000,00 SIT. Delnice so v celoti vplaëane. Rezerve druæbe sestavljajo kapitalske rezerve in rezerve iz dobiëka. Kapitalske rezerve predstavljajo 14,94 % osnovnega kapitala, zato druæba ni oblikovala zakonskih rezerv. Na podlagi sklepa skupπëine druæbe se je ugotovljeni bilanëni dobiëek leta 2001 uporabil za izplaëilo dividend v viπini 176.914 tisoë SIT, za prenos v druge rezerve iz dobiëka v viπini 801.112 tisoë SIT, v enaki viπini pa je ostal nerazporejen. Uprava druæbe je 50 % Ëistega dobiëka poslovnega leta 2002 razporedila v druge rezerve iz dobiëka.
47 Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobiëka se lahko uporabljajo za namene iz 60. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah. Ker se teëaj evra do tolarja v letu 2002 ni poveëal za veë kot 5,5 %, skladno s Slovenskimi raëunovodskimi standardi prevrednotenje postavk kapitala ni potrebno. Ob usklajevanju kapitala z rastjo teëaja evra bi bil poslovni izid druæbe niæji za 400.695 tisoë SIT, ob usklajevanju z rastjo cen æivljenjskih potrebπëin pa za 735.108 tisoë SIT. Druæba v letu 2002 ni pridobivala in odsvajala lastnih delnic.»isti dobiëek na delnico znaπa 314,25 SIT. 9. Rezervacije Stanje Oblikovanje»rpanje Stanje 1.1.02 31.12.02 DolgoroËne rezervacije za brezplaëno prejeta OS 0 67 6 61 DolgoroËne rezervacije za ekoloπko sanacijo 215.210 0 44.294 170.916 DolgoroËne rezervacije za linijo Bosch 84.791 0 21.784 63.007 Druge dolgoroëne rezervacije 6.143 0 0 6.143 Skupaj 306.144 67 66.085 240.126 Druæba je v letu 2001 pri sestavi raëunovodskih izkazov napaëno prikazala stanje rezervacij za linijo Bosch na dan 31. 12. 2001. To je bilo za 55.541 tisoë SIT prenizko, ker je bil znesek pomotoma prikazan med obveznostmi do dobaviteljev. NapaËen prikaz ni imel vpliva na poslovni izid. DolgoroËne rezervacije za ekoloπko sanacijo Rezervacije so bile Ërpane za obraëunano amortizacijo osnovnih sredstev iz projekta sanacije ËiπËenja odpadnih voda. DolgoroËne rezervacije za linijo Bosch»rpanje dolgoroënih rezervacij, ki so bile oblikovane ob nakupu omenjene linije, se nanaπa na pokrivanje pogodbenih stroπkov provizije, ki jih druæba plaëuje v skladu s pogodbo, in sicer v viπini 8 % od prodaje izdelkov, ustvarjenih s to opremo. Druge dolgoroëne rezervacije Rezervacije so bile oblikovane v letu 1998. Nanaπajo se na pokrivanje izgube pri prodaji poslovno nepotrebnega objekta v Ljubljani. Ta je bil v letu 1999 prodan, vendar je bil zaradi neurejenega zemljiπkoknjiænega stanja del kupnine zadræan (8,2 % celotne vrednosti). V enakem razmerju so bile v letu 1999 Ërpane rezervacije, ostanek se nanaπa na πe ne prodani del.
48 10. DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti 2002 2001 DolgoroËno dobljena posojila pri bankah doma 4.379.935 3.075.660 DolgoroËno dobljena posojila pri bankah v tujini 575.668 774.933 DolgoroËno dobljena posojila pri drugih 111.833 137.703 DolgoroËne poslovne obveznosti do drugih 14.409 14.109 Skupaj 5.081.845 4.002.405 PoveËanje dolgoroënih finanënih obveznosti za 27 % se nanaπa na najemanje dolgoroënih posojil za financiranje investicij v osnovna sredstva, poveëanega obsega tekoëega poslovanja in skrajπevanja rokov plaëil dobaviteljem. DolgoroËna posojila, dobljena pri bankah, so nominirana v evrih, z rokom odplaëila od pet do sedem let ter trimeseënim oziroma πestmeseënim odplaëevanjem glavnice. Vrednost dolgoroënih posojil, dobljenih pri domaëih bankah, z rokom dospelosti, daljπim od pet let, znaπa 825.541 tisoë SIT. Druæba ima vsa dolgoroëna posojila pri bankah zavarovana z menicami, posojila v vrednosti 4.086.880 tisoë SIT (skupaj z zapadlim delom dolgoroënih posojil, ki so izkazana med kratkoroënimi finanënimi obveznostmi) pa so dodatno zavarovana πe z zastavo nepremiënin. DolgoroËno dobljena posojila pri drugih so nominirana v tolarjih, s πtiriletnim moratorijem in πestletnim odplaëevanjem. Zavarovana so z menicami. 11. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti KratkoroËne finanëne obveznosti do bank 2002 2001 KratkoroËno dobljena posojila pri domaëih bankah 740.000 602.611 Obveznost za obresti od finanënih posojil 66.340 52.505 KratkoroËni del dolgoroëno dobljenih posojil pri bankah 1.713.560 1.407.408 Skupaj 2.519.900 2.062.524 Vsa kratkoroëno dobljena posojila pri domaëih bankah so nominirana v tolarjih in zavarovana z menicami, vezavo depozita in zastavo terjatev.
49 KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2002 2001 KratkoroËne obveznosti do drugih dobaviteljev 2.228.783 2.518.414 KratkoroËne obveznosti za obresti 12.039 13.361 KratkoroËne obveznosti za nezaraëunano blago 67.400 72.285 Skupaj 2.308.222 2.604.060 Zmanjπanje stanja obveznosti do dobaviteljev za 11,3 % je odraz rednejπega plaëevanja obveznosti. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 2002 2001 KratkoroËne finanëne obveznosti do podjetij v skupini 175.625 1.979 Obveznost za obresti do povezanih podjetij 1.303 252 KratkoroËne obveznosti do podjetij v skupini kot dobaviteljev 826.460 787.562 KratkoroËne obveznosti za obresti do podjetij v skupini 5.771 11.539 Skupaj 1.009.159 801.332 Druæba ima obveznosti za kratkoroëno dobljeno posojilo do odvisne druæbe Iskra Asing, d. o. o. Posojilo ni zavarovano in je nominirano v tolarjih. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih 2002 2001 KratkoroËni del dolgoroëno dobljenih posojil pri drugih 37.543 34.684 KratkoroËne obveznosti do delavcev 451.660 324.595 KratkoroËne obveznosti do dræave 105.288 132.995 Druge kratkoroëne obveznosti 30.117 17.331 Skupaj 624.608 509.605 12. Pasivne Ëasovne razmejitve NajveËji deleæ kratkoroëno odloæenih prihodkov, v viπini 4.700 tisoë SIT, se nanaπa na obraëunane, a neplaëane zamudne obresti do kupcev, v viπini 4.909 tisoë SIT pa na obraëunane in neplaëane stroπke reklamacij.
50 13. ZabilanËna sredstva/obveznosti 2002 2001 Hipoteke 4.080.211 3.923.256 Garancije in poroπtva 1.235.025 1.340.093 Terminske pogodbe 1.340.669 0 Zaloge 803.629 786.819 ZemljiπËa 1.685 1.685 Skupaj 7.461.219 6.051.853 Hipoteke se nanaπajo na dana jamstva z zastavo nepremiënin za prejeta posojila pri bankah. Vrednost neodplaëanega dela zavarovanih posojil znaπa 4.086.879 tisoë SIT. Vrednost hipotek je evidentirana po poπteni vrednosti. Garancije in poroπtva v vrednosti 1.167.112 tisoë SIT se nanaπajo na poroπtva za posojila, ki so jih najele odvisne druæbe, banëna garancija v vrednosti 30.000 tisoë SIT je dana Carinski upravi Republike Slovenije za plaëevanje carine in davka na dodano vrednost ob uvozu, 35.157 tisoë SIT pa zadeva garancije dobaviteljem doma in v tujini. Vrednosti terminskih pogodb se nanaπajo na obveznosti za prodajo 3.000.000 ameriπkih dolarjev in nakup 2.942.043 evrov. VeËina zalog zadeva vrednost drobnega inventarja v uporabi. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega uspeha je izdelan po vrstah stroπkov. Na osnovi stroπkovnega raëunovodstva je pripravljen tudi prikaz stroπkov po funkcionalnih skupinah. 2002 2001»isti prihodki od prodaje in usredstveni lastni proizvodi 23.671.966 20.537.632 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala -1.369.459-1.432.388 Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov -17.425.424-14.898.767 Kosmati poslovni izid od prodaje 4.877.083 4.206.477 Stroπki prodajanja -600.089-610.037 Stroπki sploπnih dejavnosti -3.426.899-3.076.040 Prevrednotovalni poslovni odhodki -132.146-10.830 Drugi poslovni prihodki 159.766 131.376 Poslovni izid iz poslovanja 877.715 640.946
51 14.»isti prihodki od prodaje 2002 2001»isti prihodki od prodaje, od tega: 23.646.793 20.463.894 - skupaj proizvodi 21.805.583 18.644.364 - skupaj storitve 356.634 254.995 - skupaj blago 1.183.929 1.355.890 - skupaj material 300.647 208.645 2002 2001»isti prihodki od prodaje, od tega: 23.646.793 20.463.894 - prodaja na domaëem trgu 1.649.724 1.439.216 - prodaja na tujem trgu 21.997.069 19.024.678»isti prihodki iz prodaje so bili v letu 2002 za 15,5 % veëji kot v predhodnem letu. VeËina, 93 %, je bila doseæena s prodajo na tujem trgu. 15. Drugi poslovni prihodki 2002 2001 Prihodki od kompenzacij in subvencij 25.336 15.550 Prihodki od porabe rezervacij 44.301 41.229 Ostali prihodki - najemnine 34.788 30.806 Prevrednotovalni poslovni prihodki 55.341 43.791 Skupaj 159.766 131.376 Poslovni odhodki Poslovni odhodki so bili v letu 2002 veëji za 15,7 %, vendar so naraπëali poëasneje kot prihodki iz poslovanja. 16. Stroπki blaga, materiala in storitev 2002 2001 Nabavna vrednost prodanega blaga 1.369.459 1.432.388 Stroπki materiala 12.265.458 9.998.444 Stroπki storitev 2.273.941 2.357.435 Skupaj 15.908.858 13.788.267
52 Na spremenjeno strukturo stroπkov blaga, materiala in storitev sta v najveëji meri vplivala spremenjena struktura prodaje izdelkov in prehod iz kooperacije v proizvodnji na nabavo materialov. Tako so se stroπki materiala poveëali za 22,6 %, stroπki storitev pa so se zmanjπali za 3,5 %. V nadaljevanju je podrobneje prikazana Ëlenitev posameznih vrst stroπkov materiala in storitev. Stroπki materiala 2002 2001 Stroπki osnovnega materiala 11.267.363 9.013.051 Stroπki pomoænega materiala 84.113 83.999 Stroπki porabljene energije 319.970 330.017 Stroπki nadomestnih delov in materiala za vzdræevanje 136.408 112.633 Stroπki drobnega inventarja 395.813 391.726 Popisne razlike pri materialu -481 4.629 Stroπki pisarniπkega materiala in strokovne literature 50.879 47.628 Drugi stroπki materiala 11.391 14.761 Skupaj 12.265.457 9.998.444 Stroπki storitev 2002 2001 Stroπki proizvodnih storitev 922.619 997.935 Stroπki prevoznih storitev 329.271 311.309 Stroπki storitev vzdræevanja 178.389 178.959 Stroπki najemnin 15.600 16.299 Nadomestila stroπkov delavcem 172.513 152.840 Stroπki plaëilnega prometa in banë. str., zavarovalne premije 109.121 105.716 Stroπki intelektualnih in osebnih storitev 23.323 19.784 Stroπki sejmov, oglaπevanja in reprezentance 106.522 91.714 Storitve fiziënih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti 62.962 61.505 Stroπki drugih storitev 353.621 421.374 Skupaj 2.273.941 2.357.435 17. Stroπki dela 2002 2001 PlaËe in nadomestila plaë zaposlenim 3.932.342 3.549.999 Dajatve za zagotavljanje socialne varnosti 635.187 566.026 Drugi stroπki dela 715.090 652.830 Davki na plaëe 187.241 178.336 Skupaj 5.469.860 4.947.191
53 Zaposleni nimajo nobenih zahtevkov po izplaëilih do druæbe, ki bi jim druæba nasprotovala, prav tako ni tovrstne odprte toæbe do druæbe. V letu 2002 niso bile oblikovane rezervacije za morebitne bodoëe zahtevke zaposlenih. V nadaljevanju so prikazani prejemki nekaterih kategorij zaposlenih in Ëlanov nadzornega sveta. Vsi zneski so v bruto vrednostih. tevilo zaposl. PlaËe PovraËila stroπkov** Sejnine Uprava 5 95.093 3.001 0 Ostali zaposleni* 25 248.363 15.017 0»lani nadzornega sveta 6 0 0 1.101 Skupaj 343.456 18.018 1.101 *Ostali zaposleni so tisti, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe. ** PovraËila stroπkov zajemajo dnevnice, prenoënine in potne stroπke sluæbenih potovanj. V letu 2002 zgoraj navedenim kategorijam zaposlenih druæba ni odobravala predujmov, posojil ali poroπtev. Prav tako ni bilo tovrstnih terjatev iz preteklih let. NihËe od Ëlanov nadzornega sveta nima dodatnih pogodbenih odnosov z druæbo. 18. Amortizacija 2002 2001 Amortizacija neopredmetenih dolgoroënih sredstev 47.028 32.516 Amortizacija zgradb 176.332 168.039 Amortizacija opreme 1.329.238 987.188 Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev 7.285 138 Skupaj 1.559.883 1.187.881 Druæba v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. PoveËanje stroπkov amortizacije za 30,7 % je odraz novih investicij. 19. Prevrednotovalni poslovni odhodki Prevrednotovalni poslovni odhodki se nanaπajo na oblikovanje popravka vrednosti zalog v viπini 88.610 tisoë SIT in terjatev v viπini 36.251 tisoë SIT.
