, STEVILKA ˇ 3. BrezplaËen izvod ISSN FIS NORDIJSKO SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO

MODRE NOVICE 2005 2006, STEVILKA ˇ 3 ISSN 1854-3340 BrezplaËen izvod WWW.MODRAKARTICA.COM SreËno 2006 www.modrakartica.com Kranj - Medvode Slovenija 30. januar - 5. februar 2006 FIS NORDIJSKO SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO 1

MODRE NOVICE Doæivetje Vsako sreëanje z Zlato lisico, tekmovanjem za svetovni pokal, najveëjim v alpskem smuëanju za dekleta pri nas, je posebno doæivetje. To je prireditev, ki ji zlepa ni para v smuëarskem svetu, prireditev, ki resniëno bogati vëasih morda tudi nekoliko monotoni smuëarski vsak dan v karavani svetovnega pokala. Lepo je zreti v prazniëno odeto tekmovalno areno v vznoæju Ëudovitega Pohorja, prav razburljivo pa je spremljati mojstrovine najboljπih alpskih smuëark z vsega sveta. Nadvse spodbudno je, da sodobna Zlata lisica kaæe prijateljem smuëanja dva obraza: æe od vsega zaëetka se predstavlja z organizacijsko uspeπnostjo, æe nekaj Ëasa pa tudi z najvidnejπimi tekmovalnimi doseæki mladih domaëih reprezentantk. Vsak obisk Zlate lisice potrjuje, da je veliko mednarodno tekmovanje æivljenjsko povezano z zvestimi pohorskimi smuëarskimi zanesenjaki in da globoko korenini v uspeπnem mariborskem SmuËarskem klubu Branik in v celotnem Mariboru. Pohorska prireditev pa je obenem tudi dokaz pripadnosti Slovencev smuëarskemu πportu. Za prijatelje smuëanja je Zlata lisica tudi priloænost, da si seæejo v roke stari smuëarski znanci. Pohorski smuëarski praznik nedvomno plemeniti naπe smuëanje, vsako zimo pa je tudi lepa priloænost, da se slovensko alpsko smuëanje s prelepim Pohorjem in mestom Mariborom dostojno predstavi svetu. mag. Stanislav Valant predsednik SmuËarske zveze Slovenije Zadovoljni in sreëni Æelje iz zadnjega stavka uvodnika druge πtevilke Modrih novic so bile usliπane, æe ko se je v tiskarni Ërnilo prelivalo na papir. Zmaga Roberta Kranjca na tekmi za svetovni pokal v smuëarskih skokih v Kuusamu je priletela po imenitnem tretjem mestu komaj dobri dve uri pred tem na isti skakalnici. Vzrok za zadovoljstvo se je podaljπeval do konca zadnjega vikenda v novembru, zanj je bila kriva biatlonka Tadeja BrankoviË in njeno drugo mesto na 7,5-kilometrski preizkuπnji na tekmovanju najviπje ravni v Öestersundu na vedskem.»estitamo! Ponosni smo tudi na vse naπe ostale tekmovalce, ki so na razliënih panoænih bojiπëih in v posameznih starostnih kategorijah poskuπali premagati konkurenco. VËasih æelimo veë, kot smo v danem trenutku sami zmoæni ali priëakujemo od drugega. Æelja ali potreba sta moënejπi od realnosti, pot do spoznanja gre navadno prek ljudi. Ni greh postaviti vpraπanje ali prositi za pojasnilo, teæko pa je razumeti dojemanje Ëlanstva posameznika kot kolektivno izkoriπëanje pravic in ugodnosti. Imetniki Modre kartice SmuËarske zveze Slovenije imajo 20 % popust pri nakupu celodnevnih smuëarskih vozovnic na slovenskih smuëiπëih. Zase. Naπi Ëlani so zavarovani za zavarovalni primer nezgode in civilne odgovornosti, velika Modra kartica nudi tudi dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco na potovanjih v tujini. Poπkodbe, kot so odrgnine ali zlom noge, ki ne pustijo trajnih posledic, niso predmet zavarovanj, ki jih krije Modra kartica. Na vpraπanje, Ëe je zavarovan tudi inventar v apartmaju v Ëasu smuëanja, smo odgovorili, da ne. Motimo se tudi mi. V zadnji πtevilki Modrih novic je v prispevku GIZ Zdruæenja slovenskih æiëniëarjev z naslovom SmuËarska srediπëa v Slovenji avtorju zaëetek smuëarskega skakalnega πporta pobegnil iz Bohinja v Planico. Prva slovenska skakalnica je bila Æiækova skakalnica v Bohinjski Bistrici, ki jo je leta 1920 naredil Ciril Æiæek. Na to nas je v prijaznem pismu opomnil skakalni delavec iz SmuËarsko skakalnega kluba Bohinj Milan Zalokar, za kar smo mu hvaleæni. Prispevek o zaëetkih skakalnega πporta v Bohinju bo objavljen v peti πtevilki, ki bo izπla pred finalom svetovnega pokala v skokih v Planici. Zgodovino piπeta tudi Kranjska Gora in Maribor. Vsaka s svojo tekmo svetovnega pokala v alpskem smuëanju. Prva za moπke, druga za æenske. Kranjskogorci v zadnjih letih vidno napredujejo v organizaciji tekmovanja in zabave. Letoπnji æe 45. Pokal Vitranc je bil vrhunski. Od tajercev upraviëeno priëakujemo gostoljubje in prijaznost, kot smo je bili vajeni v preteklosti. Izvedba je delo armade prostovoljcev, ki ga operativno vodita sekretarja obeh organizacijskih komitejev. Oba sliπita na ime SreËko.»e se bo kdo skliceval na sreëo... Ostanite ali postanite v letu 2006 Modri. Bodimo skupaj zadovoljni! SreËno! Matjaæ tibelj urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica MODRE NOVICE na policah: MODRE NOVICE Januar 2006 Sezona 2005 2006 tevilka 3 zaloænik: SmuËarska zveza Slovenije direktor: Jaro KALAN urednik Modrih novic: Matjaæ TIBELJ uredniki panog: Alpsko smuëanje Andrej DEKLEVA, Nordijsko smuëanje Tomaæ VERDNIK, Biatlon Tomaæ U TER I», Deskanje Iztok KVAS in Tomaæ DENK, Akrobatsko smuëanje Aleπ PAN, Telemark Urban SIM»I», ZUTS Matija STEGNAR fotografije: Andrej Dekleva, Samo Vidic, Matej Druænik, ZOOM, arhiv SZS oblikovanje in prelom: Nova Orbita d. o. o. tisk: Tiskarna Æbogar naklada: 21.000 izvodov IZVOD JE BREZPLA»EN 2 www.modrakartica.com

Alpsko smuëanje Modre noviëke Biatlon SmuËarski konzul Tone Gogala Igralec Tone Gogala je kot generalni konzul Republike Slovenije v Clevelandu rad priskoëil na pomoë slovenskim smuëarjem, ko so se mudili v ZDA. Tudi zdaj, ko ni veë na tem diplomatskem poloæaju, se jim πe vedno rad pridruæi, ko so v Koloradu. Tako je bilo tudi konec lanskega novembra in v zaëetku decembra, ko so trenirali v okroæju Summit in tekmovali v Beaver Creeku in Aspnu. Zoom slika za nas in za vas V publikacijah SmuËarske zveze Slovenije, tudi v Modrih novicah, boste odslej lahko obëudovali fotografije, ki jih po vsem svetu v objektive lovijo fotografi francoske agencije Zoom. Njihovo delo si lahko ogledate tudi na spletni strani http://www.zoom-agence.fr/ Po konëani mini skandinavski turneji so imeli najboljπi slovenski skakalci 6. decembra 2005 tiskovno konferenco v prostorih ZAVAROVALNICE TRIGLAV v Ljubljani, ki æe vrsto let kot zlati sponzor stoji ob strani nordijskim reprezentancam. Druæenje je minilo v prijetnem vzduπju, smuëarji skakalci so priëarali vtise s prvih tekem olimpijske sezone in predstavili naërte za prihodnost. Nordijsko smuëanje Primoæ Peterka, Rok BenkoviË, Jernej Damjan, Robert Kranjec, predsednik uprave ZT mag. Andrej KociË, direktor nordijskih disciplin Primoæ Ulaga in glavni trener Matjaæ Zupan. V januarju 2006 bo v Sloveniji veë mednarodnih tekmovanj v SmuËarskih skokih. Æe 7. in 8. januarja bosta v Planici dve tekmi FIS kontinentalnega pokala za moπke, medtem ko bo 15. januarja Ljubno gostilo kontinentalni pokal za dekleta. 21. in 22. januarja bosta prav tako v Ljubnem, dve tekmi novoustanovljenega FIS pokala za moπke. Sprejem na Brniku (z leve: tiskovni predstavnik reprezentance Tomaæ uπterπië, predsednik Zbora za biatlon pri SZS Peter Zupan, Tadeja BrankoviË in direktor biatlonske reprezentance Jure Velepec) Biatlonci pripravili Tadeji BrankoviË sprejem na Brniku Po trinajstdnevni odsotnosti slovenskih biatlonk in biatloncev, ki so se udeleæili prvih tekem svetovnega pokala v Östersundu na vedskem, so jih prijatelji slovenskega biatlona in navijaëi ob povratku v domovino pripravili sprejem na brniπkem letaliπëu. V srediπëu pozornosti je bila tokrat Tadeja BrankoviË, ki je prav v Östersundu z drugim mestom osvojila æe svoje tretje stopniëke na tekmah svetovnega pokala. Ob tej priloænosti ji je predstavnik generalnega pokrovitelja slovenske biatlonske reprezentance druæbe Skupina Viator & Vektor d.d. izroëil tudi denarno nagrado, medtem ko ji je predsednik Zbora za biatlon Peter Zupan izrekel posebno zahvalo za osvojeni rezultat. Sprejem je sklenila Tadeja BrankoviË, ki se je vsem najlepπe zahvalila, prisotne pa oprhala s πampanjcem, ki ji ga je ob tej priloænosti izroëil direktor reprezentanc Jure Velepec. V sredo, 30. novembra 2005 je bila po koncu skupπëine ZUTS Slovenije pri SZS v dvorani VIP pri hotelu Arena v Mariboru modna revija opremljevalcev ZUTS Slovenije. Modno revijo je vodil direktor ZUTS Duπan Videmπk, modne artikle opremljevalcev ZUTS pa so predstavljali manekenke in DEMO TEAM demonstratorji ZUTS Slovenije. ZUTS Telemark smuëar David PrimoæiË Gams se po poπkodbi levega kolena vraëa na tekmovaliπëa. Treninge veëinoma opravlja na Krvavcu v sodelovanju z ASK Triglav iz Kranja. Po zamenjavi opremljevalca za tekmovalna oblaëila (na pomoë je priskoëil Mizuno), je Gams odet v barve obrazov konkurentov ob pogledu na njegove doseæke - zelene. Vse pa vendarle ne gre povsem po njegovih naërtih, saj so mu v tovarni Ëevljev CRISPI namenili za celo πtevilko prevelik pancar. MogoËe pa mu je le pedikerka preveë ostrigla lepo obarvane in negovane nohte? Telemark smuëanje www.modrakartica.com 3

