Stran 4 Janja Matičič Bolgarija država neverjetnih nasprotij

Stran 3 Helena Reščič Preglednica premazov na vodni osnovi za kovine Stran 4 Janja Matičič Bolgarija država neverjetnih nasprotij Stran 5 Nuša Jeretina Kokol Zaščita in obnavljanje različnih kovinskih površin z emajlom Tessarol št. 28 / leto: VII Domžale, april 2009 Glavna urednica: Nataša Hajdinjak Odgovorna urednica: Polona Stare Poštnina plačana pri pošti 1230 Domžale Brezplačen izvod Aktualno O razvoju premazov na vodni osnovi Uvodnik Pomlad je tu in barve oživijo! Spoštovani bralci in bralke! Pred nami je nova pomlad. Letni čas, ko se narava prerodi v vsej svoji pestrosti, trava ozeleni, poganjati začnejo pisane cvetlice, drevesa vzbrstijo, sonce v naše domove prinaša vse več topline, dež pa obvezno spomladansko svežino. Pomlad je naš skupni poklicni letni čas. S seboj v polnem zamahu prinese tudi dejavnosti, kot so gradnja, obnove, vzdrževanja, lepšanje različnih površin v domovih. V Barvah govorijo vam zato predstavljamo novosti, ki smo jih pripravili v Skupini Helios z namenom, da vam olajšamo izvedbo vaših del in opravil. Veliko pozornosti znova namenjamo vodnim premazom. Pišemo o tem, zakaj smo jih sploh začeli razvijati, zakaj je tako pomembna njihova uporaba, zakaj se danes v barvarskem svetu vse vrti okoli njih. Mojstri iz kovinarske branže si lahko preberete še zadnji del iz sklopa člankov o premazih na vodni osnovi, v katerem vam predstavljamo preglednico premazov, ki jih že uspešno tržimo na vseh področjih zaščite kovin. Zanimivo branje za vse, ne le za avtoličarje, bo članek o deželi nasprotij, Bolgariji, kjer uspešno tržimo naš Mobihel. Slikopleskarske mojstre vabimo k branju prvega sklopa napotkov, kako primerno zaščititi in obnavljati različne kovinske površine z emajlom Tessarol. Za parketarske mojstre pišemo o bio obdelavi lesenih talnih oblog po sistemu, ki so ga razvili v medvoškem Colorju. Predstavljeni sistem ni uporaben le za parketarje, ampak na vseh tistih področjih lesarstva, kjer obstaja želja oziroma zahteva po odpornih in bio obdelanih površinah. Prijetno in koristno branje ter čim bolj uspešno sezono vam želimo! Uredništvo Razvoj premazov je bil v preteklosti osredotočen predvsem na premaze na osnovi organskih topil, kar pa je zaradi izrazitega povečanja proizvodnje v zadnjih dvajsetih letih povzročilo velike količine izpustov hlapnih organskih komponent. Posledično se je povečal tudi vpliv na okolje in zdravje ljudi. S ciljem zmanjševanja vplivov na okolje je bila v zadnjih desetih letih sprejeta vrsta zakonodajnih ukrepov s tega področja, ki naj bi zmanjšali vsebnosti hlapnih organskih komponent v premazih kot tudi nekaterih strupenih spojin. Hlapne organske snovi - HOS (po angleško Volatile Organic Compounds - VOC) so vse organske snovi, ki imajo začetno vrelišče nižje ali enako 250 stopinjam Celzija, izmerjeno pri standardnem pritisku ene atmosfere. Vsebnost HOS pomeni maso hlapnih organskih snovi, izraženo v gramih na liter, v pripravku proizvoda, pripravljenega za uporabo. Nastala evropska direktiva Solvent Emission Directive 1999/13/ ES (SED), ki je bila privzeta marca 1999 in predpisuje omejevanje emisij hlapnih organskih komponent, velja za skoraj vse članice Evropske Unije in je dokončno začela veljati oktobra 2007. Direktiva SED predpisuje načrt zmanjšanja HOS. Poleg direktive SED je za nas, proizvajalce barv in lakov, Nova Heliosova stavba proizvodnje premazov na vodni osnovi je v zaključni fazi gradnje. izjemno pomembna še direktiva Decorative Paint Directive 2004/42/CE, ki predpisuje mejno vrednost vsebnosti hlapnih organskih spojin v barvah in lakih, pripravljenih za nanašanje. Omenjene zakonske usmeritve so spodbudile razvoj premazov z visoko vsebnostjo suhe snovi oziroma znižano količino organskih hlapnih komponent (High solid) in premazov na vodni osnovi, ki namesto topil na organski osnovi uporabljajo vodo. Posledično se z novimi izdelki menjajo tudi tehnološki postopki priprave premaznih sredstev in naprav za njihovo izdelavo. Nadaljevanje na str. 2

