Tehnolgija Postopki fine obdelave ELEKTRO EROZIJA

Σχετικά έγγραφα
Tehnolgija Postopki fine obdelave SUPERFINIŠ HONANJE LEPANJE

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

8. Diskretni LTI sistemi

Osnove elektrotehnike uvod

1. Trikotniki hitrosti

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Kotne in krožne funkcije

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

IZVODI ZADACI (I deo)

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

17. Električni dipol

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

POPIS DEL IN PREDIZMERE

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Namen določanja vlažnost lesa

PROCESIRANJE SIGNALOV

TERMIČNE OBDELAVE KOVIN

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

Novilon. Najboljša alternativa kovinskim strojnim elementom iz inženirske ali tehnične plastike.

Materiali in tehnologije

Krogelni ventil MODUL

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

l 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

41. Jednačine koje se svode na kvadratne

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Poročilo laboratorijskih vaj pri predmetu Gradiva. Optični mikroskop

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

( , 2. kolokvij)

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

Kaskadna kompenzacija SAU

Ovo nam govori da funkcija nije ni parna ni neparna, odnosno da nije simetrična ni u odnosu na y osu ni u odnosu na

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Cenovnik spiro kanala i opreme - FON Inžinjering D.O.O.

Brezžični neradiativni prenos električne energije. Avtor: Vid Agrež Mentor: prof. Rudolf Podgornik

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

CNC REZKANJE: DOOSAN NXII

1 - KROVNA KONSTRUKCIJA : * krovni pokrivač, daska, letva: = 0,60 kn/m 2 * sneg, vetar : = 1,00 kn/m 2

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

PROCESIRANJE SIGNALOV

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

SEMINAR. Tehnologije tiskanih vezij. Tehnologije tiskanih vezij

MEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi

9 PIEZOELEKTRIČNI SENZORJI

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

Transcript:

ELEKTRO EROZIJA

Elektroerozija To je postopek obdelave kovin s pomočjo električne energije oz. iskrenja. Med elektrodo in obdelovancem (ki mora biti elektroprevoden) se več tisočkrat v sekundi generira in sprošča električni tok. To povzroča, da se material na mestu razelektritve raztali in upari. Postopek poteka v tekočini dialektriku, ki ga pod tlakom dovajamo na mesto obdelave in ima nalogo, da hladi obdelovanec in odvaja odvzete delce. Dialektrik med obdelavo hladimo v hladilni enoti, odvzete delce pa ujamemo v filtre.

Elekroerozija je torej moderen, natančen in ekološko čist postopek obdelave kovin, kjer z malo porabljene energije dosegamo visoke rezultate. Nima negativnih vplivov na okolje.

Elektroerozijski postopki obdelave Potopna elektroerozija (SEDM) Žična elektroerozija (WEDM) Elektroerozijsko brušenje (EDG) (elktro erozijsko vrtanje)

Utopno erodiranje (SEDM je obdelovalni proces, ki se vrši med elektrodo, ki služi kot orodje, in obdelovancem. Med njima se v majhni reži nahaja dielektrično olje. Generator z električnimi impulzi povzroča preboje izolacijske plasti v reži. Po preboju se vzpostavi kanal plazme, ki povzroči taljenje materiala, ki ga dielektrično olje odnaša stran. Princip elektroerozijske obdelave

Primeri utopne obdelave

Karakteristike utopne EDM erozije Na nekaterih strojih je mogoče izdelati zrcalno gladke površine (Ra=0,04 μm). Obdelava lahko traja tudi nekaj dni, zato se ponavadi obdela do hrapavosti Ra=2 3 μm,do zahtevane hrapavosti pa se nadalje obdela s poliranjem. Dosega se relativno majhne volumske odvzeme (0,3 cm3/min pri grobi obdelavi). Na površini ostane toplotno prizadeta plast (HAZ), ki je trša od osnovnega materiala (60 HRc) vendar izredno krhka in polna razpok. Njena debelina je odvisna od parametrov obdelave (1 40 μm). Za dolgo življenjsko dobo orodij moramo to plast odstraniti s finim brušenjem ali poliranjem.