54 20. Drugi poslovni odhodki 2002 2001 Dajatve, ki niso odvisne od poslovnega rezultata 40.081 26.557 Izdatki za varstvo Ëlovekovega okolja 21.103 17.268 Nagrade dijakom in πtudentom na praksi 4.187 0 tipendije 7.074 9.642 Drugi odhodki 7.813 5.712 Skupaj 80.258 59.178 21. FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev Druæba je v letu 2002 imela 330.943 tisoë SIT finanënih prihodkov iz kratkoroënih terjatev, ki so bili za 19 % manjπi kot v predhodnem letu. Niæji finanëni prihodki so odraz neugodnega gibanja teëaja dolarja, saj so bile skupne pozitivne teëajne razlike niæje kar za 43,3 %. Najpomembnejπi so naslednji finanëni prihodki: pozitivne teëajne razlike v vrednosti 196.647 tisoë SIT, aktivne obresti v vrednosti 42.816 tisoë SIT, drugi prihodki iz financiranja v vrednosti 11.935 tisoë SIT pozitiven efekt iz zaπëite pred valutnim tveganjem v vrednosti 79.545 tisoë SIT. 22. FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti FinanËni odhodki so bili 66 % viπji kot v letu 2001 in so znaπali 828.217 tisoë SIT. Ob upoπtevanju teëajnih razlik za dolgoroëne obveznosti, ki so v letu 2001 pomenile Ërpanje revalorizacijskega izida, so veëji le za 14,7 %. Najpomembnejπi so naslednji finanëni odhodki: pasivne obresti v vrednosti 378.819 tisoë SIT, negativne teëajne razlike od finanënih obveznosti v vrednosti 233.809 tisoë SIT, ostale negativne teëajne razlike v vrednosti 215.589 tisoë SIT. PoveËanje neto izgube v finanënem izidu v primerjavi s preteklim letom je predvsem posledica manjπega pozitivnega efekta iz teëajnih razlik, saj je bil ta, ob upoπtevanju prihodkov iz valutnih tveganj, manjπi za 134.926 tisoë SIT. 23. Izredni prihodki in odhodki Izredni prihodki in odhodki se nanaπajo na prejete oziroma plaëane odπkodnine in kazni.
55 Davek od dobiëka Zaradi davënih olajπav druæba za leto 2002 ni izkazala obveznosti za davek od dobiëka; med drugim je bila v skladu s 39. Ëlenom Zakona o davku od dobiëka pravnih oseb uveljavljena tudi davëna olajπava v viπini 40 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoroëna sredstva. 24. DobiËek 2002 2001 Poslovni izid iz rednega delovanja 470.225 299.883 - poslovni izid iz poslovanja 877.715 640.946 - finanëni izid -407.490-341.063 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 35.199 19.345»isti poslovni izid obraëunskega obdobja 505.424 329.229
Kazalniki poslovanja Iskre Avtoelektrike, d. d. 56 Kazalnik 1. Stopnja lastniπkosti financiranja 2. Stopnja dolgoroënosti financiranja 3. Stopnja osnovnosti investiranja 4. Stopnja dolgoroënosti investiranja 5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoroënih obveznosti (hitri koeficient) 7. Koeficient pospeπene pokritosti kratkoroënih obveznosti (pospeπeni koeficient) 8. Koeficient kratkoroëne pokritosti kratkoroënih obveznosti (kratkoroëni koeficient) 9. Koeficient gospodarnosti poslovanja 10. Koeficient Ëiste dobiëkonosnosti kapitala 11. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala Razmerje kapital obveznosti do virov sredstev vsota kapitala in dolgoroënih dolgov (skupaj z dolgoroënimi rezervacijami) obveznosti do virov sredstev osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) sredstva vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroënih finanënih naloæb in dolgoroënih poslovnih terjatev sredstva kapital osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) likvidna sredstva kratkoroëne obveznosti vsota likvidnih sredstev in kratkoroënih terjatev kratkoroëne obveznosti kratkoroëna sredstva kratkoroëne obveznosti poslovni prihodki poslovni odhodki Ëisti dobiëek v poslovnem letu povpreëni kapital (brez Ëistega poslovnega izida prouëevanega leta) vsota dividend za poslovno leto povpreëni osnovni kapital Vrsta kaz. 2002 2001 odstotek 46,80 49,38 odstotek 70,72 70,48 odstotek 44,63 48,72 koef. 0,537 0,579 koef. 1,049 1,014 koef. 0,075 0,067 koef. 1,118 0,991 koef. 1,585 1,421 koef. 1,038 1,032 koef. 0,051 0,036 koef. 0,055 0,050 Sploπna razkritja Sploπna razkritja, ki niso navedena v raëunovodskem poroëilu, je druæba predstavila v poslovnem poroëilu.