aktualno 2 Nadaljevanje s strani 1 O razvoju premazov na vodni osnovi Največji razvojni in ekološki premik na področju barv in lakov pomenijo premazi na vodni osnovi. Začetki njihovega razvoja segajo v leto 1950, danes pa so najverjetneje razviti že po vsem svetu. V južni Ameriki in zahodni Evropi je okoli 80 odstotkov zidnih barv (arhitecture paints) osnovanih na vodni osnovi, medtem ko se delež drugod po svetu še vedno giblje okrog 60 odstotkov. Ta meja naj bi se po pričakovanju dvignila do leta 2010. Na splošno se je delež premazov na vodni osnovi v Evropi povečal od leta 1999 do leta 2009 iz 20 odstotkov na več kot 30 odstotkov. Podoben trend opažamo tudi v našem podjetju zato pri samem razvoju pospešeno sledimo evropski in globalni zakonodaji, ki zahteva uvajanje čistejših in do okolja prijaznejših tehnologij. Premazi na vodni osnovi imajo tako kot vsi drugi premazi tako pozitivne kot negativne strani. Prednosti premazov na vodni osnovi v primerjavi s topilnimi sistemi so naslednje: - prijaznejši so do okolja, saj vsebujejo le malo organskih topil, - so najboljši približek premazom na osnovi topil glede načina aplikacije, kar pomeni manjši vložek v naložbe, - eksplozijsko in požarno so varnejši, - omogočajo čiščenje in redčenje z vodo, - ph vrednosti premazov so v nevtralnem območju, - ustrezni pogoji skladiščenja (nespremenjene fizikalne lastnosti premaza po določenem času), - blag vonj, - med staranjem ne porumenijo, - ostanek posušene barve lahko odlagamo kot nenevarni odpadek. Slaba stran premazov na vodni osnovi je, da so dražji od primerljivih obstoječih premazov, da v primerjavi s topilnimi sistemi zahtevajo izrazito bolj čisto površino substrata brez maščob in prahu, da morajo biti posoda za pripravo, embalaža za skladiščenje in orodje za aplikacijo iz nerjavečih materialov, da imajo manjšo temperaturno odpornost in manjši delež suhe snovi v primerjavi s sistemi na osnovi topil, kar zahteva več nanosov za doseganje zadostne debeline utrjenega filma. Zaradi svoje dipolarne sestave se voda precej razlikuje od organskih topil in s tem povzroča težave v procesu. Prva posledica je visoko vrelišče, kar posredno pomeni dolg čas sušenja ali znatno porabo energije v obliki toplote. Visok dipolni moment vode je odgovoren tudi za visoko površinsko napetost (73 mn/m voda, 28 mn/m topilo), zato so premazi podvrženi tvorbi različnih defektov (kraterjev, penjenju in nerazlivanju po mastni površini). Za ustrezen nanos premaza na substrat je treba površinsko napetost premaza znižati pod vrednost površinske napetosti substrata. Vodni premazi so sestavljeni iz različnih vrst veziv (akrilati, poliuretani, akril-stiren kopolimeri in nenasičene poliestrske disperzije), majhne vsebnosti organskih topil (do 20 %), aditivov, ter vode, ki jo uporabljamo kot redčilo za urejanje viskoznosti. Ob upoštevanju do sedaj pridobljenih znanj je pri razvoju premazov na vodni osnovi treba upoštevati interakcije med delci v vodi, ki so bistveno različne od interakcij v organskem topilu. Osnovno razliko predstavlja izrazita polarnost vode