Slovenske smuëarke na 42. Zlati lisici Tina Maze 2. 5. 1983 SK»rna TAB»rna na Koroπkem Zmage v svetovnem pokalu 1. vsl Sölden 03 1. vsl St. Moritz 05 1. vsl Santa Caterina 05 1. vsl Maribor 05 1. vsl Sölden 06 e zlasti po lanski zmagi v veleslalomu na Zlati lisici, moji najljubπi zmagi sploh, ima domaëa dirka pri meni posebno mesto. Vsekakor bom poskusila ponoviti svoje lansko smuëanje. Najboljπe uvrstitve na Zlati lisici 1. vsl 2005 2. vsl 2002 7. vsl 2003 10. vsl 2001 Ana Drev 6. 8. 1985 SK Velenje martno ob Paki Glede na to, da se na Lisici πe nisem izkazala, bi bila zelo zadovoljna s toëkami. Nekateri tereni mi paë bolj ustrezajo kot drugi. Lani sem bila v veleslalomu v Mariboru 36., letos pa imam po dobrem zaëetku sezone boljπe obëutke. Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu 13. vsl Sölden 06 15. vsl Aspen 06 25. vsl Sölden 05 Ana Kobal 11. 11. 1983 SK Radovljica Jesenice Do Lisice bom na tekmah evropskega pokala poskusila svojo Ëim bolje popraviti πtartno πtevilko v slalomu in se Ëim bolj pribliæati prvi trideseterici. Tako bi se laæje uvrstila v finale. Najboljπa uvrstitev na Zlati lisici 36. sl 2004 Mateja Robnik 6. 4. 1987 SK Branik LuËe DomaË teren bi zame morda lahko bil priloænost za uvrstitev v finale. Æelim jo izkoristiti, a le potiho upam na svoj prvi finale. 4 www.modrakartica.com

Urπka RabiË Maruπa Ferk Tesa Herman Alenka Kürner 20. 3. 1985 ASK Kranjska Gora Mojstrana 27. 9. 1988 SK Blejska Dobrava Blejska Dobrava 14. 7. 1988 SK Olimpija Ljubljana 31. 1. 1986 SK Bled Radovljica Lana Grandovec Maπa Redenπek Petra Robnik Ilka tuhec 1. 3. 1987 SK Olimpija Trebnje 22. 9. 1987 SK Olimpija Trbovlje 16. 10. 1984 SK Jesenice Blejska Dobrava 26. 10. 1990 SK Branik Maribor Pokrovitelji alpskih reprezentanc: Andrej Dekleva www.modrakartica.com 5

Prav gotovo so vodilni mariborski smuëarski delavci Duπan SenËar, Marjan Koæuh in Franci»op presedeli skupaj dolge ure, predno so se odloëili, da priredijo na Pohorju elitno tekmovanje v alpskem smuëanju za æenske - FIS-A. OdloËitev je bila nadvse pogumna, toda prekaljena smuëarska trojica se je zavedala, da ima Maribor z okolico dovolj smuëanju predanih ljudi, ki so imeli tudi izkuπnje z izvedbo tekmovanj. Vsi so se zavedali, da jih Ëaka zahtevna preizkuπnja, saj so æe tedanja najveëja tekmovanja v okviru Mednarodne smuëarske zveze terjala visoko organizacijsko raven. Za zaëetek pa si je bilo treba zlasti zagotoviti kar najbolj ugledno mednarodno konkurenco. MariborËani so to nalogo zaupali Duπanu SenËarju, ki je imel v tujini æe veliko znanstev v smuëarskih krogih. Na zimskih olimpijskih igrah leta 1964 v Innsbrucku je bilo, kajpak tudi zaradi bliæine, veliko slovenskih smuëarskih delavcev, med katerimi je bil Duπan SenËar vsekakor nekaj posebnega. V reprezentanci sicer ni imel nobene dolænosti, vendar je bil nenehno naokoli, venomer v druæbi vodij tujih reprezentanc, najuglednejπih tekmovalk, trenerjev... Zamudil ni nobene tekme, sprejema, skratka bil je zagotovo med najbolj agilnimi tiste dni v zaëetku februarja v praπnem Innsbrucku, ki do zadnjega dne olimpijskih iger ni doëakal snega. NihËe ni vedel, kakπni opravki æenejo SenËarja vse olimpijske dni. Ko pa smo se 10. februarja poslavljali od olimpijskega mesta, je bilo skrivnosti konec. Konec meseca pridite na Pohorje. Priredili bomo elitno tekmo v slalomu za æenske. V teh dneh sem si zagotovil udeleæbo najboljπih smuëark na svetu, je Duπan SenËar s ponosom vabil novinarje v Maribor. SenËar ni pretiraval. Konec februarja 1964 se je zbral na Pohorju cvet æenskega alpskega smuëanja, tako kot na olimpijskih igrah sta imeli tudi na Pohorju poglavitno besedo sloviti francoski sestri Marielle in Christine Goitschel. Rojeno je bilo novo veliko tekmovanje za æenske v alpskem smuëanju zaëelo se je obdobje pohorske Zlate lisice. ZaËela se je pisana zgodovina najveëje tekme v alpskem Tekma z duπo Duπan SenËar, zaljubljenec v alpsko smuëanje, je bil dolgo Ëasa med vodilnimi ljudmi naπe reprezentance, obenem pa gonilna moë alpskega smuëanja v Mariboru. smuëanju za æenske pri nas. Æe leta 1970 je Maribor postal postaja svetovnega pokala, pohorsko prireditev pa so Ëakali tudi hudi Ëasi, ko se je bilo treba zaradi pomanjkanja snega seliti na druga smuëiπëa. Vendar pa so bili pohorski prireditelji nepopustljivi. V veliko zadoπëenje jim je bilo tudi, da so se na pohorskih strminah kalile domaëe reprezentantke, ki so na Zlati lisici doæivljale tudi zmagoslavja. ZaËela je Mateja Svet, sledile so ji Nataπa Bokal, Urπka Hrovat in Tina Maze. Zlata lisica je v smuëarskem svetu hitro zaslovela, danes pa je ena najbolj priljubljenih postaj æenske karavane alpskega smuëanja. Ne samo zaradi tega, ker je tekmovanje tako rekoë v mestu, ker je Maribor prava poæivitev med prizoriπëi tekem svetovnega pokala, ker se prireditelji potrudijo kar se le da, ker je tod doma resniëno gostoljubje... Zlata lisica ima duπo, ki jo zaëutijo tekmovalke, pa tudi vsi, ki jih na svoj smuëarski praznik privabi Pohorje. Joæe Dekleva 6 www.modrakartica.com