Revizorjevo poroëilo LETNO PORO»ILO 2002 57
Konsolidirani raëunovodski izkazi s pojasnili skupine Iskra Avtoelektrika LETNO PORO»ILO 2002 59 Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. 12. 2002 Pojasnila 2002 2001 SREDSTVA 25.162.353 23.342.978 STALNA SREDSTVA 12.308.806 12.361.523 Neopredmetena dolgoroëna sredstva 1 272.541 264.190 DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja 76.753 67.442 DolgoroËne premoæenjske pravice 115.242 114.816 Druga neopredmetena dolgoroëna sredstva 25.907 28.353 Neopredmetena OS v pridobivanju 54.640 53.579 Opredmetena osnovna sredstva 2 11.842.992 11.875.326 ZemljiπËa in zgradbe 5.211.748 5.340.989 ZemljiπËa 1.051.000 1.050.325 Zgradbe 4.160.748 4.290.664 Proizvajalne naprave in stroji 4.770.616 4.826.255 Druge naprave in oprema 1.477.814 1.365.355 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 382.814 342.727 Predujmi za pridobitev osnovnih sredstev 65.182 95.637 Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi 317.632 247.090 DolgoroËne finanëne naloæbe 3 193.273 222.007 Deleæi v pridruæenih podjetjih 6.486 46.544 DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij 16.090 0 Drugi dolgoroëni deleæi 152.791 151.992 Druge dolgoroëne finanëne terjatve 17.907 23.471 GIBLJIVA SREDSTVA 12.787.113 10.906.355 Zaloge 4 5.359.187 4.706.771 Material 1.904.070 1.951.671 NedokonËana proizvodnja 756.160 784.297 Proizvodi in trgovsko blago 2.620.103 1.781.628 Predujmi za zaloge 78.854 189.175 Poslovne terjatve 5 6.774.641 5.542.246 DolgoroËne poslovne terjatve 34.082 19.893 DolgoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij 17.567 0 DolgoroËne poslovne terjatve do drugih 15.364 19.893 DolgoroËne poslovne terjatve za nevplaëani vpoklicani kapital 1.151 0 KratkoroËne poslovne terjatve 6.740.559 5.522.353 KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 5.465.038 5.023.207 KratkoroËne poslovne terjatve do pridruæenih podjetij 594.145 0 KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 681.375 499.146
60 Pojasnila 2002 2001 KratkoroËne finanëne naloæbe 6 332.672 414.264 KratkoroËne naloæbe v pridruæenih podjetjih 7.390 0 KratkoroËne finanëne naloæbe do drugih 325.282 414.264 Dobroimetje pri bankah, Ëeki, gotovina 320.613 243.074 Aktivne Ëasovne razmejitve 7 66.434 75.100 ZabilanËna sredstva 8.869.563 7.440.199 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 25.162.353 23.342.978 KAPITAL 8 10.169.501 9.985.427 Vpoklicani kapital - osnovni kapital 3.216.626 3.216.626 Kapitalska rezerva 480.478 480.478 Rezerve iz dobiëka 1.299.556 245.732 Druge rezerve iz dobiëka 1.299.556 245.732 Uskupinjevalni popravek kapitala 187 647 Preneseni Ëisti poslovni izid 370.839 1.207.217»isti poslovni izid poslovnega leta 90.886 147.687 Prevrednotovalni popravki kapitala 4.359.983 4.359.983 Sploπni prevrednotovanlni popravki kapitala 4.359.983 4.359.983 Kapital manjπinskih lastnikov 350.946 327.057 REZERVACIJE 9 341.323 344.014 Rezervacije za pokojninske in podobne obveznosti 26.606 19.030 Rezervacije za davëne obveznosti 9.334 2.811 Druge rezervacije 255.049 322.173 Rezervacije za slabo ime 50.334 0 FinanËne in poslovne obveznosti 14.538.874 13.025.569 DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti 10 6.190.739 4.779.982 DolgoroËne finanëne obveznosti do bank 5.985.167 4.570.309 DolgoroËne obveznosti do dobaviteljev 29.441 41.162 DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih 176.131 168.511 KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti 11 8.348.135 8.190.046 KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic 1.527 1.527 KratkoroËne finanëne obveznosti do bank 3.433.480 2.989.732 KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 131.288 149.980 KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.787.374 4.197.989 KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih 994.466 850.818 Pasivne Ëasovne razmejitve 12 112.654 43.509 ZabilanËne obveznosti 13 8.869.563 7.440.199
61 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto 2002 Pojasnila 2002 2001»isti prihodki od prodaje 14 28.769.494 24.978.245 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje -20.443-79.354 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 15 473.428 582.898 Drugi poslovni prihodki 16 237.938 162.486 Stroπki blaga, materiala in storitev 17 18.394.669 16.216.074 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala 15.138.868 13.090.602 Stroπki storitev 3.255.801 3.125.472 Stroπki dela 18 7.857.563 7.102.000 Stroπki plaë 5.678.625 5.107.734 Stroπki socialnih zavarovanj 980.709 905.885 Drugi stroπki dela 1.198.229 1.088.381 Odpisi vrednosti 19 1.965.750 1.474.331 Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoroënih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 1.821.913 1.453.718 Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 143.837 20.613 Drugi poslovni odhodki 163.113 95.521 Poslovni izid iz poslovanja 1.075.985 756.349 FinanËni prihodki iz deleæev 634 0 FinanËni prihodki iz deleæev v pridruæenih podjetjih 585 0 Drugi finanëni prihodki iz deleæev 49 0 FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev 4.665 0 FinanËni prihodki iz dolgoroënih terjatev do pridruæenih podjetij 3.640 0 Drugi finanëni prihodki iz dolgoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) 1.025 0 FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev 20 278.748 443.701 FinanËni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev do pridruæenih podjetij 730 0 Drugi finanëni prihodki iz obresti in kratkoroënih terjatev (s prevrednotovalnimi finanënimi prihodki) 278.018 443.701 FinanËni odhodki za odpise dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb 15.993 1.587 Prevrednotovalni odhodki pri finanënih naloæbah v pridruæena podjetja 15.793 1.587 Drugi prevrednotovalni fiananëni odhodki 200 0 FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 21 930.635 1.048.784 Drugi finanëni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 930.635 1.048.784
62 Pojasnila 2002 2001 Poslovni izid iz rednega delovanja 413.405 149.679»isti poslovni izid iz rednega delovanja 413.405 149.679 Izredni prihodki 22 37.940 64.535 Izredni odhodki 22 12.047 12.109 Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka 11.903 12.109 Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala 144 0 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 25.893 52.426 Davek od dobiëka zunaj rednega delovanja 23 77.692 41.753 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah 618 0»isti poslovni izid obraëunskega obdobja 24 360.988 160.352»isti dobiëek veëinskih lastnikov 343.598 147.687»isti dobiëek manjπinskih lastnikov 17.391 12.665
63 Konsolidirani izkaz finanënega izida od 1. 1. do 31. 12. 2002 2002 2001 FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU Pritoki pri poslovanju 28.351.788 25.799.434 Poslovni prihodki 29.578.546 25.846.759 Izredni prihodki, ki se nanaπajo na poslovanje 37.939 64.535 ZaËetne manj konëne poslovne terjatve -1.273.363-70.864 ZaËetne manj konëne aktivne Ëasovne razmejitve 8.666-40.996 Odtoki pri poslovanju -27.750.846-24.597.600 Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoroënih rezervacij -26.689.798-23.727.646 Izredni odhodki, ki se nanaπajo na poslovanje -12.047-12.109 Davek od dobiëka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -17.168-13 KonËne manj zaëetne zaloge -747.880-793.987 ZaËetni manj konëni poslovni dolgovi -353.099-97.094 ZaËetne manj konëne pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve 69.146 33.249 Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju) 600.942 1.201.834 FINAN»NI TOKOVI PRI NALOÆBENJU Pritoki pri naloæbenju 144.089 88.980 FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na naloæbenje 44.830 64.329 Pobotano zmanjπanje dolgoroënih finanënih naloæb 17.667 24.651 Pobotano zmanjπanje kratkoroënih finanënih naloæb 81.592 0 Odtoki pri naloæbenju -1.804.568-2.747.515 FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na naloæbenje -11.313-7.329 Pobotano poveëanje neopredmetenih dolgoroënih sredstev -64.670-49.988 Pobotano poveëanje opredmetenih osnovnih sredstev -1.728.585-2.506.523 Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih naloæb 0-183.675 Prebitek pritokov pri naloæbenju (ali prebitek odtokov pri naloæbenju) -1.660.479-2.658.535 FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Pritoki pri financiranju 1.736.033 2.468.762 FinanËni prihodki, ki se nanaπajo na financiranje 48.560 74.521 PoveËanje kapitala 0 500.319 Pobotano poveëanje dolgoroënih rezervacij 29.363 0 Pobotano poveëanje dolgoroënih finanënih dolgov 1.159.060 1.126.904 Pobotano poveëanje kratkoroënih finanënih dolgov 499.050 767.018 Odtoki pri financiranju -598.957-898.850 FinanËni odhodki, ki se nanaπajo na financiranje -419.937-851.384 Pobotano zmanjπanje dolgoroënih rezervacij 0-50.849 Zmanjπanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobiëka -179.020-3.383 Prebitek pritokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju) 1.137.076 1.569.912 KonËno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 320.613 243.074 FINAN»NI IZID V OBDOBJU 77.539 113.211 ZaËetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 243.074 129.863
64 Konsolidirani izkaz gibanja kapitala od 1. 1. do 31. 12. 2002 ZaËetno Premiki v Premiki v Premiki iz KonËno stanje kapital kapitalu kapitala stanje Kapital veëinskih lastnikov I. Vpoklicani kapital 3.216.626 0 0 0 3.216.626 1. Osnovni kapital 3.216.626 0 0 0 3.216.626 II. Kapitalske rezerve 480.478 0 0 0 480.478 III. Rezerve iz dobiëka 245.732 0 1.053.824 0 1.299.556 - Druge rezerve iz dobiëka 245.732 0 1.053.824 0 1.299.556 IV. Uskupinjevalni popravek kapitala 640 0-460 0 187 V. Preneseni Ëisti poslovni izid 1.207.217 0-659.464-176.914 370.839 VI.»isti poslovni izid poslovnega leta 147.687 343.598-400.399 0 90.886 VII. Prevrednotovalni popravek kapitala 4.359.983 0 0 0 4.359.983 1. Sploπni prevredotovalni popravek kapitala 4.359.983 0 0 0 4.359.983 Kapital manjπinskih lastnikov 327.057 17.390 6.499 0 350.946 Skupaj 9.985.427 360.988 0-176.914 10.169.501 BilanËni dobiëek se na ravni skupine ne ugotavlja, zato je v nadaljevanju prikazan le bilanëni dobiëek matiëne druæbe, ki je tudi predmet delitve na skupπëini matiëne druæbe. Ugotovitev bilanënega dobiëka v tisoë SIT: - preneseni dobiëek: 801.112 SIT - dobiëek tekoëega leta: 505.424 SIT - poveëanje drugih rezerv po sklepu uprave: 252.712 SIT - skupaj bilanëni dobiëek: 1.053.824 SIT
Pojasnila k raëunovodskim izkazom LETNO PORO»ILO 2002 65 Konsolidirani raëunovodski izkazi skupine Iskra Avtoelektrika vsebujejo raëunovodske izkaze matiëne druæbe Iskra Avtoelektrika, d. d., in raëunovodske izkaze druæb v skupini. Deleæ lastniπtva Odvisne druæbe v Sloveniji Iskra Avtoelektrika Avto deli Bovec, d. o. o. 69,76 % Iskra Avtoelektrika Livarna Komen, d. o. o. 100,00% Iskra Avtoelektrika Asing, d. o. o. 90,00 % Iskra Avtoelektrika Orodjarna, d. o. o. 86,23 % Odvisne druæbe v tujini Iskra Autoelektrik Handelsges. mbh, NemËija 100,00 % Iskra Autel, S. r. l., Italija 98,50 % Iskra Autoelectrique, S. A., Francija 60,97 % Iskra UK, Ltd., Velika Britanija 100,00 % Iskra AE, Inc., ZDA 90,00 % IskRa, o. o. o., Belorusija 91,00 % Pridruæeno podjetje Iskra Autoelectric Iran, JVC 40,00 % Sploπna razkritja (firma in sedeæ, dejavnost, zaposleni, imena Ëlanov uprave in nadzornega sveta) so predstavljena v poslovnem poroëilu.