in topnost polimernih veziv, ki so običajno v organskih topilih topna, medtem ko v vodi kot topilu običajno niso. Polimerna veziva so zato obdelana z emulgatorji in dispergirana v vodi. Emulgatorji so elektronsko nabite molekule, ki pomagajo pri elektroodbojnosti med delci in preprečijo združevanje (izločanje majhnih delcev iz koloidne raztopine) in koagulacijo veziva. Polimerna veziva določajo posameznim sistemom osnovne aplikativne lastnosti in stopnjo vsebnosti organskih topil. Razvoj polimernih veziv na vodni osnovi poteka intenzivnejše šele zadnjih dvajset let. Veziva za premaze na vodni osnovi delimo na vodotopna veziva in na vodoredčljiva veziva. Lahko jih delimo tudi glede na njihovo tehnologijo priprave: emulzije (akrilna veziva), disperzije (poliuretanska veziva) in alkalno vodotopne disperzije. Disperzije so v tekočem mediju dispergirani trdi delci, ki se ne topijo v tekočini, medtem ko so emulzije v tekočem mediju dispergirani tekoči delci, ki jih topilo prav tako ne raztaplja. Akrilatne vodne emulzije in poliuretanske disperzije se uporabljajo že nekaj let, vendar oba sistema odražata določene slabosti, zato se kot ena od smeri razvoja polimerne znanosti in polimernih materialov krepi predvsem v modifikacijah že obstoječih polimerov z namenom pridobivanja materialov specifičnih, kombiniranih lastnosti. V zadnjem času se pojavlja nov način modificiranja poliuretanov z akrilati, in sicer polimerizacija akrilatov v navzočnosti poliuretanske disperzije. S to tehnologijo je mogoče sintetizirati delce različnih strukturnih oblik. Ena izmed njih je tako imenovana»core shell«struktura (core- mehko jedro, shell- trda skorja). S sintezo akrilatno poliuretanskih disperzij, ki Strukturna oblika»core-shell«polimera Vmesna lupina Površinsko aktivna snov Jedro Zunanja lupina so znanstveno in tržno zanimive, povečamo in izboljšamo aplikativne lastnosti premaza in jih uporabljamo predvsem kot nadomestilo dražjih poliuretanskih disperzij pri pripravi premazov za les, kovino in plastiko. Vezivo ima v formulaciji premaza največji delež pri sestavi in vpliva na nekatere lastnosti, kot so način in čas sušenja, utrjevanje premaza in končne lastnosti premaza. V obeh tipih veziv, tako v vodoredčljivih kot v vodotopnih, so obvezen dodatek koalescenti - organska topila, ki izboljšujejo topnost veziva ter izboljšujejo videz premaza; boljše razlivanje, znižujejo minimalno temperaturo tvorbe filma (MFFT). Vplivajo na hitrost odzračevanja in na pravilen potek filma. Kot smo že prej omenili, so vodni premazi podvrženi tvorbi kraterjev, penjenju in tako naprej, zato v sam premaz dodajamo v majhnih količinah različne aditive (antipenilce, sredstva za omakanje, sredstva za razlivanje, omakala, matirna sredstva in reološke aditive), da izboljšamo lastnosti premaza. Antipenilci odpravljajo mehurčke in mikropene, sredstva za omakanje vplivajo na enakomernejše razlivanje pri nanašanju na podlago, sredstva za razlivanje znižajo površinsko napetost Uporaba vodnih premazov po posameznih programih Skupine Helios Naš prodajni program premazov sestavljajo premazi za široko porabo in gradbeništvo, dekorativni premazi (gradbeni premazi, kovinski premazi in premazi za les), avtoreparaturni premazi, premazi za kovinsko industrijo (mehanizacija, jeklene konstrukcije, kovinski rezervoarji in kontejnerji), premazi za lesno industrijo (notranje pohištvo, zunanje pohištvo) in premazi za avtomobilsko industrijo. Poleg premazov so zelo pomembna skupina proizvodov tudi polimerna veziva. Pri vseh prodajnih programih si prizadevamo