Prve dni decembra so se pravniki, strokovnjaki za varnost na smuëiπëih Pirenejev in alpskega loka zbrali na pravniπkem forumu v Bormiu. Zbora pod pokroviteljstvom Evropske komisije, ki jo je zastopal podkomisar dr. Franco Frattini, so se udeleæili strokovnjaki iz panije,francije, Italije, vice, NemËije, Avstrije in Slovenije. V naπem zastopstvu so bili Tomaæ MaruπiË, uëitelj smuëanja, upokojeni odvetnik iz Solkana, ki je predaval o varnosti na slovenskih smuëiπëih in predstavil sodno prakso v Sloveniji, kot opazovalca pa pela uπter, uëiteljica smuëanja, svetovalka na Ministrstvu za notranje zadeve, in Roman turm, uëitelj in trener smuëanja, stalni sodni izvedenec za varnost na smuëiπëih in vodja otroπkega programa pri SZS. Poudarek v referatih in v razpravi je bil v preventivi in prepreëevanju smuëarskih nezgod. Na tri dni trajajoëem sreëanju so se udeleæenci zavzemali za poenotenje pravil, ki jih krπijo tako smuëarji kot upravljavci smuëiπë. Ureditve se razlikujejo na dræavni in deæelni ter celo na pokrajinski ravni, zato je nujna enotna pravna ureditev varnosti na smuëiπëih v dræavah evropske skupnosti. Neenotna pravila na smuëiπëih povzroëajo smuëarjem teæave, denimo klasifikacije in oznaëevanja prog, ali pa pravila glede opreme: v Sloveniji morajo na smuëiπëih nositi Ëelade otroci do 12. leta, v Italiji pa do 14. Tako bodo morali imeti naπi πtirinajstletni smuëarji na Kaninu, kjer bomo kmalu dobili Ëezmejno smuëiπëe, Ëelade, Ëe bodo smuëali na italijanski strani. Pravni temelj vseh referatov so bila vedenjska pravila Mednarodne smuëarske zveze, ki so bila sprejeta na kongresu FIS v Bejrutu leta 1967, posodobljena leta 1973 na kongresu v Famagosti, sedanjo obliko pa so dobila leta 2002 na kongresu v Portoroæu. Pravila FIS naj bi po mnenju udeleæencev foruma v celoti vgradili v bodoëe skupno evropsko smuëarsko pravo. V Sloveniji vseh deset pravil FIS vsebuje zakon o varnosti na smuëiπëih. Ob prikazu pravnih ureditev v posameznih dræavah in deæelah so bili zlasti italijanski referenti in razpravljavci kritiëni do svojega krovnega zakona o varnosti na smuëiπëih, ki je prepustil v pristojnost deæelnih zakonodaj nadaljnjo kodifikacijo vedenjskih in varnostnih pravil na smuëiπëih. Nerazumljiva je doloëba italijanskega krovnega zakona, ki v nasprotju s pravilom FIS πt. 4 postavlja domnevo deljene odgovornosti po enakih delih v primeru trka med dvema smuëarjema, o Ëemer je kritiëno razpravljal odvetnik in uëitelj smuëanja dr. Marco Del Zotto iz Pordenona. Dr. Hans Kaspar, odvetnik iz Davosa, je obravnaval vpraπanje homologacije smuëarskih prog znotraj smuëiπëa, ki je v obmoëju nevarnosti plazov. Neprimerna lokacija ali nezadostna obramba pred plazovi je imela katastrofalne posledice in poslediëno kazensko in civilno odgovornost upravljavca smuëiπëa. Odvetnica dr. Marisella Chevallars, bivπa smuëarska prvakinja, je navedla primer pod smuëiπëem Monte Rosa, kjer je ob veëernem zaprtju smuëiπëa smuëarka zaπla izven smuëiπëa, po mobilnem telefonu priklicala reπevalce, ki so imeli moænost priklicati reπevalni helikopter s πvicarske strani, a so reπevalci akcijo prekinili, ko se je znoëilo. Naslednje jutro so smuëarko naπli mrtvo. V tem primeru ni πlo samo za krπitev pravila FIS πt. 9, temveë tudi za vpraπanje humanosti in kulture smuëanja, ki jo je na naπih smuëiπëih vsak dan manj. Varnost na smuëiπëih Udeleæenci foruma so ugotovili, da je v Pirenejih in v Alpah kljub neenotni zakonodaji sodna praksa v kazenskih in civilnih zadevah dokaj enotna. Sodne odloëitve temelje na desetih pravilih FIS, vendar pa nekatera sodiπëa poudarjajo samoodgovornost smuëarja, druga pa nagibajo k objektivni odgovornosti upravljavca smuëiπë. Poudarjeno je bilo vpraπanje obveznega zavarovanja smuëarja in zavarovanje njegove civilne odgovornosti. e naprej naj bi veljalo naëelo prostovoljnosti obeh vrst zavarovanja, V Sloveniji imamo Modro kartico SZS, ki zajema vse vrste zavarovanja za nezgodne primere, ki jih utegne imeti smuëar doma in v tujini. Slovenija ima v Zakonu o varnosti na smuëiπëih vgrajenih vseh deset pravil FIS, ki so tako postala zakon. Posebna pozornost je bila namenjena prepovedi smuëanja osebi, ki ima v litru izdihanega zraka veë kot 0,24 miligrama alkohola, prav tako pa prisilnemu ukrepu odvzema vozovnice in vpraπanju prepustnosti prog. Za uspeh sreëanja v Bormiu je zasluæen zlasti dr. Gianfranco Avella, dræavni toæilec z Sondria, sreëanje pa je vodil dr. Carlo Bruccoler, upokojeni predsednik sodiπëa v Bolzanu. Med predavatelji sta bila zlasti prepriëljiva dr. Ignazio Arroy, univerzitetni profesor iz Barcelone, in dr. Waldeman Flick, odvetnik iz Genove, pri organizaciji pa sta se izkazala brata Beppe in Guido Bonseri, turistiëna delavca iz Bormia. Tomaæ MaruπiË www.modrakartica.com 7

HbjÙVg bdgv hbjùvi^ iv`d! YV hz av]`d egvkdùvhcd jhivk^# Hkd_d ]^igdhi ^c cvù^c kd±c_z bdgv eg^av\dy^i^ hkd_zbj ocvc_j! izgzch`^b! hcz±c^b ^c kgzbzch`^b gvobzgvb izg \dhidi^ egdbziv cv hbjù^ Ùj# KhV` hbjùvg bdgv gvkcvi^ iv`d! YV c^`d\vg cz d\gd±v Va^ bj `dyj_z# B:9C6GD9C6 K:9 & ' HbjÙVg! `^ ±Za^ oveza_vi^ cv hbjù^ ÙZ Va^ hz ed jhivk^ik^ ed c_zb hezi oveza_vi^ Va^ hz ed c_zb koezc_vi^! hz bdgv egzeg^ùvi^ cvko\dg ^c cvkoyda! YV id av]`d hidg^ WgZo czkvgcdhi^ ovhz ^c ov Ygj\Z# HbjÙVg hz bdgv ^od\^wvi^ jhivka_vc_j cv do`^] Va^ czegz\azyc^] YZa^]! ÙZ id c^ cj_cd edigzwcd# HbjÙVg! `^ _Z ivb evyza! hz bdgv Ù^b ]^igz_z jbv`c^i^ do^gdbv dedodg^i^ cv hkd_d cvkodùcdhi# * HbjÙVg _Z ijy^ YZh`Vg! izazbvg` hbjùvg! Ä[jc XVgkZgÄ! ovkzyvi^ gvoa^` bzy c_^b^ ^c hbjùvi^ iv`d! YV av]`d egv Vaeh`Z hbjù^! izazbvg` hbjù^! hcdlwdvgy! Ã[jc XVgkÄ + KhV` hbjùvg! ÙZ _Z eg^ùv Va^ jyzaz±zczx! dy\dkdgzc Va^ cz! hz bdgv k eg^bzgj czo\dyz az\^i^b^gvi^# JgZY^a/ GdbVc IJGB DWa^`dkVc_Z/ CDK6 DG7>I6 >ajhigvx^_z/ B^`^ BJHI:G. DW czo\dy^ _Z khv` hbjùvg Yda±Vc edbv\vi^# JED I:K6? EG6K>A6 :@DAD<>?: &%

HbjÙVg! `^ eg^]v_v dy ovyv_! bdgv hbzg hkd_z kd±c_z ^owgvi^ iv`d! YV cz d\gd±v hbjùvg_zk egzy hzwd_# 9:C?H@6 EG6K>A6 EgZ]^iZkVc_Z _Z Ydkda_Zcd dy o\dgv_ ^c hedyv_! o YZhcZ ^c azkz! kzcyvg az! ÙZ _Z gvoyva_v Ydkda_ kza^`v! YV egz]^izkvczbj hbjùvg_j dbd\dùv Ydkda_ egdhidgv ov khv c_z\dkv \^WVc_V# ) ( I: 6KCDHI HBJ¹6GH@>= EGD< HbjÙVg! `^ hz koezc_v Va^ hej ÙV ez! bdgv id hidg^i^ cv gdwj hbjù^ ÙV#, HbjÙVg bdgv jed izkvi^ khz ocv`z ^c h^\cva^ovx^_d# av]`v hgzyc_z iz VkcV iz VkcV -! iz`vù cv hbjùz] ^c Ygj\^# KhV` ^obzy c_^] hz bdgv VkdÙVhcd gzv\^gv \azyz cv i^e ^c ocvù^acdhi hbjù^ Ä hbjù^ ### # 9D96IC6 EG6K>A6 O6 HBJ¹6G?: I:@6¹: =D?6 >C I:@ C6 HBJ¹:= ( IZbZa_cV kzyzc_h`v egvk^av ;>H kza_v_d ijy^ ov ]d_d ^c iz` cv hbjùz]! ovgvy^ edhzwcdhi^ iz evcd\z ev kza_v_d Z YdYVicV egvk^av# &# H^\cVa^oVX^_V! hbzg iz`v ^c iz]c^`v iz`v CV iz`v `^] egd\v] ^c hbjù^cv] _Z igzwv izù^ k YdadÙZc^ hbzg^ ^c iz]c^`^ izg jed izkvi^ docv`z ^c h^\cvaz ivwaz o cvedi`^ # '# >ow^gv hbjù^cz ^c egd\z K eg^bzgj YkZ] Va^ kzù hbjù^c _Z igzwv izù^ k h`gv_c^ YZhc^ hbjù^c^# IZ`VÙ^ k h`je^cv] bdgv_d izù^ Ygj\ ov Ygj\^b k YZhc^ hbjù^c^# HbjÙVg Yd &'# aziv K egdhi^ iz]c^`^ _Z igzwv izù^ k YZhc^ hbjù^c^ iz`v `Z egd\z# hivgdhi^ bdgv jedgvwa_vi^ ov Ù^icd hbjùvgh`d (# EgZ]^iZkVc_Z ÙZaVYd# EgZ]^iZkVc_Z _Z Ydkda_Zcd ed azk^ Va^ YZhc^ higvc^# HegZYc_Zbj iz`vùj hz c^ igzwv jb^`vi^# ¹Z ev id av]`d hidg^ WgZo czkvgcdhi^! cv_ hz jbv`cz# )# CVhegdic^ ÃegdbZiÄ Eg^ hgzùvc_j hz bdgviv dwv hbjùvg_v iz`vùv jbv`c^i^ k YZhcd# EgZYcdhi ^bv i^hi^! `^ hz hej ÙV# *# >oegvoc^izk hbjù^cz ^c egd\z @Ydg hz jhivk^! bdgv ^ohide^i^ ^o hbjù^cz$egd\z# IjY^ iz`vù! `^ _Z evyza! hz bdgv `Vg cv_]^igz_z jbv`c^i^ ^o hbjù^cz$egd\z# *