66 RaËunovodske usmeritve Podlaga za sestavitev konsolidiranih raëunovodskih izkazov Konsolidirani raëunovodski izkazi v tem poroëilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih raëunovodskih standardov 2001, ki jih je izdal Slovenski inπtitut za revizijo. Pri tem so upoπtevane temeljne raëunovodske predpostavke: upoπtevanje nastanka poslovnih dogodkov, Ëasovna neomejenost delovanja, ter upoπtevanje resniëne in poπtene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamiënih cen. Kakovostne znaëilnosti raëunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raëunovodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost. RaËunovodski izkazi za leto 2002 zaradi prehoda na nove raëunovodske standarde niso primerljivi z izkazi za leto 2001. Pri izdelavi konsolidiranih raëunovodskih izkazov za leto 2002 se informacije za prejπnje obraëunsko obdobje niso preraëunale po novih slovenskih standardih, ampak so se podatki glede na naëin izkazovanja smiselno prikazali v ustreznih postavkah izidov, pri Ëemer se je upoπtevalo pravilo pomembnosti. Poslovni izidi preteklega obdobja so ostali nespremenjeni. Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Skupina Iskra Avtoelektrika se na globalnem trgu sooëa z vrsto poslovnih tveganj, ki jih æeli obvladovati. Tveganje zaradi proizvajalëeve odgovornosti V sklopu celovitega razreπevanja zavarovanj pri zavarovalni druæbi smo sklenili pogodbe za zavarovanje proizvajalëeve odgovornosti za izdelke. Po tem zavarovanju zavarovalnica jamëi za πkodo zaradi civilnopravnih odπkodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti druæbi zaradi nesreëe, do katere bi priπlo zaradi slabega delovanja naπih izdelkov. Zavarovanje obsega tudi stroπke, ki nastanejo kot posledica odpoklica, zaradi dejanskih ali zelo verjetnih nepravilnosti na izdelkih, in πkodo v primeru, Ëe druæba doloëi izdelke neustrezne kakovosti in nastane pri odpravljanju pomanjkljivosti πkoda na stvareh (sklopih), v katere so izdelki vgrajeni. Zavarovanja so sklenjena na zavarovalne vsote, ob tovrstnih stroπkih in odπkodnini zagotavljajo v celoti ali vsaj v veëji meri nadomestitev nastalih stroπkov. RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroæeni so na tisoë enot. Zaradi zaokroæevanja podatkov se lahko pri seπtevanju pojavijo raëunske razlike. Valutna tveganja V skupini tekoëe spremljamo izpostavljenost po posameznih valutah. Glede na træno usmeritev skupine in zaradi velike volatilnosti ameriπkega dolarja smo v letu 2002 aktivirali mehanizme zaπëite pred valutno izpostavljenostjo v dolarjih. Za zmanjπanje izpostavljenosti v dolarjih smo v okviru
67 notranjih zaπëit sprejeli usmeritev za poveëanje nabave na dolarskih podroëjih. Uporabili pa smo tudi zaπëite z izvedenimi finanënimi instrumenti (terminske pogodbe) za πëitenje denarnega toka za okoli 65 % izpostavljenosti v dolarjih. Obrestno tveganje Skupina Iskra Avtoelektrika je skoraj izkljuëno izvozno usmerjena in temu je prilagojeno tudi financiranje. VeËji del posojil domaëih druæb je deviznih s spremenljivo obrestno mero, vezano na LIBOR in EURIBOR. Glede na to, da po letu 2000 obrestne mere padajo, so bili s spremenljivo obrestno mero izkoriπëeni pozitivni uëinki padanja. Zavedamo se, da se obrestne mere pribliæujejo najniæjim ravnem in da se bo v kratkem trend obrestnih mer obrnil v nasprotno smer. Zaradi izkljuëitve obrestnega tveganja bomo aktivirali zaπëite s fiksiranjem obrestnih mer, ko bomo ocenili, da se trend obraëa v nasprotno smer. Kreditno tveganje oz. tveganje neizpolnitve nasprotne stranke V letu 2002 je matiëna druæba izvajala zaπëito pred kreditnim tveganjem zelo selektivno, z zavarovanjem terjatev pri Slovenski izvozni druæbi, d. d. (SID). Glede na to, da prodajo vedno bolj πirimo na nove trge in k novim kupcem, smo v letu 2003 zaëeli celoviteje urejati zaπëite pred kreditnim tveganjem, Ëeprav πe vedno selektivno. Ker odvisne druæbe ne poslujejo z riziënimi kupci, svojih terjatev nimajo zavarovanih. PlaËilno tveganje V skupini Iskra Avtoelektrika si prizadevamo, da bi s Ëimbolj sprotnim poravnavanjem obveznosti do svojih upnikov zagotavljali visoko plaëilno boniteto. Nobena izmed druæb se ne sooëa z likvidnostnimi teæavami. Ostala zavarovanja V skupini Iskra Avtoelektrika imamo sklenjeno vrsto zavarovanj premoæenja in odgovornosti po dolgoroëni pogodbi z zavarovalno druæbo. TeËaj in naëin preraëuna v domaëo valuto Sredstva in viri, izraæeni v tuji valuti, se v bilanci stanja na dan 31. 12. 2002 preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije. Pozitivne in negativne teëajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Neopredmetena dolgoroëna sredstva Neopredmetena dolgoroëna sredstva zajemajo naloæbe v pridobljene dolgoroëne pravice do industrijske lastnine, dolgoroëno odloæene stroπke in naloæbe v dobro ime prevzetega podjetja. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, v katero se vπtevajo tudi uvozne in nevraëljive nakupne dajatve. Nabavno vrednost neopredmetenega dolgoroënega sredstva, nastalega v podjetju, tvorijo stroπki, ki jih povzroëi njegova zgraditev ali izdelava, in posredni stroπki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoëe pripisati.
68 Neopredmetena dolgoroëna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Opredmetena osnovna sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaëetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevraëljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jih je mogoëe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in namestitve. Pozitivna razlika med Ëisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva se prenese med prevrednotovalne poslovne prihodke, negativna razlika pa med prevrednotovalne poslovne odhodke. Popravila in vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, se pripoznajo kot odhodki, kadar se pojavijo. Amortizacija Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoroënega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem. Opredmeteno osnovno sredstvo se zaëne amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tem, ko se je zaëelo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero je namenjeno. Amortizacijo podjetje obraëunava posamiëno po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja. Stroπki, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, poveëujejo njegovo nabavno vrednost, Ëe poveëujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; pri tem stroπki, ki omogoëajo podaljπanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjπajo do takrat obraëunani amortizacijski popravek njegove vrednosti. Neopredmeteno dolgoroëno sredstvo se zaëne amortizirati, ko je na voljo za uporabo. Zmanjπanje vrednosti amortizirljivih sredstev zaradi oslabitve ni stroπek amortizacije, temveë prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi z amortizljivimi sredstvi, razen Ëe je bil pri njihovi prejπnji okrepitvi poveëan prevrednotovalni popravek kapitala. V takem primeru ga je treba porabiti, preden se za Amortizacijske stopnje temeljijo na æivljenjski dobi sredstev in znaπajo: Stopnja Gradbeni objekti 1,67-5,00 % Oprema za opravljanje osnovne dejavnosti 14,00-20,00 % Druga oprema 8,30-20,00 % Transportna oprema 14,30-15,50 % Orodja 20,00 % RaËunalniπka oprema 25,00 % Neopredmetena dolgoroëna sredstva 20,00-25,00 %
69 razliko poveëa prevrednotovalni poslovni odhodek v zvezi s temi sredstvi. FinanËne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital, lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dolæniπke vrednostne papirje drugih podjetij ali dræave se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka plaëanemu znesku, poveëanemu za stroπke, ki jih je mogoëe pripisati neposredno naloæbi. DolgoroËne finanëne naloæbe v kapital pridruæenih podjetij se vrednotijo po kapitalski metodi, tako da se letno poveëujejo za tisti del Ëistega dobiëka pridruæenih podjetij, ki pripada obvladujoëemu podjetju. Za uëinek prevrednotenja naloæb se poveëa prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s temi dolgoroënimi finanënimi naloæbami. DolgoroËne finanëne naloæbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske raëunovodske izkaze, se v posamiënih raëunovodskih izkazih vrednotijo po naloæbeni metodi in se letno ne poveëujejo za tisti Ëisti del dobiëka, ki jim pripada; nakazani deleæi v dobiëku se obravnavajo zunaj njih in poveëujejo finanëne prihodke. KratkoroËne finanëne naloæbe KratkoroËna finanëna naloæba v lastniπke vrednostne papirje drugih podjetij in dolæniπke vrednostne papirje podjetij ali dræave se ob zaëetnem merjenju ovrednoti po nabavni vrednosti. Izpeljani finanëni instrumenti za varovanje denarnega toka pred tveganjem se izkazujejo v zunajbilanëni evidenci. Del dobiëka oziroma izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, se takoj pripozna neposredno kot prevrednotovalni finanëni prihodek oziroma kot finanëni odhodek. Terjatve Terjatve vseh vrst se ob zaëetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaëane. Prvotne terjatve se lahko kasneje poveëajo ali pa ne, glede na prejeto plaëilo ali drugaëno poravnavo tudi zmanjπajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanaπajo. Terjatve, nominirane v tuji valuti, se konec obdobja preraëunajo po srednjem teëaju Banke Slovenije, razlike predstavljajo redne finanëne prihodke ali redne finanëne odhodke. Popravki vrednosti terjatev se oblikujejo na osnovi ocene izterljivosti vsake posamezne terjatve in starostne analize ter se izkaæejo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki obratnih sredstev. Za terjatve, pri katerih je od datuma zapadlosti preteklo veë kot leto dni, se oblikuje 100-odstotni popravek vrednosti. Za terjatve do kupcev, pri katerih se je zaëel postopek prisilne poravnave, steëaja, likvidacije ali toæbe, se takoj oblikuje 100- odstotni popravek vrednosti. DokonËni odpis terjatve se opravi na osnovi utemeljene listine v breme æe oblikovanega popravka terjatev.
70 Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kot dvomljive, Ëe se je zaradi njih zaëel sodni postopek, pa kot sporne. Zaloge Zaloge materiala se izvirno vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Uporablja se metoda stalnih cen, posebej se vodijo odmiki dejanskih nabavnih cen od stalnih cen po skupinah sorodnih stvari. Zaloge trgovskega blaga se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevraëljive nakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave. Zaloge nedokonëane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so ovrednotene po proizvajalnih stroπkih, ki se zbirajo po stroπkovnih mestih in vsebujejo stroπke materiala, proizvodnih storitev, izdelavne plaëe, ustrezni del amortizacije, ustrezni del energije ter ustrezni del drugih proizvajalnih stroπkov. Uporablja se metoda stalnih cen, z izraëunanim odmikom od stalnih cen. Zaloge gotovih proizvodov so ovrednotene po cenah, ki so niæje od prodajnih cen. Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotujejo, Ëe knjigovodska vrednost, vkljuëno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroπkovnih cenah, presega njihovo træno vrednost. Za ugotavljanje nadomestitvene vrednosti zalog se analizirajo posamezne vrste zalog po starostni strukturi. Zaloge se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo. Denarna sredstva Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjiæni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, knjiæni denar je denar na raëunih pri banki, ki se lahko uporablja za plaëevanje. Sestavljajo ga takoj razpoloæljiva denarna sredstva in denarna sredstva, vezana na odpoklic (manj kot 30 dni). Denar na poti je denar, ki se prenaπa iz blagajne na ustrezni raëun pri banki in se istega dne πe ne vpiπe kot dobroimetje pri njej. Denarno sredstvo, izraæeno v tuji valuti, se prevede v domaëo valuto po menjalnem teëaju na dan prejema. Ob koncu obdobja se denarna sredstva, izraæena v tuji valuti, prevrednotijo po srednjem teëaju Banke Slovenije. TeËajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveëa ali zmanjπa prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finanëni prihodek oziroma redni finanëni odhodek. Kapital Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiëka, preneseni Ëisti dobiëek iz prejπnjih let ali prenesena Ëista izguba iz prejπnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in prehodno πe ne razdeljeni Ëisti dobiëek ali πe ne poravnana Ëista izguba poslovnega leta. Osnovni kapital se vodi v domaëi valuti. Skladno s Slovenskimi raëunovodskimi standardi druæbe skupine niso izvedle sploπnega prevrednotovanja kapitala.