razviti do okolja prijazne izdelke, ki nam omogočajo oziroma nam bodo vse bolj omogočali prodor na tuje kot na domači trg. Z gradbenimi premazi zaščitimo površine pred najrazličnejši vplivi, hkrati pa s široko paleto barv, ki so na voljo prostorom, hišam in celo ulicam ter naseljem, opredelimo izgled in jih naredimo vizualno zanimive in prepoznavne. Na področju gradbenih premazov je večina izdelkov osnovana na vodi. Do 1. januarja 2007 smo pri premazih, ki niso bili usklajeni z direktivo 2004/42/ES, prešli na premaze, ki so ustrezali predpisanim vrednostim HOS. Najvišja predpisana mejna vrednost za notranje premaze na vodni osnovi od 1. januarja 2010 ne sme presegati 30 gramov na liter vsebnosti HOS ter za zunanje premaze na vodni osnovi 40 gramov na liter vsebnosti HOS. Predpisana vrednost HOS tako za notranje kot za zunanje zidne premaze na vodni osnovi je 75 gramov na liter. Pri notranjih zidnih barvah, ki se niansirajo po mešalnem sistemu Heliomix, prehajamo na»hos- free«baze, ki ne vsebujejo aditivov na osnovi topil in drugih hlapnih substanc, pripomorejo pa k vsebnosti HOS. Pri gradbenih kot tudi drugih premazih sledimo trendom Evropske zakonodaje, ki ne smejo vsebovati snovi, razvrščene na seznam strupenih in zdravju škodljivih, in je njihova uporaba glede največje dovoljene količine omejena. Lesni premazi imajo v Heliosovem obsežnem proizvodnem programu pomembno mesto. Kljub temu, da v lesni industriji vodni premazi še ne dosegajo tako velike procentualne vrednosti v primerjavi s premazi na osnovi topil, se velika večina naših kupcev že odloča za premaze na vodni osnovi, predvsem zaradi preprostejše uporabe, vse bolj kakovostnih izdelkov in s tem zaradi okoljevarstvenih trendov, o katerih se v javnosti vse bolj razpravlja. Razvoj veziv in premaznih sredstev za les poteka predvsem v smeri vodnih eno- in dvokomponentnih poliuretanskih lakov, klasičnih vodnih lakov na osnovi akrilnih disperzij, premaznih sredstev z visoko vsebnostjo suhe snovi, UV in 2K UV utrjujočih vodnih premazov, ter na razvoju mešalnega sistema Unihel AQ, ki omogoča izdelavo široke palete barvnih odtenkov. UV utrjujoči vodni premazi so lahko transparentni (sijajni, pol-sijajni, mat) ali v beli barvi. Namenjeni so za obdelavo notranjega pohištva, profiliranega pohištva in 3D-pohištva. Na diagramu je prikazana rast premazov za les na vodni osnovi, glede na topilne lesne premaze. 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2003 2007 2008 Premazi na osnovi topil Premazi na vodni osnovi Iz diagrama je razvidno, da se je delež vodnih premazov od leta 2003 do leta 2008 povečal z 9,2 na 17,5 odstotka, kar pomeni da sledimo svetovnim trendom in da veliko vlagamo v razvoj premazov na vodni osnovi. Tako kot pri lesnih premazih tudi pri kovinskih sledimo ekološkim trendom in premaza. Omakala in dispergirana sredstva dodajamo kot pomožna sredstva, ki pomagajo vezivu do boljšega omakanja trdnih delcev in matirna sredstva, ki jih dodajamo za doseganje sijaja. Reološke aditive dodajamo za uravnavanje viskoznosti in za spreminjanje reološkega sistema. Razvoj vodnega premaza je torej zelo kompleksen proces optimiranja ustreznih razmerij organskih veziv, pigmentov, vode in aditivov, ki morajo na koncu optimalno zaščititi obdelano površino substrata. Tina Razboršek dr. Bogdan Znoj razvijamo premaze na vodni osnovi, ter premaze z visoko vsebnostjo suhe snovi (High Solid). Del proizvodnje temelji na Unihel pastah- mešalnih sistemih AQ, ki omogočajo izredno hitro izpolnitev praktično vseh kupčevih želja glede kakovosti, nianse