Akrobatsko smuëanje je pojem za veë disciplin. Olimpijski sta grbine in skoki, poleg obeh sta na koledarju svetovnega pokala πe smuëarski kros in sneæni æleb za smuëarje, v evropskem pokalu pa je v koledarju πe nova disciplina slope style. Letos bo poleg najveëjega dogodka, olimpijskih iger v Torinu, tudi mladinsko svetovno prvenstvo v disciplinah grbine, skoki in smuëarski kros (Krasno Ozero - Rusija). Tudi v koledarju FIS je veliko tekem v teh disciplinah, vsako leto pa so na dræavni ravni v veëini dræav pokalne tekme in dræavno prvenstvo. Mednarodna smuëarska zveza v akrobatskem smuëanju ne organizira evropskega prvenstva, svetovno prvenstvo in mladinsko svetovno prvenstvo pa sta vsaki dve leti. Na vseh celinah imajo kontinentalne pokale, na katerih lahko nastopajo tekmovalci z vsega sveta. Na mednarodnih tekmah lahko nastopajo tekmovalci od petnajstega leta dalje, na dræavni ravni pa ni omejitev. V disciplinah grbine in skoki lahko na tekmah svetovnega pokala tekmovalci nastopijo πele tedaj, ko so na tekmah niæjega ranga zbrali dovolj toëk FIS. Akrobati Slovenski reprezentantje so v skokih na olimpijskih igrah nastopili æe nekajkrat: v Albertvillu 1992 Marko KlanËar, v Naganu 1998 in Salt Lake Cityju 2002 pa Miha Gale, ki je tudi letos kandidat za Torino. V disciplini grbine je v Albertvillu nastopil Marko Jemec, Nina Bednarik pa je kandidatka za Torino. Nina in Miha se redno uvrπëata med trideseterico v svojih disciplinah na svetovnem pokalu, v zadnjih letih svojega nastopanja na evropskem pokalu pa sta bila v skupnih razvrstitvah med prvimi tremi. V svetovnem pokalu v krosu je Saπa FariË æe zmagala, sedaj pa se redno uvrπëa med prvih deset. Pri moπkih je v krosu najuspeπnejπi Tadej Trdina, ki nastopa na svetovnem pokalu in se uvrπëa med trideseterico. V evropskih pokalih bodo v disciplinah slope style, grbine in kros nastopali predvsem mlajπi tekmovalci, med katerimi bo najveë predstavnikov ASK Slammer, trenutno najmoënejπega akrobatskega smuëarskega kluba v Sloveniji. Naπa mladinska ekipa bo nastopala na tekmah FIS. Aleπ pan Sponzorji: 10 www.modrakartica.com

Po prvi tretjini uspeπnejπe biatlonke Za slovenskimi biatlonkami in biatlonci so æe tri prizoriπëa svetovnega pokala in osem tekem posameznic oz. posameznikov ter po dve πtafetni preizkuπnji. Po prvi tretjini sezone, ki je potekala v mesecu novembru (Östersund, vedska) in decembru (Hochfilzen, Avstrija in Osrblie, Slovaπka) so veë uspehov od svojih reprezentanënih kolegov nanizale slovenske biatlonke. Æenski del z odmevnimi rezultati Tadeja BrankoviË je ponovila svoj lanski uspeh iz Östersunda ter z drugim mestom pritekla in pristreljala Sloveniji æe enaindvajseto uvrstitev na stopniëke za najboljπe na tekmah svetovnega pokala. Seveda ne gre prezreti uspehov æenske πtafete, ki je v obeh preizkuπnjah zasedla mesto tik za najboljπimi tremi in dokazala, da lansko tretje mesto v Oberhofu in s tem tudi prva uvrstitev æenske πtafete med najboljπe tri, ni bilo nakljuëje. Preboj med deseterico najboljπih je letos uspel naπi najmlajπi tekmovalki Teji Gregorin, ki je na posamiëni 15-kilometrski tekmi v slovaπkem Osrbliu osvojila svoj najveëji uspeh v karieri. Podobno visoko se je prvië uspelo zavihteti πe Dijani GrudiËek, ki je na prvi tekmi v Östersundu dosegla petnajsto mesto. Tudi sicer velja, da je ob kvoti πestih slovenskih tekmovalk, ki tekmujejo na tekmah svetovnega pokala, æenski del reprezentance zelo izenaëen in 4. mesto æenske πtafete v Hochfilznu (z leve: Teja Gregorin, Andreja Mali, Andreja Koblar, Tadeja BrankoviË) precej moënejπi od moπkega. Pet tekmovalk (z izjemo Lucije Larisi), ki trenutno tekmujejo na tekmah svetovnega pokala, æe ima normo za nastop na ZOI 2006 v Torinu. Pogled na trenutno razpredelnico skupnega seπtevka svetovnega pokala pa pokaæe, da imamo Slovenci tudi dve tekmovalki (BrankoviËevo in Gregorinovo), ki bosta v letu 2006 stali na πtartni Ërti tekem v skupinskem πtartu, kjer tekmuje le trideset najboljπih. Moπki tabor πe lovi normo V moπkem delu reprezentance je æe nekaj zadnjih let najmoënejπi Ëlen Janez MariË, ki je v preteklosti æe nekajkrat posegel po biatlonskem vrhu svetovnega pokala in dosegel tudi æe zmago. Trenutno je MariË tudi edini slovenski tekmovalec, ki æe ima normo za nastop na zimskih olimpijskih igrah. Kandidata na nastop sta πe izkuπeni Janez Oæbolt in Matjaæ Poklukar. Prav slednji ji je bil normi æe zelo blizu, ko je z devetnajstim mestom v Östersundu dosegel svoj najboljπi rezultat po letu 1998. Moπka πtafeta, ki je bila letos enkrat petnajsta in enkrat sedemnajsta, je kljub smoli, ki jo je spremljala, πe precej oddaljena od tako æelenega osmega mesta. Na zadnjih tekmah sta dobila priloænost πe mladi Danilo Kodela in nekdanji tekaë Vasja Rupnik. Prav pomanjkanje izkuπenj in strelska stabilnost pa sta jima prepreëili, da bi se v Osrbliu prebila med trideseterico. Ne glede na trenutno stanje pa ostaja glavni trener Tomaπ Kos optimistiëen in upa na izboljπanje rezultatov v naslednjih tekmah svetovnega pokala, ki bodo pred olimpijskimi igrami v nemπkih biatlonskih srediπëih Oberhof in Ruhpolding. Za tiste, ki bodo poskuπali ujeti zadnji vlak za Torino. pa πe na Juænem Tirolskem v Anterselvi/Antholzu. Klemen Bauer Sponzorji: Tamara BariË Popravek v koledarju tekmovanj Mladi reprezentanti na evropskem pokalu prvië z zmagami Na tekmah evropskega pokala, ki so v mesecu decembru potekale v avstrijskem Obertilliachu je presenetila mlada A reprezentanca, ki jo vodi trener Uroπ Velepec. Klemen Bauer, ki je æe bil nosilec kolajn s preteklih dveh mladinskih svetovnih prvenstev, je v moëni konkurenci osvojil svojo prvo zmago na tekmi evropskega pokala. e bolj pa je strokovno vodstvo razveselila komaj sedemnajstletna Tamara BariË, ki tekmuje v biatlonu πele dve leti, in je, podobno kot Bauer osvojila svojo prvo zmago na evropskem pokalu. Odrezali so se tudi πe nekateri drugi slovenski fantje (Andraæ emrov, Peter Dokl,...), ki so na razliënih tekmah osvajali mesta med petnajsterico najboljπih in se vztrajno prebijajo proti vrhu v svojih kategorijah. Tomaæ uπterπië Tekmovalna komisija za pripravo biatlonskih tekmovanj sporoëa popravek v koledarju tekmovanj za sezono 2005/06, ki je bil objavljen v prejπnji πtevilki Modrih novic. Tekma slovenskega pokala v biatlonu, ki je bila naërtovana za 21. januar je prestavljena na nedeljo, 22. januarja 2006. SLOVENSKA VOJSKA www.modrakartica.com 11