71 DolgoroËne rezervacije DolgoroËne rezervacije se oblikujejo za dolgoroëne rezervacije na raëun dolgoroëno odloæenih prihodkov ali dolgoroëne rezervacije na raëun dolgoroëno vnaprej vraëunanih stroπkov oziroma odhodkov. Dolgovi Dolgovi so finanëni in poslovni, kratkoroëni in dolgoroëni. da upniki zahtevajo njihovo poplaëilo. Obveznosti se kasneje poveëujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Zmanjπujejo se za odplaëane zneske in morebitne drugaëne poravnave v dogovoru z upnikom. DolgoroËne obveznosti se zmanjπujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti poplaëan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoroënimi obveznostmi. KratkoroËne Ëasovne razmejitve Vsi se ob zaëetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplaëilo kakega poslovnega dolga, pri poslovnih in pri dolgoroënih dolgovih prejem praviloma opredmetenih osnovnih sredstev, pri kratkoroënih pa prejem kakega proizvoda ali storitve ali opravljeno delo oziroma obraëunani stroπek, odhodek ali deleæ v poslovnem izidu. DolgoroËni dolgovi se poveëujejo za pripisane obresti ali zmanjπujejo za odplaëane zneske in morebitne drugaëne poravnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjπani za odplaëila glavnice in prenose med kratkoroëne dolgove, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju dolgoroënih dolgov. Knjigovodska vrednost kratkoroënih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveëanja ali zmanjπanja, skladno s sporazumi z upniki, dokler se ne pojavi potreba po njihovem prevrednotenju. KratkoroËne in dolgoroëne obveznosti vseh vrst se v zaëetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, Aktivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroëno odloæene stroπke (odhodke) in prehodno nezaraëunane prihodke. KratkoroËno odloæeni stroπki vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku πe ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Prehodno nezaraëunani prihodki se pojavijo, Ëe se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoπtevajo prihodki, podjetje pa zanje πe ni dobilo plaëila, niti jih ni zaraëunalo. Pasivne kratkoroëne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraëunane stroπke (odhodke) in kratkoroëno odloæene prihodke. Vnaprej vraëunane stroπke sestavljajo stroπki, ki so priëakovani, pa se πe niso pojavili in se nanaπajo na obdobje, za katero se ugotavlja poslovni izid. KratkoroËno odloæeni prihodki nastajajo, Ëe so storitve æe zaraëunane, podjetje pa jih πe ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoroëno odloæijo tudi, ko je upraviëenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje πe dvomljiva.
72 Pripoznavanje prihodkov FinanËni prihodki Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveëanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano s poveëanjem sredstva ali z zmanjπanjem dolga in je poveëanje mogoëe zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviëeno priëakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniëeni æe ob nastanku. FinanËni prihodki so prihodki iz naloæbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami, pa tudi v zvezi s terjatvami. FinanËni prihodki se priznavajo ob obraëunu, ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaëilo in poplaëljivosti. Poslovni prihodki Prihodki od prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala se merijo na podlagi prodajnih cen, navedenih v raëunih ali drugih listinah, zmanjπanih za popuste, odobrene ob prodaji ali kasneje, tudi zaradi zgodnejπega plaëila. Prihodki, ki se nanaπajo na izdelavo strojne opreme, se prikazujejo po metodi stopnje dokonëanosti del, po kateri se pripoznavajo prihodki sorazmerno s stopnjo izpolnjenosti pogodbe o prodaji proizvodov oziroma opravljenih del. Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finanënih prihodkov, se merijo po prodajnih cenah dokonëanih storitev. Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoroënih sredstev, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve sredstev. Obresti se obraëunavajo v sorazmerju s preteëenim obdobjem ter glede na neodplaëni del glavnice in veljavno obrestno mero. Prevrednotovalni finanëni prihodki se pojavijo ob odtujitvi dolgoroënih in kratkoroënih finanënih naloæb, ob upoπtevanju predhodnega prevrednotovalnega popravka kapitala zaradi predhodne okrepitve finanënih naloæb. Izredni prihodki Izredne prihodke sestavljajo neobiëajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih. Pripoznavanje odhodkov Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi v obraëunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali s poveëanjem dolga in je to zmanjπanje mogoëe zanesljivo izmeriti.
73 Poslovni odhodki Izredni odhodki Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stroπki ne zadræujejo veë v vrednosti zalog proizvodov in nedokonëane proizvodnje oziroma ko je trgovsko blago prodano. Poslovni odhodki so v naëelu enaki vraëunanim stroπkom v obraëunskem obdobju, poveëanim za stroπke, ki se zadræujejo v zaëetnih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje, ter zmanjπanim za stroπke, ki se zadræujejo v konënih zalogah proizvodov in nedokonëane proizvodnje. V poslovne odhodke se vπteva tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoroënimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. FinanËni odhodki FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naloæbenje. FinanËni odhodki se pripoznajo po obraëunu, ne glede na plaëila, ki so povezana z njimi. Prevrednotovalni finanëni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroënimi in kratkoroënimi finanënimi naloæbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoroënih in kratkoroënih dolgov. Izredne odhodke sestavljajo neobiëajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih. Mednje sodi tudi prevrednotovalni popravek poslovnega izida, ki skladno s finanënim pojmovanjem kapitala ohranja njegovo kupno moë, merjeno v evrih. Konsolidirani izkaz finanënega izida Konsolidirani izkaz finanënega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2002 in bilance stanja na dan 31. 12. 2001 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2002 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razëlenitev pomembnejπih postavk. NaËela sestavljanja konsolidiranih raëunovodskih izkazov Pri izdelavi konsolidiranih raëunovodskih izkazov za leto 2002 so upoπtevani temeljne raëunovodske predpostavke in Slovenski raëunovodski standardi. Ocenjevanje posameznih postavk konsolidiranih raëunovodskih izkazov temelji na enotnih raëunovodskih politikah skupine Iskra Avtoelektrika, v kateri je poslovno leto enako koledarskemu letu. Za vse odvisne druæbe so bili izvedeni ustrezni revizijski postopki revidiranja oziroma preiskovanja. Za vse druæbe v skupini Iskra Avtoelektrika je bilo izdano mnenje brez pridræka.
74 PreraËun raëunovodskih izkazov odvisnih podjetij v skupini Zaradi konsolidacije so bili raëunovodski izkazi druæb v tujini, izraæeni v tuji valuti, preraëunani v tolarje z uporabo naslednjih teëajev: sredstva in dolgovi po srednjem teëaju Banke Slovenije na dan bilance stanja, prihodki in odhodki po povpreënem letnem teëaju Banke Slovenije, teëajne razlike se razvrstijo kot kapital (uskupinjevalni popravek kapitala). Razlika med vrednostjo naloæbe v druæbo IskRa, o. o. o., iz Belorusije, ovrednoteno po dejanski vrednosti stvarnih in denarnih vloækov, in viπe ovrednotenim sorazmernim deleæem v kapitalu odvisne druæbe je izkazana kot slabo ime. To se amortizira z 20-odstotno amortizacijsko stopnjo. Vrednost izloëenih naloæb in kapitala znaπa 1.868.109 tisoë SIT. Amortizacija slabega imena v viπini 4.537 tisoë SIT poveëuje druge poslovne prihodke skupine in njen poslovni izid leta 2002. Izvedba konsolidacije Za odvisne druæbe je bila izvedena popolna konsolidacija, za pridruæeno podjetje pa le enovrstiëna konsolidacija. V postopku popolne konsolidacije so bili izloëeni zneski vseh prometov med druæbami v skupini ter vse medsebojne terjatve in obveznosti med druæbami v skupini, naloæbe v odvisna podjetja so bile poraëunane s sorazmernim deleæem v kapitalu odvisnih druæb, ki pripada matiëni druæbi. IzloËen je bil nerealizirani dobiëek v zalogah materiala in trgovskega blaga ter v osnovnih sredstvih. Konsolidiranje kapitala Naloæbe matiëne druæbe Iskra Avtoelektrika, d. d., v odvisne druæbe so ovrednotene po kapitalski metodi in obraëunane s sorazmernim kapitalom teh druæb, ki pripada skupini Iskra Avtoelektrika. Naloæba Iskre Asing, d. o. o., v druæbi Iskra Autel, S. r. l., je ovrednotena po naloæbeni metodi in obraëunana s sorazmernim kapitalom te druæbe, razlika med naloæbo in kapitalom pa je izkazana v okviru slabega imena. Deleæi manjπinskih lastnikov v kapitalu odvisnih druæb se loëeno izkaæejo v okviru postavke kapitala. LoËeno se izkaæe tudi deleæ manjπinskih lastnikov v dobiëku poslovnega leta. IzloËanje terjatev in obveznosti V postopkih konsolidacije se izloëijo vse medsebojne terjatve in obveznosti, ki se nanaπajo na druæbe v skupini Iskra Avtoelektrika in naj bi bile medsebojno usklajene. Glavni vir razlik med terjatvami in obveznostmi je Ëasovno neusklajeno knjiæenje poslovnih dogodkov. Sprememba med razliko iz konsolidiranja terjatev in obveznosti na zaëetku in koncu leta se obraëuna prek konsolidiranega izkaza uspeha. Tovrstni pozitivni uëinek znaπa 15.625 tisoë SIT. Iz izkazov skupine so bile izloëene terjatve in obveznosti med podjetji v skupini, in sicer kratkoroëne finanëne naloæbe in kratkoroëne obveznosti iz financiranja v vrednosti 206.461 tisoë SIT ter kratkoroëne terjatve iz poslovanja in kratkoroëne obveznosti iz poslovanja v vrednosti 3.844.103 tisoë SIT.
75 IzloËanje nerealiziranih dobiëkov Osnovna sredstva V konsolidiranih raëunovodskih izkazih je izloëen dobiëek, ustvarjen s prodajo znotraj skupine tistih proizvodov, ki 31. 12. 2002 πe niso bili prodani izven skupine. Zaloge V konsolidiranih raëunovodskih izkazih se izloëi dobiëek, ki je ustvarjen s prodajo tistega materiala in izdelkov znotraj skupine Iskra Avtoelektrika, ki je konec leta πe na zalogi v posameznih druæbah. Sprememba med vmesnimi dobiëki v zalogah na zaëetku in na koncu leta se obraëuna prek konsolidiranega izkaza poslovnega izida. Po izloëitvi vmesnih dobiëkov se tisti del trgovskega blaga, ki ga je tujim trgovskim druæbam dobavila matiëna druæba, prerazporedi v bilanëno postavko gotovih izdelkov. Tako v postavki trgovskega blaga ostanejo samo zaloge, nabavljene pri podjetjih zunaj skupine Iskra Avtoelektrika. Stanje dobiëkov v zalogah na zaëetku leta je bilo 269.679 tisoë SIT, na koncu leta pa 402.946 tisoë SIT. Na konsolidirani izkaz uspeha za leto 2002 vpliva le sprememba med vmesnim dobiëkom v zalogah na zaëetku in koncu leta, ki znaπa 133.267 tisoë SIT. V konsolidiranih raëunovodskih izkazih se izloëi dobiëek, ki je ustvarjen s prodajo osnovnih sredstev med druæbami skupine Iskra Avtoelektrika. V letu prodaje se izloëi celotni dobiëek, doseæen s prodajo osnovnih sredstev znotraj skupine, v naslednjih letih pa se popravlja πe stroπek amortizacije, ki se obraëunava pri kupcu od veëje vrednosti, kot bi lahko bil glede na skupino. Skupni uëinek v zvezi z osnovnimi sredstvi je vplival negativno na Ëisti poslovni izid, in sicer v viπini 49.389 tisoë SIT. IzloËanje dobiëkov pri prodaji osnovnih sredstev zmanjπuje poslovne prihodke skupine in njen rezultat v viπini 87.447 tisoë SIT, izloëanje stroπkov amortizacije v vrednosti 38.058 tisoë SIT pa zmanjπuje stroπke skupine in poveëuje njen rezultat. Konsolidiranje prihodkov in odhodkov Iz konsolidiranega izkaza poslovnega izida so izloëeni vsi prihodki in odhodki med druæbami v skupini. Znesek izloëenih prihodkov oz. odhodkov iz poslovanja obsega 13.474.865 tisoë SIT, iz financiranja (brez prihodkov iz deleæev) 113.605 tisoë SIT in iz izrednega poslovanja 13.766 tisoë SIT. Ker je znesek dobiëkov v zalogah na koncu leta veëji kot na zaëetku, predstavlja razlika negativni efekt v izkazu poslovnega izida.