Karakteristike utopne EDM erozije Natančnost obdelave je 0,01 mm(do 2,5 μm). Obdeluje se vse električno prevodne materiale; s posebnim postopkom je mogoče obdelati tudi neprevodne materiale, kot so neprevodna keramika, diamant. Mehanske lastnosti materialov imajo zanemarljiv vpliv na obdelovalnost. Dielektrik je pri SEDM obdelavi mineralno olje, pri WEDM pa deionizirana voda. Uvod

Primeri toplotno prizadete plasti groba obdelava Fina obdelava

Fizikalni princip elektroerozije Elektroerozija je zelo komleksen pojav. Obdelava poteka vselej med dvema elektrodama v dielektrični tekočini. Delci materiala odstopajo pod vplivom razelektrenj med dvema elektrodama, od katerih je ena orodje, druga pa obdelovanec. Pri tem se obe elektrodi obrabljata. Pri iskrenju se orodje enakomerno spušča, krmiljeno prekinjalo spušča tok od izvora na elektrodi. Tok je v obliki impulzov, katerih jakost, dolžino in frekvenco je mogoče poljubno spreminjati

Odnašanje materiala pri iskrenju Pri iskrenju se orodje elektroda enakomerno pomika proti obdelovancu. Na mestu kjer je razdalja trenutno najmanjša ( zaradi neravnosti površin), preskoči iskra in to povzroči eksplozivno uparjanje delčka materiala, saj so v jedru iskre temperature od 6000 do 11000 0C. Zaradi hladilnega učinka dielektrične tekočine se erodirani material strdi in se odvaja v obliki majhnih kroglic z dielektrično tekočino

Naprava za elektroerozivno obdelavo Naprava je sestavljena iz dveh delov: iz električnega dela in iz mehaničnega dela. Električni del sestavljata generator za proizvajanje električnih impulzov in NC krmilnik. Mehanični del pa predstavljajo podajalna regulacijska naprava, ohišje, črpalka, filter, dielektrična tekočina

Kvaliteta obdelave Na kvaliteto obdelave je mogoče vplivati z obliko impulza. Če želimo hitreje odnašati material, potrebujemo dolge impulze, za fino obdelavo pa morajo biti impulzi pogosti, vendar kratki. Tako je kvaliteta obdelane površine odvisna od časa.

Elektroda orodje Material elektrod je lahko načeloma poljuben, potrebno je le, da je dober prevodnik električnega toka. V praksi se zahteva, da ima dobro obdelovalnost, da ima ustrezne trdnostne lastnosti in da ni predrag. Zelo važna lastnost je tudi odpornost proti obrabi. Na obrabo elektrod vplivajo material elektrod, material obdelovanca, jakost toka in frekvenca iskrenja. Z ustrezno izbranimi parametri lahko dosežemo npr. 99,5% odvzema materiala na obdelovancu in le 0,5% odvzema materiala iz elektrode. Baker se uporablja za fino obdelavo, elektrografit pa za grobo obdelavo

Primeri izdelave na CNC SEDM napravi

Žična erozija Ta način se uporablja za prehodne izvrtine in je primeren predvsem za izdelavo rezilnih plošč orodij za štancanje. Z žično erozijo običajno režemo že kaljene materiale in se tako izognemo stalnim problemom z deformacijami pri toplotni obdelavi jekel. Za obdelavo so primerni vsi elektroprevodni materiali, tudi WIDIA in grafit.

Primer žične erozije (WEDM )

Mikro elektroerozija Za obdelavo z mikro elektroerozijo se uporablja bakrene elektrode premera od 0,045 mmdo 3 mm. Izdelati je mogoče tudi manjše dimenzije (do 0,020 mm). Dosega se majhno površinsko hrapavost (Ra=0,05 μm) in skoraj nič toplotno prizadete cone. Primer: izdelava luknje Ø0,6 mm, h=40 mm,čas izdelave 2,5 min.