Telemark smuëarji æe petië za toëke svetovnega pokala v Sloveniji SmuËanje s prosto peto v slogu telemark je v svetu Ëedalje bolj popularno. Vsak dan veë pa je telemark smuëarjev tudi na slovenskih smuëiπëih in imajo tudi kaj pokazati. Naπi najboljπi tekmovalci z Davidom PrimoæiËem na Ëelu sodijo v sam svetovni vrh, pa tudi slovenski uëitelji so v tujini zelo zaæeleni. Slovenski telemark klubi in druπtva so povezani v Odbor za telemark smuëanje pri SmuËarski zvezi Slovenije in zdruæeni s skupnimi moëmi pripravljajo πtevilne akcije. NiË Ëudnega torej, da bomo v Kranjski gori 14. in 15. januarja 2006 videli æe peto tekmovanje telemark smuëarjev, ki πteje za toëke FIS svetovnega pokala. Tekmovanja za svetovni pokal potekajo v treh disciplinah telemark veleslalomu, klasiënem telemarku in telemark πprintu. Predvsem slednja je pisana na koæo tudi slovenskim tekmovalcem naj spomnimo da je pred dvemi leti David PrimoæiË v njej postal tudi svetovni prvak. Vitranπko smuëiπëe je pravi poligon za izvedbo tovrstnega tekmovanja, in lahko se æe veselimo πportnih bojev najboljπih telemark smuëarjev sveta. Ti se bodo pomerili v slovenski paradni disciplini torej telemark πprintu. Gre za atraktivno disciplino, ki je sestavljena iz veleslalomske proge (dolæine pribliæno 40 sekund), smuëarskega skoka (z obveznim doskokom v telemark in merjeno dolæino) ter tekaπkega dela (pribliæno 20 sekund) z atraktivnim zavojem za 360 stopinj. Organizator letoπnje tekme za svetovni pokal je Telemark klub Kranj, ki pa je zdruæil moëi tudi z druπtvom Gora iz Predmeje, Druπtvom Ta leseni iz Krope, Rovtarji iz kofje Loke ter posamezniki, ki sicer prihajajo iz drugih druπtev in klubov. Telemark smuëarji si za partnerja v organizaciji vedno najdejo tudi strokovnjake za tehniëno izvedbo, zato bodo pri organizaciji pomagali tudi Ëlani Alpskega smuëarskega kluba Kranjska Gora. Program prireditve se bo priëel æe v petek 13. januarja, ko bo na sporedu slovesna otvoritev dvodnevnega tekmovanja z javnim ærebom πtartnih πtevilk najboljπe petnajsterice. Na njem bo prisoten tudi Ingemar Stenmark, ki bo vsem tekmovalcem zaupal svoj kljuë do uspeha. V soboto in nedeljo bosta na sporedu tekmovanji v telemark πprintu s priëetkom ob 9.30. Sobotni program se bo nadaljeval tudi v popoldanskem Ëasu, ko bo na sneæni plaæi organiziran telemark kamp - z brezplaëno izposojo opreme za telemark in strokovnim vodenjem pri prvih korakih v svet smuëanja s prosto peto, na sporedu pa bo tudi tekma s starosvetno opremo in πe marsikaj. Slovenski tekmovalci so na domaëi tekmi vedno favoriti. Na prav vseh tekmovanjih v Sloveniji (tri so bila na Mariborskem Pohorju in eno v Kranjski Gori) je bil kralj slovenskega telemark smuëanja David PrimoæiË - Gams uvrπëen na stopniëke za zmagovalce, πtirikrat tudi na najviπjo. O tekmovanju pred domaëim pragom govori le v superlativih: Tekme v Sloveniji so za domaëe tekmovalce vedno velik izziv. Najprej zato, ker imamo prednost domaëega terena, poznamo ga do vsake grbine. e bolj kot to pa je pomembno, da pred svojimi navijaëi pokaæemo vse svoje znanje. Nastop doma je izredno velik motiv. Z uspehi njegove besede potrjuje tudi Melanja ober, ki se je prav v Kranjski Gori lani prvië povzpela na zmagovalne stopniëke v svetovnem pokalu. Slovenske barve bodo branili πe Iztok Kunstelj, Klemen Æonta in Sergej PrimoæiË. Tele-Ho in se vidimo v Kranjski gori! Urban SimËiË 12 www.modrakartica.com

Demonstratorska vrsta Slovenije Demonstratorska vrsta Slovenije (Demo Team) æe vrsto let predstavlja uradni program slovenske πole smuëanja in njenih poti pouëevanja. Da bi zagotovili veëjo transparentnost in predvsem kvaliteto, tako vsebin kot posameznih Ëlanov, smo demonstratorsko vrsto za sezono 2006 organizacijsko in vsebinsko reorganizirali. Letos obstaja le ena demonstratorska vrsta, ki jo sestavlja 15 Ëlanov izobraæevalne skupine in 4 Ëlani razvojne skupine. Prav ta skupina bo torej v prihodnje skrbela za programe, njihovo smiselnost in vse, kar je s tem povezanega. Smisel programa ole smuëanja je odprt sistem, ki je toliko dober in uporaben v praksi, kolikor se prilagaja in sledi novostim. Slednje diktirajo mnogi dejavniki, med katerimi sta tekmovalni πport in smuëarska oprema prav gotovo najmoënejπa motorja razvoja. Slovenska πola smuëanja je to poslanstvo v preteklosti izpolnjevala in bila v nekaterih primerih oz. obdobjih celo Zdruæenje uëiteljev in trenerjev smuëanja Slovenije izkoriπëanje tistih prednosti, ki jih nove smuëi nudijo. S tem namenom so bile ustvarjene! Program πole smuëanja bomo zato posodobili, ga s potrebnimi spremembami naredili zanimivejπega in predvsem v praksi uporabnejπega. Pri tem ne smemo pozabiti na nove pojavne oblike smuëanja v sneænih parkih in vse tiste, ki predstavljajo izziv mlajπim generacijam smuëarjev. Prvi pogoj za pomik k kvalitetnejπemu smuëanju in modernim pristopom je celovitejπe in boljπe podajanje tovrstnih informacij. Demonstratorji, ki to delo opravljajo, morajo biti ustrezno izobraæeni in imeti prava navodila. V ta namen ne bo spremenjen le obstojeëi program ole smuëanja, vneπene bodo tudi nekatere novosti v sistemu preverjanja znanja kandidatov bodoëih uëiteljev alpskega smuëanja. Cilj je, da bi veëjo teæo izpitnih kriterijev prevzele vsebine s podroëja metodike in didaktike pouëevanja smuëanja, tako v praktiënem kot v teoretiënem delu izpita. med najsodobnejπimi in naprednimi. Lahko reëemo, da je program prispeval k popularizaciji smuëanja, varnosti na smuëiπëih, boljπi in celovitejπi smuëarski ponudbi. Prav tako poslanstvo mora ostati osnova delovanja tudi v prihodnje. Nikdar nismo imeli lepπe priloænosti, da pokaæemo svetu, kje so doma pravi smuëarji predvsem po sposobnostih kreativnega snovanja modernih pristopov uëenja oz. pouëevanja. Metuljasta smuëka, ki je tako zelo spremenila smuëanje, je navsezadnje delo slovenskih fantov, torej je naπa dolænost, da to delo nadaljujemo. Sedanji program πole smuëanja je preobseæen, uëenje traja odloëno predolgo, cilji so preveëkrat nedosegljivi. e bolj kot naπteto je pomembno spoznanje, da novodobna oprema (metuljasta smuëka) ponuja drugaëno, laæje in bolj kakovostno smuëanje. Sodobno kombiniranje t. i. zarezne in vrtilne tehnike zahteva nove poti uëenja, hitrejπe, neposrednejπe, uëinkovitejπe sisteme, ki bodo prepriëali veë ljubiteljev belega πporta in jim omogoëili Z drugimi besedami: nosilci usposabljanja bodo prisiljeni veë Ëasa in pozornosti posvetiti ostalim informacijam in ne le piljenju posameznih elementov πole smuëanja. V prihodnje bo zelo pomembno tudi naπe aktivno vkljuëevanje v aktualno problematiko smuëanja, zimskega turizma in ostalih povezanih dejavnosti. Ob naraπëanju πtevila Ëlankov in poroëil o nesreëah oz. poπkodbah smuëarjev na smuëiπëih, s posploπeno oceno, da je vzrok le moderna oprema, se v javnosti oblikuje mnenje o smuëanju kot zelo nevarnem πportu. Prav demonstratorska vrsta je tista, ki mora z razliënimi akcijami in aktivnostmi prepriëati javnost (in proizvajalce opreme) o pomenu ustreznih informacij o naëinih smuëanja z moderno opremo in obnaπanju na smuëiπëih. To bo zagotovo vplivalo na zmanjπanje πtevila poπkodb pri smuëarjih in potrdilo naπe prepriëanje, da smuëanje ostaja prijeten in varen naëin preæivljanja prostega Ëasa v zimski naravi. Sandi Murovec, vodja Demo Teama Boπtjan GaπperπiË, Ëlan razvojne skupine www.modrakartica.com 13