RazËlenitve in razkritja k raëunovodskim izkazom 76 Bilanca stanja 1. Neopredmetena dolgoroëna sredstva 2002 2001 DolgoroËno odloæeni stroπki poslovanja 76.763 67.442 DolgoroËne premoæenjske pravice 115.232 114.816 Druga neopredmetena dolgoroëna sredstva 25.907 28.353 Neopredmetena dolg. sredstva v pridobivanju 54.639 53.579 Skupaj 272.541 264.190 Neopredmetena dolgoroëna sredstva so se v primerjavi s preteklim letom poveëala za 3 %. V nadaljevanju je prikazano gibanje neopredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah : DolgoroËno DolgoroËne Druga Neopredmetena Skupaj odloæeni stroπki premoæenjske neopredmetena dolg. sredstva poslovanja pravice dolg. sredstva v pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 299.855 206.309 30.596 53.579 590.339 Pridobitve - nove nabave 0 13.524 0 58.438 71.962 Pridobitve - aktiviranja 30.900 19.645 0-50.436 109 Prevrednotenje - teëajne razlike 1.010 11.814-64 -6.942 5.818 Stanje 31. 12. 2002 331.764 251.292 30.532 54.639 668.227 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2001 232.412 91.493 2.243 0 326.149 Amortizacija 21.790 39.327 2.387 0 63.505 Prevrednotenje - teëajne razlike 799 5.239-5 0 6.033 Stanje 31. 12. 2002 255.001 136.059 4.626 0 395.687 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 67.442 114.816 28.353 53.579 264.190 Stanje 31. 12. 2002 76.763 115.232 25.907 54.639 272.541 PoveËanje dolgoroëno odloæenih stroπkov poslovanja se nanaπa na participacijo stroπkov razvoja in izdelave orodij, poveëanje premoæenjskih pravic pa na nakup programske opreme. Vrednost neopredmetenih dolgoroënih sredstev v pridobivanju se nanaπa predvsem na novo programsko opremo za poslovno-informacijski sistem.
77 2. Opredmetena osnovna sredstva 2002 2001 ZemljiπËa 1.051.000 1.050.325 Zgradbe 4.160.748 4.290.664 Proizvajalna oprema 4.770.616 4.826.255 Druga oprema 1.477.814 1.365.355 Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju 317.632 247.090 Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 65.182 95.637 Skupaj 11.842.992 11.875.326 Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev predstavlja 45 % vseh sredstev. Skupina v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj. Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: ZemljiπËa Zgradbe Proizvajalna Druga OS v Skupaj oprema oprema pridobivanju NABAVNA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 1.050.325 9.076.481 15.975.827 5.903.599 247.090 32.253.322 Pridobitve - nove nabave 0 0 0 0 1.745.053 1.745.053 Pridobitve - aktiviranja 0 100.684 954.378 615.543-1.670.604 0 Odtujitve 0 0-713.460-113.234-10.066-836.760 Prenos med konti 0 0 38.316-38.316 0 0 Prevrednotenje-teËajne razlike 675 2.625 13.892-62.639 1.941-43.506 Prevrednotenje nabavne vrednosti 0 0 197 278 4.218 4.693 Stanje 31. 12. 2002 1.051.000 9.179.789 16.269.149 6.305.232 317.632 33.122.802 POPRAVEK VREDNOSTI Stanje 31. 12. 2001 0 4.785.817 11.149.571 4.538.244 0 20.473.632 Odtujitve 0 0-705.241-112.916 0-818.157 Amortizacija 0 239.202 1.022.144 488.756 0 1.750.102 Podaljπanje æivlj.dobe 0-7.362-10.882-2.832 0-21.076 Prenos med konti 0 0 35.698-35.698 0 0 Prevrednotenje - teëajne razlike 0 1.384 9.610-48.151 0-37.157 Prevrednotenje popravka vrednosti 0 0-2.365 15 0-2.350 Stanje 31. 12. 2002 0 5.019.041 11.498.535 4.827.418 0 21.344.995 NEODPISANA VREDNOST Stanje 31. 12. 2001 1.050.325 4.290.664 4.826.255 1.365.55 247.090 11.779.690 Stanje 31. 12. 2002 1.051.000 4.160.748 4.770.614 1.477.814 317.632 11.777.808 VeËina novih vlaganj se nanaπa na posodabljanje in poveëanje zmogljivosti proizvodne opreme. Najpomembnejπa med njimi so vlaganja v opremo za proizvodnjo zaganjalnikov, alternatorjev, motorjev, hladno oblikovanih delov in orodja. Vrednost osnovnih sredstev v pridobivanju se nanaπa na proizvodno opremo ter obnovo in πiritev gradbenih objektov za razvojne namene.
78 V letu 2002 je bilo prodanih ali izloëenih iz uporabe zaradi iztroπenosti za 836.760 tisoë SIT osnovnih sredstev z neodpisano vrednostjo 18.603 tisoë SIT. V skladu s standardi so matiëna druæba in odvisne druæbe v Sloveniji opravile preliminarno presojo poπtene vrednosti sredstev s preverjanjem indikatorjev, ki bi zahtevali okrepitev ali oslabitev nepremiënin in pomembnejπe opreme. Presojo sta opravila neodvisna ocenjevalca vrednosti na dan 31. 12. 2002. Iz poroëil izhaja, da prevrednotenje nepremiënin ni potrebno, predlagana pa je bila oslabitev doloëene opreme matiëne druæbe, in sicer v vrednosti 6.396 tisoë SIT. UËinek oslabitve je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Skupina ima za zavarovanje prejetih finanënih posojil zastavljenih 85,1 % nepremiënin. 3. DolgoroËne finanëne naloæbe 2002 2001 Deleæi v pridruæenih podjetjih 6.486 46.544 DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij 16.090 0 Drugi dolgoroëni deleæi 152.791 151.992 Druge dolgoroëne finanëne terjatve 17.907 23.471 Skupaj 193.273 222.007 Gibanje dolgoroënih finanënih naloæb po posameznih kategorijah je prikazano v naslednji tabeli: Naziv Deleæi Dolg. finanëne Drugi Druge dolg. Skupaj pridruæenih terjatve do dolgoroëni finanëne podjetij pridruæenih deleæi terjatve podjetij Stanje 1. 1. 2002 46.544 0 151.992 23.471 222.007 PoveËanje 0 26.221 1.000 0 27.221 Zmanjπanje 24.849 10.647 135 6.426 42.057 Prevrednotovanje - teëajne razlike -3.209 516 132 864-1.697 Prevrednotovanje - dobiëki /izgube -12.000 0-198 -2-12.200 Stanje 31. 12. 2002 6.486 16.090 152.791 17.907 193.273 MatiËna druæba je 1. 5. 2002 del naloæbe v pridruæeno podjetje Iskra Autoelectric Iran v vrednosti 24.849 tisoë SIT preoblikovala v dolgoroëno posojilo. Zaradi spremenjene raëunovodske usmeritve (kapitalska metoda) bi uskladitev naloæbe s sorazmernim deleæem v kapitalu pridruæenega podjetja pomenila okrepitev naloæbe v viπini 68.693 tisoë SIT. Zaradi velike devalvacije iranske denarne enote rial (454 %) je bila celotna pozitivna razlika poërpana, dodatno pa je bila evidentirana oslabitev v viπini 3.209 tisoë SIT. UËinek je izkazan med finanënimi odhodki. Naloæbo je druæba dodatno oslabila za 12.000 tisoë SIT, kolikor znaπa sorazmerni del izgube pridruæenega podjetja v tekoëem letu. UËinek oslabitve je izkazan med prevrednotovalnimi finanënimi odhodki.
79 DolgoroËne finanëne terjatve do pridruæenih podjetij se nanaπajo na dano posojilo druæbi Iskra Autoelectric Iran. To je zmanjπano za anuitete, ki bodo zapadle v letu 2003 in so prikazane med kratkoroënimi finanënimi naloæbami. Dano posojilo je nominirano v evrih, z rokom odplaëila πtiri leta in trimeseënim odplaëevanjem glavnice in obresti. Pomembnejπi drugi dolgoroëni deleæi se nanaπajo na deleæ v Iskri, d. d., v vrednosti 46.862 tisoë SIT, v Cimosu Koper, d. d., v vrednosti 29.397 tisoë SIT in na delnice Skupne pokojninske druæbe, d. d., v vrednosti 42.833 tisoë SIT. 4. Zaloge Kosmata Popravek»ista»ista vrednost vrednosti vrednost 2002 vrednost 2001 Material 2.310.427-406.357 1.904.070 1.951.671 NedokonËana proizvodnja 779.021-22.861 756.160 784.297 Proizvodi 2.553.139-13.522 2.539.617 1.700.211 Blago 81.979-1.493 80.486 81.417 Dani predujmi za zaloge 81.887-3.033 78.854 189.175 Skupaj 5.806.453-447.266 5.359.187 4.706.771 Zaloge so se v primerjavi s preteklim letom poveëale za 13,8 %. NajveË, za 65,9 %, so se poveëale zaloge proizvodov. PoveËanje je odraz zagotavljanja odzivnosti pri prodaji rezervnih delov. Pri inventuri zalog so bili ugotovljeni minimalni preseæki in primanjkljaji. Zaradi uskladitve knjigovodske vrednosti zalog s Ëisto iztræljivo vrednostjo je skupina oblikovala popravek vrednosti zalog materiala v viπini 95.646 tisoë SIT, 256 tisoë SIT izdelkov ter za 1.749 tisoë SIT blaga. UËinek je izkazan kot prevrednotovalni poslovni odhodek obratnih sredstev. Pri ugotavljanju Ëiste iztræljive vrednosti zalog je skupina spremenila kriterije v primerjavi s preteklim letom. Ob upoπtevanju nespremenjenih kriterijev bi bil popravek vrednosti zalog materiala veëji za 27.597 tisoë SIT. 5. Poslovne terjatve 2002 2001 DolgoroËne terjatve 34.082 19.893 KratkoroËne terjatve 6.740.559 5.522.353 Skupaj 6.774.641 5.542.246 Poslovne terjatve, ki v sredstvih skupine predstavljajo 25,8 % vseh sredstev, so se poveëale v primerjavi s preteklim letom za 22,2 %.