Mladinska in otroπka tekmovanja v alpskem smuëanju v Sloveniji VSloveniji ni posebnih tekmovanj za alpske smuëarje mladinske kategorije, izjema je le dræavno prvenstvo v tehniënih disciplinah za mladince. Mladinke in mladinci, mlajπi in starejπi, se med seboj merijo na Ëlanskih tekmah FIS. Na teh tekmah razglasijo tudi najboljπe v mladinski konkurenci. V otroπkem smuëanju tekmovanjih za cicibanke in cicibane ter mlajπe in starejπe deklice in deëke so uspeπna tekmovanja, ki jih je SmuËarska zveza Slovenije predstavila lani. Cicibanke in cicibani nastopajo za Pokal Wiener Städtische, ki v letoπnji zimi zdruæuje πest tekmovanj v veleslalomu. Deklice in deëki obeh starostnih kategorij pa vso zimo lovijo toëke v Veliki nagradi Hervis, ta letos zdruæuje osem prizoriπë z dvodnevnim sporedom tekmovanj v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu. Ob koncu sezone se obe tekmovanji sreëata na finalnem tekmovanju, ki bo letos na Rogli. Najboljπe deklice in deëki z otroπko reprezentanco nastopajo na otroπkih tekmovanjih v tujini in seveda na domaëem tekmovanju Pokal Loka. Mladinsko dræavno prvenstvo PrizoriπËe Prireditelj Discipline 14.-15. 2.06 Kranjska Gora SZS vsl, sl Odgovorna oseba za izvedbo mladinskih tekmovanj: Jernej Plajbes, tel.: 041 692 845, email: jernej.plajbes@sloski.si Velika nagrada Hervis 2006 Pokalno tekmovanje za mlajπe in starejπe deklice in deëke Pokal Wiener Städtische Pokalno tekmovanje za cicibanke in cicibane PrizoriπËe Prireditelj Discipline Kategorije 10. 12.05 Kope SK Sl. Gradec 2 x svsl MD 12. 12.05 Kope SK Sl. Gradec 2 x svsl SD 15.-16.1.06 Maribor SK Branik Mb sl, vsl MD, SD 28.-29. 1.06 GaËe SD Krka Rog sl, vsl MD, SD 4.-5. 2.06 Stari vrh SK Alpetour sl, vsl MD, SD 7.3.06 Innerkrems (Avstrija) SK TræiË 2 x svsl MD 9.3.06 Innerkrems (Avstrija) SK TræiË 2 x svsl SD 11.-12. 3.06 Kranjska Gora Centralna regija sl, vsl MD, SD 18.-19. 3.06 Krvavec ASK Triglav sl, vsl MD, SD 1.4.06 Rogla SD Unior Celje sl SD 2.4.06 Rogla - finale SD Unior Celje MD, SD PrizoriπËe Prireditelj Discipline 29. 1. 06 Ravne na Koroπkem - Poseka SK Fuæinar vsl 5. 2. 06 Kranjska Gora SK Novinar vsl 12. 2. 06 Cerkno Zv. klubov juæ. regije vsl 5. 3. 06 Kobla SK Radovljica vsl 12. 3. 06»rna na Koroπkem Kapelca SK»rna TAB vsl 26. 3. 06 Krvavec ASK Triglav vsl 2. 4. 06 Rogla - finale SD Unior Celje Prvenstvo osnovnih πol PrizoriπËe Prireditelj Discipline 8. 2. 06 Stari Vrh SK Alpetour vsl 31. Pokal Loka, mednarodno otroπko tekmovanje PrizoriπËe Prireditelj Discipline Kategorije 11.-12. 2. 06 Stari Vrh SK Alpetour sl, vsl MD, SD Odgovorni osebi za izvedbo otroπkih tekmovanj: Roman turm, tel.: 041 648 598, e-mail: roman.sturm@sloski.si; Vlado Makuc, tel.: 041 663 294, e-mail: vlado.makuc@sloski.si Reportaæe s tekmovanj za VN Hervis in Pokal Wiener Städtische bo predvajala TV Paprika. sl slalom vsl veleslalom svsl superveleslalom MD mlajπi deëki in delice SD starejπi deëki in deklice Andrej Dekleva 14 www.modrakartica.com

»lani in mladinci do 18 let Skakalnica Disciplina Organizator 23.12.05 Planica K- 90 skoki Pokal Ëlani, Pokal 18 OK Planica ali Kranj K - 100 02.01.06 Planica K- 90 skoki Pokal Ëlani, Pokal 18 OK Planica ali Kranj K - 100 NK DP Ëlani 2005, DP 18 2005 08.02.06 Planica K- 90 skoki DP 18, DP 18 ekipno SK Trifix TræiË ali Kranj K - 100 NK DP Ëlani, DP 18 18.02.06 Kranj K - 100 skoki Pokal 18 SK Triglav 26.02.06 Kranj K - 100 skoki DP Ëlani, DP 18 SK Triglav 28.02.06 Mislinja K - 85 skoki Pokal Ëlani, Pokal 18 SSK Mislinja Mladinci do 16 let in dekleta absolutno Koledar tekmovanj za pokal Slovenije v smuëarskih skokih in nordijski kombinaciji Pokal Cockta Skakalnica Disciplina Organizator 27.12.05 Kisovec K - 50 skoki Pokal 16 SK Zagorje 07.01.06 Logatec K - 50 skoki Pokal dekleta SSK Logatec 28.01.06 Æiri K - 60 skoki Pokal 16, Pokal dekleta SSK Alpina Æiri NK DP 16 11.02.06 Mislinja K - 85 skoki DP 16, DP 16 ekipno SSK Mislinja NK Pokal 16 19.02.06 Kranj K - 100 skoki Pokal 16, DP dekleta SK Triglav NK Pokal 16 11.03.06 Ljubno K - 80 Skoki Pokal 16, Pokal dekleta SSK Ljubno BTC DeËki do 14 in 15 let Skakalnica Disciplina Organizator 07.01.06 Logatec K - 50 skoki Pokal 15, Pokal 14 SSK Logatec 08.01.06 Sebenje K - 50 skoki Pokal 15, Pokal 14 SSK Trifix TræiË NK Pokal 15 21.01.06 martno na Pohorju skoki Pokal 15, Pokal 14 SSK marno na Pohorju NK Pokal 15 29.01.06 Kranj K - 50 skoki Pokal 15, Pokal 14 SK Triglav 04.02.06 Mostec K - 60 skoki DP 15 ekipno SSK Ilirija 12.02.06 Mislinja K - 65 skoki DP 14 SSK Mislinja 25.02.06 Æiri K - 60 skoki DP 15, NK DP 15 SSK Alpina Æiri DeËki do 12 in 13 let in deklice do 14 let Skakalnica Disciplina Organizator 14.01.06 Vizore K - 35 skoki Pokal 13, Pokal 12, SD Vizore Pokal 14 deklice, NK Pokal 13 15.01.06 Mostec K - 36 skoki Pokal 13, Pokal 12, SSK Ilirija Pokal 14 deklice 28.01.06 Kranj K - 40 skoki DP 12 SK Triglav 29.01.06 Kranj K - 50 koki Pokal 14 deklice SK Triglav 18.02.06 Ljubno K - 40 skoki DP 13 ekipno SSK Ljubno BTC 19.02.06 Ljubno K - 40 skoki Pokal 13, Pokal 12 SSK Ljubno BTC NK Pokal 13 25.02.06 Æiri K - 60 skoki DP 14 deklice SSK Alpina Æiri 05.03.06 Logatec K - 50 skoki DP13, NK DP 13 SSK Logatec DeËki do 10 in 11 let in deklice do 11 let Skakalnica Disciplina Organizator 07.01.06 Zagorje K - 20 skoki Pokal 11, Pokal 10 SK Zagorje 14.01.06 Sebenje K - 10 skoki Pokal 11 deklice SK Trifix TræiË 22.01.06 Mengeπ K - 20 skoki Pokal 11, Pokal 10, SSK Mengeπ Pokal 11 deklice 28.01.06 Kranj K - 14 skoki Pokal 11 deklice SK Triglav 29.01.06 Kranj K - 20 skoki DP 11 ekipno SK Kranj 25.02.06 Mostec K - 25 skoki DP 10 SSK Ilirija 04.03.06 Velenje K - 22 skoki DP 11, DP 11 deklice SSK Velenje Cicibani do 9 let Skakalnica Disciplina Organizator 14.01.06 Sebenje K - 10 skoki Pokal 9 SK Trifix TræiË 28.01.06 Kranj K - 14 skoki Pokal 9 SK Triglav 18.02.06 Ihan K - 13 skoki Pokal 9 SSK Ihan 05.03.06 elenje K - 14 koki DP 9 SSK Velenje Veterani: do 30, do 40, do 50 in nad 51 let Skakalnica Disciplina Organizator 21.01.06 Zagorje K 50 skoki DP do 30 let, DP do 40 let SK Zagorje 21.01.06 Zagorje K - 25 skoki DP do 50 let, DP nad 51 let SK Zagorje Pokal Slovenije v teku na smuëeh Odrasle kategorije Naziv tekmovanja Tehnika Organizator 18.12.05 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSK Bled 24.12.05 Pokal Slovenije klasika, posam. start D Planica 26.12.05 DP 2006 πprint klasika SZS 02.01.06 DP 2006 prosto D Planica πprint πtafete 07.01.06 Pokal Slovenije klasika, skup. start TSK JUB Dol pri Ljubljani Srebrna smuëarska palica Joæeta Jermana 14.01.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSK Valkarton Logatec 22.01.06 DP 2006 klasika, prosto SZS dvojno zasledovalno 11.02.06 Pokal Slovenije prosto, posam. start TSK Merkur Kranj 19.02.06 Pokal Slovenije prosto, posam. start SK Brdo 26.02.06 Pokal Slovenije prosto, skup. start TSK Idrija 12.03.06. Pokal Slovenije prosto, sprint Hrvaπka 18.03.06 Pokal Slovenije klasika, sprint TSK Vrhnika 25.03.06 DP 2006 πtafete K / P TSK Merkur Kranj 26.03.06 DP 2006 maraton prosto, skup. start TSK Merkur Kranj 01.04.06 Pokal Slovenije prosto, sprint πtafete D Zadvor Otroπke kategorije Naziv tekmovanja Tehnika Organizator 24.12.05 Pokal Slovenije klasika, posam. start D Planica 14.01.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSK Valkarton Logatec 28.01.06 Pokal Slovenije prosto, skup. start D ÆelezniËar Maribor 11.02.06 DP 2006 prosto, posam. start TSK Merkur Kranj 12.02.06 DP 2006 tafete klasika TSK Merkur Kranj 25.02.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start SK»rna 04.03.06 Pokal Slovenije klasika, posam. start TSD Olimpija 12.03.06 Pokal Slovenije prosto, sprint Hrvaπka 18.03.06 Pokal Slovenije klasika, sprint TSK Vrhnika 01.04.06 Pokal Slovenije prosto, sprint πtafete D Zadvor www.modrakartica.com 15

Med 30. januarjem in 5. februarjem 2006 bo v Kranju in Medvodah FIS nordijsko svetovno mladinsko prvenstvo. Organizatorji (SK Triglav Kranj, RC Medvode- Preska in SmuËarska zveza Slovenije) æelimo s pomoëjo gesla dogodek posvetiti vrhunskim mladim πportnikom z vsega sveta ter slovenski mladini. Potrudili se bomo, da bo celotna prireditev pisana na koæo mladih. Za mlade je æe sedaj zelo atraktivna spletna stran www.jwsc2006.com, pripravili pa smo tudi posebno modro πtevilko 080 1954, na kateri posredujemo osnovne informacije o poteku prvenstva. portni spektakel zagotavljajo tekmovalci z vsega sveta, ki na mladinskih prvenstvih iπëejo odskoëno desko za preboj med ase svetovnega πporta. tevilni primeri dokazujejo, da so mladinski svetovni prvaki velik potencial, ki svojo pravo vrednost in tekmovalnost pokaæejo tudi kasneje v Ëlanski kategoriji... Tekmovalni program je obseæen. Vsak dan svetovnega prvenstva bodo dogodki potekali na dveh prizoriπëih: smuëarski tek bo na novozgrajenem tekaπkem centru Medvode - Preska, smuëarski skoki pa na moderni skakalnici Dræavnega panoænega nordijskega centra Kranj (DPNC). Organizatorji smo posebej ponosni na nekatera dejstva, ki nam jih priznava mednarodna smuëarska zveza FIS: - priëakujemo veë kot 1200 udeleæencev MSP in SP U23, - v Medvodah bo prvo uradno svetovno prvenstvo FIS v kategoriji do 23 let, - prvië bodo uradno podeljene medalje FIS na svetovnih prvenstvih v æenski konkurenci smuëarskih skokov, - slovenski udeleæenci sodijo v mladinski svetovni vrh in so na domaëih tleh favoriti za odliëja. Mlade bofo razveselili tudi koncerti in druæabne prireditve, ne smemo pa pozabiti niti otvoritvene slovesnosti, sveëanih podelitev medalj najboljπim v centru mesta, zakljuëne slovesnosti... Priloænost ter Ëast gostovanja tega pomembnega πportnega dogodka bomo v Kranju in Medvodah obeleæili tudi na kulturnem podroëju. Mesti morata s tem dogodkom zaæiveti, zato ga bomo popestrili tudi v veëernem Ëasu, ko se bodo tekmovanja æe konëala. Na ploπëadi pred Mestno obëino Kranj bodo od Ëetrtka, 2.2. do sobote, 4.2. gostovali izvajalci etno glasbe, popularne glasbe, rock in elektronske glasbe. Spremljevalni program je namenjen vsem tekmovalcem, njihovim spremljevalnim ekipam, KranjËanom ter obiskovalcem tekem svetovnega prvenstva. Svetovno prvenstvo mladih smuëarjev v nordijskih disciplinah, ki ga prvië gostimo v Sloveniji, ponuja poseben izziv tudi πportni publiki. Skladno z geslom: naërtujemo tesno sodelovanje z uëenci in dijaki kranjskih ter ljubljanskih osnovnih in srednjih πol. Glasno, veselo a hkrati kulturno in spoπtljivo navijanje bomo skuπali doseëi s pomoëjo vzgojno-izobraæevalnega in animacijskega projekta, ki bo omogoëil, da bodo tekmovalke in tekmovalci iz okrog 30 dræav sveta imeli na tribunah in ob tekaπkih progah svoje navijaëe. UËenci in dijaki se bodo tako prek πporta podrobneje seznanili s posebnostmi dræav, iz katerih prihajajo njihovi nekoliko starejπi vrstniki in vzorniki. Spoznali bodo tudi pravila nordijskih disciplin. PrepriËani smo, da jih bo pestro dogajanje spodbudilo k likovnemu in literarnemu ustvarjanju, morda k umetniπki ali dokumentarni fotografiji in snemalskim podvigom. Nagrade in bogat animacijski program bodo dovolj velika vzpodbuda za aktivno sodelovanje. Takπen pristop pomeni novost za slovensko πportno navijaπko sceno, zato se toliko bolj zavedamo nujnosti strokovnih podlag in etiënih vrednot, na katerih bo temeljilo naπe delo. Ob sodelovanju izkuπenih pedagogov in πportnih delavcev uspeh ne more izostati. Urban SimËiË ponedeljek 30.01.2006 Otvoritvena slovesnost Kranj, Slovenski trg, 19:00 torek 31.01.2006 Sprint prosta tehnika TC Medvode-Preska, 10:00-14:00, J-18 in U-23 sreda 01.02.2006 Prosta tehnika (5/10 km) TC Medvode-Preska, 10:00-13:00, J-18 Nordijska kombinacija posamiëno, DPNC Kranj 10:00-12:00; TC Medvode Preska 14:00-16:00 Ëetrtek 02.02.2006 Prosta tehnika (10/15 km) TC Medvode- Preska, 10:00-13:00, U-23 Skoki, posamiëno, DPNC Kranj, 14:00-16:00 petek 03.02.2006 Legenda: - J-18 tekmovalke in tekmovalci v smuëarskih tekih v kategoriji mladinskega svetovnega prvenstva do 18 let - U-23 tekmovalke in tekmovalci v smuëarskih tekih v kategoriji svetovnega prvenstva mlajπih Ëlanov do 23 let sobota 04.02.2006 Dvojno zasledovanje Dvojno zasledovanje (5/5km mladinke, (7.5/7.5km Ëlanice 10/10km mladinci), 15/15km Ëlani), TC Medvode-Preska, TC Medvode-Preska, 10:00-13:00, J-18 10:00-14:00, U-23 Nordijska kombinacija, Skoki, ekipno, ekipno, DPNC Kranj, DPNC Kranj 14:00-16:00 10:00-12:00; TC Medvode Preska 14:00-16:00 nedelja 05.02.2006 Nordijska kombinacija sprint, DPNC Kranj 10:00-11:30, TC Medvode-Preska 13:30-14:00 Æenski skoki posamiëno, DPNC Kranj, 12:00-14:00 tafete 4x3,3 km mladinke, 4x5km mladinci, TC Medvode-Preska; 09:30-13:00 ZakljuËna slovesnost, TC Medvode-Preska, 14:30 16 www.modrakartica.com