80 DolgoroËne terjatve do pridruæenih podjetij Nanaπajo se na prodajo opreme pridruæenemu podjetju Iskra Autoelectric iz Irana. Nominirane so v evrih, z rokom odplaëila od dve do pet let, s trimeseënim odplaëevanjem dolga. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih VeËina se nanaπa na prodajo obrata SoËa v Bovcu. Terjatev je nominirana v evrih, z rokom odplaëila leta 2004. Dolg se odplaëuje enkrat letno. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev in pridruæenih podjetij Kosmata Popravek»ista vred.»ista vred. vrednost vrednost 2002 2001 Terjatve do kupcev v dræavi 535.530-32.299 503.231 441.222 Terjatve do kupcev v tujini 5.657.731-101.778 5.555.953 4.581.985 Skupaj 6.193.261-134.077 6.059.184 5.023.207 KratkoroËne terjatve do kupcev so se v letu 2002 poveëale za 20,6 %. PoveËanje je odraz veëjega obsega prodaje in prodaje na oddaljene nove trge. Terjatev, pri katerih je od datuma zapadlosti poteklo veë kot leto dni, je bilo ob koncu leta za 134.077 tisoë SIT. V letu 2002 je bil zanje dodatno oblikovan popravek vrednosti terjatev v vrednosti 46.441 tisoë SIT. UËinek oslabitve terjatev poveëuje prevrednotovalne poslovne odhodke. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih Preteæni del kratkoroënih terjatev do drugih se nanaπa na terjatve do dræave za vraëilo vstopnega davka na dodano vrednost v viπini 584.506 tisoë SIT. Skupina nima poslovnih terjatev do Ëlanov uprave oz. direktorjev odvisnih druæb, Ëlanov nadzornih svetov in drugih delavcev, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.
81 6. KratkoroËne finanëne naloæbe 2002 2001 KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil pridruæenim podjetjem 7.151 0 Terjatve za obresti od danih posojil pridruæenim podjetjem 239 0 KratkoroËni depoziti pri bankah 293.000 360.000 Terjatve za obresti od danih depozitov bankam 5.444 0 KratkoroËno dana posojila drugim 11.576 0 KratkoroËni del dolgoroëno danih posojil 4.019 4.610 Druge kratkoroëne naloæbe 14.243 49.654 Skupaj 332.672 414.264 KratkoroËni depoziti pri bankah se nanaπajo na dva depozita, nominirana v tolarjih, z enoletno vezavo. Druge kratkoroëne naloæbe pa zajemajo dve terminski pogodbi za varovanje pred valutnimi tveganji. 7. Aktivne Ëasovne razmejitve Vrednosti aktivnih Ëasovnih razmejitev se nanaπa na vnaprej plaëane stroπke za leto 2003 v vrednosti 61.914 tisoë SIT, razlika pa na nezaraëunane prihodke. 8. Kapital 2002 2001 Kapital veëinskih lastnikov 9.818.555 9.658.370 - Vpoklicani kapital - osnovni kapital 3.216.626 3.216.626 - Kapitalske rezerve 480.478 480.478 - Druge rezerve iz dobiëka 1.046.844 245.732 - Preneseni Ëisti poslovni izid 370.839 1.207.217 - Uskupinjevalni popravek kapitala 187 647 -»isti poslovni izid poslovnega leta 343.598 147.687 Sploπni prevrednotovalni popravki kapitala 4.359.983 4.359.983 Kapital manjπinskih lastnikov 350.946 327.057 Skupaj 10.169.501 9.985.427 Osnovni kapital veëinskih lastnikov (matiëne druæbe) sestavlja 1.608.313 navadnih delnic enega razreda po nominalni vrednosti 2.000,00 SIT. Delnice so v celoti vplaëane. Rezerve veëinskih lastnikov sestavljajo kapitalske rezerve in rezerve iz dobiëka. Na podlagi sklepa skupπëine matiëne druæbe se je ugotovljeni bilanëni dobiëek leta 2001 uporabil za izplaëilo dividend v viπini 176.914 tisoë SIT, za prenos v druge rezerve iz dobiëka v viπini 801.112 tisoë SIT, v enaki viπini pa je ostal nerazporejen. Uprava matiëne druæbe je 50 % Ëistega dobiëka poslovnega leta 2002 razporedila v druge rezerve iz dobiëka.
82 Kapitalske rezerve in druge rezerve iz dobiëka se lahko uporabljajo za namene iz 60. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah. Kapital manjπinskih lastnikov je razdeljen na osnovni kapital v vrednosti 227.571 tisoë SIT, rezerve iz dobiëka v vrednosti 21.322 tisoë SIT, preneseni Ëisti dobiëek v vrednosti 27.715 tisoë SIT, prevrednotovalni popravek kapitala v vrednosti 57.542 tisoë SIT in Ëisti poslovni izid poslovnega leta v vrednosti 16.798 tisoë SIT. Ker se teëaj evra do tolarja v letu 2002 ni poveëal za veë kot 5,5 %, skladno s Slovenskimi raëunovodskimi standardi prevrednotenje postavk kapitala ni potrebno. Ob usklajevanju kapitala z rastjo teëaja evra bi bil poslovni izid skupine niæji za 396.833 tisoë SIT, ob usklajevanju z rastjo cen æivljenjskih potrebπëin pa za 728.034 tisoë SIT. Druæbe v skupini v letu 2002 niso pridobivale in osvajale lastnih delnic oz. deleæev.»isti dobiëek veëinskih lastnikov na delnico znaπa 218,21 SIT. 9. Rezervacije Stanje Oblikovanje»rpanje Stanje 1.1.2002 31.12.2002 Rezervacije za pokojninske obveznosti 19.030 7.635-59 26.606 Rezervacije za davëne obveznosti 2.811 6.523 0 9.334 Druge rezervacije 322.173 67-67.191 255.049 Rezervacije za slabo ime 0 54.871-4.537 50.334 Skupaj 344.014 69.096-71.787 341.323 MatiËna druæba je v letu 2001 pri sestavi raëunovodskih izkazov napaëno prikazala stanje drugih rezervacij, ki se nanaπajo na linijo Bosch. To je bilo za 55.541 tisoë SIT prenizko, ker je bil znesek pomotoma prikazan med obveznostmi do dobaviteljev. NapaËen prikaz ni imel vpliva na poslovni izid. Druge rezervacije se nanaπajo na rezervacije za ekoloπko sanacijo, na rezervacije za linijo Bosch, za pokrivanje izgube pri prodaji zgradbe in prejete donacije za popotresno obnovo. DolgoroËne rezervacije za ekoloπko sanacijo Rezervacije so bile Ërpane za obraëunano amortizacijo osnovnih sredstev iz projekta sanacije ËiπËenja odpadnih voda. DolgoroËne rezervacije za linijo Bosch»rpanje dolgoroënih rezervacij, ki so bile oblikovane ob nakupu omenjene linije, se nanaπa na pokrivanje pogodbenih stroπkov provizije, ki jih matiëna druæba plaëuje v skladu s pogodbo.
83 DolgoroËne rezervacije za izgubo pri prodaji Rezervacije so bile oblikovane v letu 1998. Nanaπajo se na pokrivanje izgube pri prodaji poslovno nepotrebnega objekta v Ljubljani. Ta je bil v letu 1999 prodan, vendar je bil zaradi neurejenega zemljiπkoknjiænega stanja del kupnine zadræan (8,2 % celotne vrednosti). V enakem razmerju so bile v letu 1999 Ërpane rezervacije, ostanek se nanaπa na πe neprodani del. DolgoroËne rezervacije za prejete donacije Rezervacije se nanaπajo na prejete donacije za popotresno obnovo v odvisni druæbi v Bovcu.»rpane so bile v viπini obraëunane amortizacije. 10. DolgoroËne finanëne in poslovne obveznosti 2002 2001 DolgoroËno dobljena posojila pri bankah 5.985.167 4.570.309 DolgoroËne obveznosti do dobaviteljev 29.441 41.162 DolgoroËne finanëne obveznosti do drugih 154.587 139.264 DolgoroËne poslovne obveznosti do drugih 21.544 29.247 Skupaj 6.190.739 4.779.982 PoveËanje dolgoroënih finanënih obveznosti za 29,5 % se nanaπa na najemanje dolgoroënih posojil za financiranje investicij v osnovna sredstva, poveëanega obsega tekoëega poslovanja in skrajπevanja rokov plaëil dobaviteljem. DolgoroËna posojila, dobljena pri bankah, so nominirana v evrih, z rokom odplaëila od pet do deset let ter trimeseënim oz. πestmeseënim odplaëevanjem glavnice. Vrednost dolgoroënih posojil, dobljenih pri bankah, z rokom dospelosti daljπim od pet let, znaπa 924.052 tisoë SIT. Skupina ima dolgoroëna posojila pri bankah zavarovana z menicami, posojila v vrednosti 4.873.300 tisoë SIT (skupaj z zapadlim delom dolgoroënih posojil, ki je izkazan med kratkoroënimi finanënimi obveznostmi) pa so dodatno zavarovana πe z zastavo nepremiënin, opreme in terjatev. Preteæni del dolgoroëno dobljenih posojil pri drugih je nominiran v tolarjih, s πtiriletnim moratorijem in πestletnim odplaëevanjem. Posojilo je zavarovano z menicami. Preostali del se nanaπa na finanëni najem in je nominiran v πvicarskih frankih in evrih. DolgoroËni dolgovi nimajo dospelosti daljπe od pet let.