www.modrakartica.com 17

MODRA VËlanitev in plaëilo Ëlanarine je moæno na spletni strani www.modrakartica.com in s pristopnico v prodajalnah HERVIS. KARTICA Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 01/280 18 00 TR.: 05100-8000016385, ID za DDV: SI82837325 info@modrakartica.com 2005 2006 20 % popust v Ëasu dveh Modrih vikendov (od Ëetrtka do nedelje) na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah 15 % popust v Ëasu ostalih Modrih vikendov na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah (2-4x) 8 % stalni popust na vse izdelke iz prodajnega programa v vseh Hervisovih prodajalnah Navedeni popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo za izdelke z 25 % popust pri servisiranju smuëi v Hervisovih prodajalnah tudi v Ëasu posebnih akcij zniæano ceno v Ëasu razprodaj. popust v viπini 10 % na celotno ponudbo iz kataloga Zima 2005 2006 Popust velja pri internetni prijavi in na prodajnem mestu SKI&FUN, Savska cesta 10, Ljubljana. 10 % popust pri storitvah ole smuëanja Slovenije Prost vstop na vse tekme svetovnega pokala v Sloveniji: BrezplaËni informativni Ëasopis SZS - Modre novice Modra kartica SmuËarske zveze Slovenije je Ëlanska izkaznica SmuËarske zveze Slovenije zveze smuëarskih druπtev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smuëanjem, smuëarskimi skoki, nordijsko kombinacijo in teki na smuëeh, biatlonom, akrobatskim smuëanjem, deskanjem na snegu, telemarkom, izobraæevanjem in organiziranjem na podroëju smuëanja. Imetniki Modre kartice so izredni Ëlani SmuËarske zveze Slovenije in lahko koristijo ugodnosti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice.»lanstvo velja za tekoëo sezono in preteëe z veljavnostjo kartice. Veljavnost Modre kartice v sezoni 2005 2006: od 00:00 ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaëila Ëlanarine, do 30. septembra 2006.»lanske pravice in ugodnosti lahko uveljavlja na kartici navedeni Ëlan. Modra kartica ni prenosljiva in velja skupaj z osebnim dokumentom. Zloraba se kaznuje z odvzemom in prenehanjem Ëlanstva. SmuËarska zveza Slovenije podatkov o Ëlanih ne bo posredovala tretjim osebam, razen partnerjem Modre kartice. Na voljo sta dve vrsti Modre kartice: mala Modra kartica in velika Modra kartica s tremi razliënimi paketi dodatnega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini. Ugodnosti male in velike Modre kartice Popusti se ne seπtevajo z drugimi popusti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. 20 % popust pri nakupu celodnevnih vozovnic na slovenskih smuëiπëih, ki so Ëlani Zdruæenja æiëniëarjev Slovenije 20 % popust na storitve v ordinacijah SOHAM (akupunktna masaæa po Penzel-u) ZAVAROVANJE, ZAVAROVANJE, UGODNOSTI, UGODNOSTI, POPUSTI,... POPUSTI,... Kranjska gora 21. 22. december 2005 svetovni pokal v alpskem smuëanju za moπke Maribor 7. 8. januar 2006 svetovni pokal v alpskem smuëanju za æenske Kranjska gora 27. 29. januar 2006 svetovni pokal v telemarku Pokljuka 8. 11. marec 2006 svetovni pokal v biatlonu 12. marec 2006 svetovno prvenstvo mešanih šafet Planica 18. 19. marec 2006 finale svetovnega pokala v smuëarskih skokih»lanom SZS sta na voljo dve vrsti Modre kartice, ki se med seboj razlikujeta v kritju zavarovalnih primerov. Tako mala Modra kartica kot velika Modra kartica vas zavarujeta za primer nezgode in civilne odgovornosti, velika Modra kartica pa vas v treh razliënih paketih tudi dodatno zdravstveno zavaruje na vseh potovanjih v tujini. www.modrakartica.com mala MODRA KARTICA Nezgodno zavarovanje: zavarovalna vsota v primeru smrti zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti velika MODRA KARTICA zavarovalna vsota 4.200 EUR 12.500 EUR Zavarovanje civilne odgovornosti: zavarovalna vsota za osebne πkode 84.000 EUR zavarovalna vsota za materialne πkode 21.000 EUR lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanje civilne odgovornosti: voænja od bivaliπëa do smuëarskega kraja po direktni poti, smuëanje in bivanje v smuëarskem srediπëu, vrnitev iz smuëarskega kraja do bivaliπëa po direktni poti. Velja za smuëarske kraje v Evropi. cena male Modre kartice: 4.000,00 SIT Pogoji zavarovanja: SN1 Sploπni pogoji za nezgodno zavarovanje Wiener Städtische zavarovalnice SL 995 Sploπni pogoji za zavarovanje odgovornosti Wiener Städtische zavarovalnice SOS1 Sploπni zavarovalni pogoji za zdravstvena zavarovanja za potovanje v tujino s storitvijo nujnega prevoza v domovino Wiener Städtische zavarovalnice zavarovalna vsota zavarovalna vsota Nezgodno zavarovanje: Zavarovanje civilne odgovornosti: zavarovalna vsota v primeru smrti 4.200 EUR zavarovalna vsota za osebne πkode 84.000 EUR zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 12.500 EUR zavarovalna vsota za materialne πkode 21.000 EUR lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanja civilne odgovornosti: voænja od bivaliπëa do smuëarskega kraja po direktni poti, smuëanje in bivanje v smuëarskem srediπëu, vrnitev iz smuëarskega kraja do bivaliπëa po direktni poti. Velja za smuëarske kraje v Evropi. Z veliko Modro kartico ste brezskrbni na vseh potovanjih v tujini, kar vam omogoëa dodatno zavarovanje v enem izmed paketov zdravstvenega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini: zavarovalni paket geografsko obmoëje skupna zavarovalna vsota cena velike Modre kartice mali paket ves svet najveë 15.000 EUR od tega za prevozne stroπke najveë 3.000 EUR 17.000,00 SIT srednji paket ves svet razen ZDA in Kanade najveë 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveë 3.000 EUR 19.000,00 SIT veliki paket ves svet najveë 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveë 3.000 EUR 30.000,00 SIT Zdravstveno zavarovanje z asistenco krije: vse zdravniπko potrebne stroπke zdravljenja do viπine zavarovalne vsote, stroπke prevoza ponesreëenega ali obolelega zavarovanca do limita kritja, stroπke prevoza umrlega zavarovanca v njegovo prejπnje prebivaliπëe do limita kritja. Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco pokriva potovanja v vse kraje in vse primere v Zavarovanje velja na potovanjih v tujini, pri Ëemer posamezno potovanje lahko doloëenem geografskem obmoëju in ne samo potovanja v smuëarska srediπëa za obdobje veljavnosti traja najveë 60 dni. Za zaëetek in konec bivanja v tujini velja prestop dræavne Modre kartice, to je od 00.00. ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaëila Ëlanarine, do 30. septembra 2006. meje Republike Slovenije. Zavaruje: Zavarovalne vsote so navedene v evrih. Zavarovalnina se izplaëa v tolarski protivrednosti po srednjem teëaju Banke Slovenije na dan izplaëila. Sploπni pogoji zavarovanj, prijavni obrazci za prijavo nezgod in nasveti ob nezgodah so dostopni na internetni strani: www.modrakartica.com. V SmuËarsko zvezo Slovenije se lahko vëlanite: v vseh prodajalnah HERVIS v Sloveniji, v turistiëni agenciji SKI&FUN; na spletni strani www.modrakartica.com moænost plaëila s kreditnimi karticami: VISA, Eurocard, Diners Club, American Express; s pristopnico, ki jo poπljete na naslov: Nova Orbita d.o.o, Parmova 41, Ljubljana.

Tekmovalni dres smuëarja skakalca je z aerodinamiënega in senzibilnega vidika poleg smuëi najpomembnejπi del opreme. Razvoju ustreznega materiala za izdelavo se v sedanjem Ëasu namenja ogromno energije in znanja, s tem pa so povezani veliki finanëni stroπki. FinanËno moënejπe dræave kakovost materiala preverjajo v vetrovnikih, kjer za vsakega posameznika poiπëejo najustreznejπi material. Ti stroπki so nenormalno visoki, saj samo razvoj materiala za drese stane veë kot 100.000 EUR in si ga lahko privoπëijo samo finanëno najmoënejπe smuëarske zveze. Æal smo v Sloveniji omejeni tako s financami kot logistiko in nenazadnje niti na dræavnem nivoju ni vetrovnika, ki bi ga lahko uporabljalo veë πportnih panog (smuëarji skakalci, kolesarji, alpski smuëarji, padalci..). Nakup konënega izdelka stane posameznika med 250 in 420 EUR za kos.»e se zavedamo, da se dresi uniëijo po 60 skokih (uniëenje notranje pene ali uniëenje zunanjega dela blaga ali poveëanje prepustnosti materiala...), vrhunski tekmovalci porabijo povpreëno pet (5) tekmovalnih dresov na sezono. Razvoj ustreznega materiala sega v Ëas sedemdesetih let prejπnjega stoletja. V preteklosti so smuëarji skakalci nastopali v puloverjih. Prvi so se z bolj sofisticirano obliko dresov pojavili Avstrijci, ki so se zavedali pomembnosti aerodinamike in so v zaëetku uporabe dresov (kombinezonov) deklasirali konkurenco s t.i. uëinkom balona - polivinil na hrbtni strani dresa. Od takrat Mednarodna smuëarska zveza FIS s pravili postopoma omejuje pomembnost aerodinamiënega vidika. Blago je sestavljeno iz petih komponent: prvi sloj blaga, pena, elastiëna membrana, drug sloj pene in elastiëni del blaga. Vse komponente so lepljene med seboj, debelina skakalnega dresa pa je omejena na najmanj 4 mm, najveëja debelina je lahko 5 mm. Preverjanje debeline se opravlja s posebno napravo, podobno kaliperju.- Prepustnost materiala ne sme presegati 40 l/m 2, merjeno na kateremkoli mestu dresa in kadarkoli. Prepovedana je Perje naπih orlov kemiëna obdelava zunanjega sloja kombinezona. Pri pregledu materiala predstavniki FIS oznaëijo ustrezne drese s posebno oznako, podobno plombi. Omejeno je tudi πtevilo kosov blaga za posamezne dele kombinezona (natanëno so definirani tudi πivi): dva kosa za rokav, pet kosov za zgornji del telesa nad pasom ter dva kosa za vsako polovico spodnjega dela telesa pod pasom. Kombinezon mora biti oblikovan po telesu, najveëje odstopanje v velikosti (toleranca) je 6 cm od telesnega obsega. Posebna doloëila so omejena tudi na dolæino rokava in nog, medtem ko je dovoljeni maksimalni obseg ovratnika 45 cm. Tekmovalcu samemu je prepuπëeno, z dresom katerega proizvajalca bo nastopal. Proizvajalci so zavezani s pravili, kakπno blago lahko izdelajo. Blago se razlikuje po elastiënosti materiala in hrapavosti materiala. Bolj hrapav material uporabljajo tekmovalci, ki potrebujejo bolj poëasen dres v vzletni fazi skoka. FIS je pravila æe tako zaostrila, da je prostora za manipulacije vedno manj. Razmiπljanja potekajo v smeri, da bodo aerodinamiëni vidik kombinezona πe omejili. To naj bi storili z oæjimi dresi, kar bi v praksi pomenilo, da bodo πe bolj v ospredju motoriëne sposobnosti tekmovalcev. Deli skakalnega kombinezona Matjaæ Triplat www.modrakartica.com 19

20 www.modrakartica.com