84 11. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti KratkoroËne finanëne obveznosti do bank KratkoroËno dobljena posojila pri domaëih bankah v viπini 1.054.236 so nominirana v tolarjih in zavarovana z menicami, vezavo depozita ter zastavo terjatev. Posojila, dobljena pri tujih bankah, v viπini 495.712 tisoë SIT, so nominirana v evrih in britanskih funtih. Preostanek v viπini 1.883.533 tisoë SIT se nanaπa na zapadlost dolgoroënih posojil v letu 2003. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev Zmanjπanje stanja obveznosti do dobaviteljev za 9,8 % je odraz rednejπega plaëevanja obveznosti. KratkoroËne finanëne in poslovne obveznosti do drugih 2002 2001 KratkoroËne finanëne obveznosti do drugih 57.075 1.773 KratkoroËne poslovne obveznosti do drugih 937.391 849.045 Skupaj 994.466 850.818 KratkoroËne finanëne obveznosti do drugih se nanaπajo na zapadlost v letu 2003 dolgoroëno dobljenih posojil od drugih, poslovne obveznosti do drugih pa se skoraj v celoti nanaπajo na obveznosti iz plaë. 12. Pasivne Ëasovne razmejitve Pasivne Ëasovne razmejitve v vrednosti 63.866 tisoë SIT se nanaπajo na kratkoroëno odloæene prihodke, v vrednosti 48.788 tisoë SIT pa na vnaprej vraëunane stroπke. 13. ZabilanËna sredstva / obveznosti 2002 2001 Hipoteke na nepremiëninah 4.436.777 4.323.091 Hipoteke na premiëninah 74.879 71.999 Zastava pravice na terjatvah 361.644 378.489 Garancije in poroπtva 1.254.877 1.362.954 Terminske pogodbe 1.340.669 0 Zaloge 842.899 821.516 Osnovna sredstva v uporabi, ki so last drugih 556.133 480.465 ZemljiπËa 1.685 1.685 Skupaj 8.869.563 7.440.199
85 Hipoteke se nanaπajo na dana jamstva z zastavo nepremiënin, premiënin in terjatev za prejeta posojila pri bankah. Vrednost hipotek na nepremiëninah je evidentirana po poπteni vrednosti. Garancije in poroπtva se nanaπajo na poroπtva za prejeta posojila od bank, na garancijo, dano Carinski upravi za plaëevanje carine in davka na dodano vrednost ob uvozu, in na garancije dobaviteljem doma in v tujini. Vrednosti terminskih pogodb se nanaπajo na obveznosti za prodajo 3.000.000 ameriπkih dolarjev in nakup 2.942.043 evrov. VeËina zalog se nanaπa na vrednost drobnega inventarja v uporabi. Izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je izdelan po vrstah stroπkov. Na osnovi stroπkovnega raëunovodstva je pripravljen tudi prikaz stroπkov po funkcionalnih skupinah. 2002 2001»isti prihodki od prodaje in usredstveni lastni proizvodi 28.769.494 24.978.245 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala -3.588.806-3.291.900 Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov -18.356.313-15.628.134 Kosmati poslovni izid od prodaje 6.824.375 6.058.211 Stroπki prodajanja -1.995.896-2.017.811 Stroπki sploπnih dejavnosti -3.837.966-3.425.924 Prevrednotovalni poslovni odhodki -152.466-20.613 Drugi poslovni prihodki 237.938 162.486 Poslovni izid iz poslovanja 1.075.985 756.349 14.»isti prihodki od prodaje 2002 2001»isti prihodki od prodaje 28.769.494 24.978.245»isti prihodki od prodaje so se v letu 2002 poveëali za 15,2 % v primerjavi s preteklim letom. VeËina je bila doseæena s prodajo na tuje trge.»isti prihodki od prodaje zajemajo prihodke od prodaje izdelkov v vrednosti 16.656.249 tisoë SIT, od prodaje blaga in materiala v vrednosti 11.612.462 tisoë SIT in od prodaje storitev v vrednosti 500.783 tisoë SIT.
86 15. Usredstveni lastni proizvodi Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov se nanaπa na izdelavo proizvajalne opreme za lastno proizvodnjo. 16. Drugi poslovni prihodki Drugi prihodki iz poslovanja zajemajo prihodke od porabe rezervacij v vrednosti 104.072 tisoë SIT, prihodke od subvencij v vrednosti 41.800 tisoë SIT, prevrednotovalne poslovne prihodke v vrednosti 64.077 tisoë SIT in druge prihodke v vrednosti 27.989 tisoë SIT Poslovni odhodki Poslovni odhodki so bili v letu 2002 veëji za 14 %, vendar so naraπëali poëasneje kot prihodki iz poslovanja. NajveËji deleæ (40,7 %) se nanaπa na stroπke materiala, sledijo stroπki dela (27,7%), nabavna vrednost prodanega blaga (12,6%), stroπki storitev (11,5%), odpisi vrednosti (6,9%) in drugi poslovni odhodki (0,6%). 17. Stroπki blaga, materiala in storitev 2002 2001 Nabavna vrednost prodanega blaga 3.588.806 3.291.900 Stroπki materiala 11.550.062 9.798.702 Stroπki storitev 3.255.801 3.125.472 Skupaj 18.394.669 16.216.074 Na spremenjeno strukturo stroπkov blaga, materiala in storitev sta v najveëji meri vplivala spremenjena struktura prodaje izdelkov in prehod iz kooperacije v proizvodnji na nabavo materialov v matiëni druæbi. Stroπki materiala NajveËji so stroπki porabljenega osnovnega materiala v vrednosti 10.238.540 tisoë SIT, sledijo stroπki drobnega inventarja v vrednosti 446.655 tisoë SIT in stroπki energije v vrednosti 433.965 tisoë SIT. Stroπki storitev Stroπki storitev se nanaπajo na stroπke proizvodnih storitev v vrednosti 1.260.898 tisoë SIT, na prevozne stroπke v vrednosti 577.633 tisoë SIT, na stroπke nadomestil delavcem v vrednosti 264.689 tisoë SIT, stroπke plaëilnega prometa in zavarovalne premije v vrednosti 209.576 tisoë SIT in druge stroπke.
87 18. Stroπki dela 2002 2001 Stroπki plaë 5.678.625 5.107.734 Stroπki socialnega in pokojninskega zavarovanja 980.709 905.885 Drugi stroπki dela 1.198.229 1.088.381 Skupaj 7.857.563 7.102.000 Zaposleni v druæbah v skupini nimajo nobenih zahtevkov po izplaëilih do druæb, ki bi jim te nasprotovale, prav tako ni nobene tovrstne odprte toæbe do druæb. V letu 2002 ni bilo oblikovanih rezervacij za morebitne bodoëe zahtevke zaposlenih. V nadaljevanju so prikazani prejemki doloëenih kategorij zaposlenih in Ëlanov nadzornih svetov. Vsi zneski so v bruto vrednostih. PlaËe PovraËila stroπkov** Sejnine Uprava matiëne druæbe 95.093 3.001 3.263 Direktorji odvisnih druæb 160.843 13.695 196 Ostali zaposleni* 356.758 16.762 0»lani nadzornih svetov 0 0 2.791 Skupaj 612.694 33.458 6.250 * Ostali zaposleni so tisti, za katere ne velja tarifni del kolektive pogodbe. ** PovraËila stroπkov zajemajo dnevnice, prenoënine in potne stroπke sluæbenih potovanj. V letu 2002 navedenim kategorijam zaposlenih druæbe niso odobravale predujmov, posojil ali poroπtev. Prav tako niso imele tovrstnih terjatev iz preteklih let. Noben Ëlan nadzornih svetov nima dodatnih pogodbenih odnosov z druæbo. 19. Odpisi vrednosti 2002 2001 Amortizacija 1.813.284 1.453.718 Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev 8.629 0 Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev 143.837 20.613 Skupaj 1.965.750 1.474.331 Skupina v letu 2002 ni spreminjala amortizacijskih stopenj, poveëanje stroπkov amortizacije za 24,7 % je odraz novih investicij.
88 Prevrednotovalni poslovni odhodki osnovnih sredstev se nanaπajo predvsem na oslabitev nekaterih vrst opreme v matiëni druæbi. Prevrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev se nanaπajo na uskladitev knjigovodske vrednosti zalog s Ëisto iztræljivo vrednostjo v znesku 97.651 tisoë SIT, ostanek pa na oblikovanje popravka vrednosti terjatev. 20. FinanËni prihodki iz kratkoroënih terjatev FinanËni prihodki iz kratkotoënih terjatev so niæji za 37,2% v primerjavi s preteklim letom. Upad je predvsem posledica neugodnega gibanja teëaja dolarja. VeËina finanënih prihodkov se nanaπa na teëajne razlike, in sicer 236.910 tisoë SIT, razlika v vrednosti 41.838 tisoë SIT so prihodki iz obresti. V vrednosti pozitivnih teëajnih razlik je zajet tudi pozitiven efekt zaπëite pred valutnimi tveganji v vrednosti 79.545 tisoë SIT. 21. FinanËni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti FinanËni odhodki so niæji za 11,3% v primerjavi s preteklim letom predvsem zaradi opustitve revalorizacije. Revalorizacijski primanjkljaj je v letu 2001 znaπal 375.285 tisoë SIT. Vrednost negativnih teëajnih razlik znaπa 470.890 tisoë SIT, obresti pa 459.745 tisoë SIT. 22. Izredni prihodki in odhodki Izredni prihodki in odhodki se nanaπajo na prejete oz. plaëane odπkodnine in kazni. 23. Davek od dobiëka Skupina je v letu 2002 obraëunala in plaëala 78.310 tisoë SIT davka od dobiëka. Davek od dobiëka je pri posameznih druæbah obraëunan v skladu z lokalno zakonodajo. 24.»isti poslovni izid obdobja 2002 2001 Poslovni izid iz rednega delovanja 413.405 149.679 - poslovni izid iz poslovanja 1.075.985 756.349 - finanëni izid -662.580-606.670 Poslovni izid zunaj rednega delovanja 25.893 52.426 Davek od dobiëka 78.310 41.753»isti poslovni izid obraëunskega obdobja 360.988 160.352
Kazalniki poslovanja skupine Iskra Avtoelektrika LETNO PORO»ILO 2002 89 Kazalnik 1. Stopnja lastniπkosti financiranja 2. Stopnja dolgoroënosti financiranja 3. Stopnja osnovnosti investiranja 4. Stopnja dolgoroënosti investiranja 5. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoroënih obveznosti (hitri koeficient) 7. Koeficient pospeπene pokritosti kratkoroënih obveznosti (pospeπeni koeficient) 8. Koeficient kratkoroëne pokritosti kratkoroënih obveznosti (kratkoroëni koeficient) 9. Koeficient gospodarnosti poslovanja 10. Koeficient Ëiste dobiëkonosnosti kapitala 11. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala Razmerje kapital obveznosti do virov sredstev vsota kapitala in dolgoroënih dolgov (skupaj z dolgoroënimi rezervacijami) obveznosti do virov sredstev osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) sredstva vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoroënih finanënih naloæb in dolgoroënih poslovnih terjatev sredstva kapital osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) likvidna sredstva kratkoroëne obveznosti vsota likvidnih sredstev in kratkoroënih terjatev kratkoroëne obveznosti kratkoroëna sredstva kratkoroëne obveznosti poslovni prihodki poslovni odhodki Ëisti dobiëek v poslovnem letu povpreëni kapital (brez Ëistega poslovnega izida prouëevanega leta) vsota dividend za poslovno leto povpreëni osnovni kapital Vrsta kaz. 2002 2001 odstotek 40,42 42,78 odstotek 66,38 64,73 odstotek 48,15 52,01 koef. 0,491 0,530 koef. 0,839 0,823 koef. 0,078 0,080 koef. 0,886 0,755 koef. 1,532 1,332 koef. 1,038 1,030 koef. 0,036 0,017 koef. 0,051 0,047 Sploπna razkritja Sploπna razkritja, ki niso prikazana v raëunovodskem poroëilu, je druæba predstavila v poslovnem poroëilu.
90 Revizorjevo poroëilo