in količine premaza. V ta namen imamo postavljenih več mešalnic za mešalne sisteme, predvsem v državah vzhodne Evrope in v državah nekdanje Jugoslavije. Razvoj premazov z ekološkimi zahtevami za zaščito kovin še ni tako v razcvetu, saj je prepričanje javnosti, da je na kovinskih površinah uporaba tehnologije visoke ločljivosti na vodni osnovi nemogoča, zato se trudimo, da ta strah čim prej ovržemo. Poleg tega se je izkazalo, da je tehnologija koristna za hitro razvijajoča se gospodarstva, kot so Kitajska, Rusija, in vzhodna Evropa, kjer so okoljske prednosti tehnologije akrilne emulzije privlačne zaradi potrebe po zmanjšanju onesnaženosti. Osnovna lastnost premazov za kovine je zagotavljanje ustrezne protikorozijske zaščite kot tudi estetskega videza. Njihova kakovost in vsestranska uporabnost omogočata uspešno protikorozijsko zaščito najrazličnejših kovinskih objektov, kot so jeklene konstrukcije, kontejnerji, kovinski rezervoarji in najrazličnejša mehanizacija. Na premaze na vodni osnovi smo nekoč gledali kot na nejasne sanje v prihodnosti, vendar so te sanje danes postale resničnost, saj skrb za zdravje, varnost in okolje spreminjata svet. Razvoj kakovostnih vodnih premaznih sistemov in veziv, zahteva stalno pridobivanje visoke ravni znanja, ki jo pridobivamo sami s študijem literature in udeležbami na različnih mednarodnih konferencah. Poleg znanja pa je nujno potrebna tudi kakovostna analitska podpora s sodobnimi instrumenti. Cilj naše Skupine je, da smo okolju prijazni in da bo v prihodnjih letih večina naših premazov temeljila na vodni osnovi, oziroma, da bo vsebnost HOS v premazih na osnovi topil v predpisanih mejah, ki jih predpisuje zgoraj omenjena direktiva. Tina Razboršek dr. Bogdan Znoj

kovinarstvo 3 Preglednica premazov na vodni osnovi za kovine Prehod na lakiranje s premazi na vodni osnovi Sklop člankov o premazih na vodni osnovi zaključujemo še s preglednico premazov, ki jih že uspešno tržimo na vseh področjih zaščite kovin: pri zaščiti tirnih vozil, avtobusov, kmetijski mehanizaciji, raznih izdelkih kovinske industrije in celo v gradbeništvu ter pri zaščiti mostov. Helena Reščič Enokomponentni temelji / medslojni premazi Vrsta izdelka Vezivo Namen Osnovna barva AQ Rezistol Osnovna brava A AQ Rezistol Temelj AQ - enoslojni Rezistol A AQ emajl MIOX Rezistol Helios predlak 1K AQ akrilna disperzija stiren alkidna emulzija akrilna disperzija stiren akrilatna disperzija stiren akrilatna disperzija stiren Temeljni premaz pri zaščiti tovornih vagonov in drugih kovinskih površin, kjer sta potrebna hitro sušenje in dobra protikorozijska zaščita. Temeljni premaz v pri zaščiti daljnovodov in preostalih površin, kjer je potrebno nanašanje s čopičem ali valjčkom. Enoslojni premaz za zaščito različnih kovinskih elementov, ki omogoča zaščito korozijsko manj izpostavljenih elementov že z enim nanosom. Medslojni premaz z dodanim železovim luskavcem za zaščito daljnovodov s čopičem oziroma valjčkom. Medslojni premaz v sistemu zaščite komercialnih vozil, ki omogoča izravnavanje površine, je hitro sušeč in se dobro brusi. Dvokomponentni - kemijsko utrjujoči temelji / medslojni premazi Vrsta izdelka Vezivo Namen Rezistol osnovna barva EZN AQ Rezistol osnovna barva EZP AQ Rezistol osnovna barva EZP AQ MIOX Helios epoksi predlak AQ Helios 2K PUR AQ predlak hidroksi akrilalifatski izocianat Visokokakovosten premaz z visoko vsebnosti cinkovega prahu v sistemu zaščite za zahtevne izpostave. Temeljni premaz v sistemu zaščite jeklenih konstrukcij, mostov, tirnih vozilin drugih objektov, kjer se zahteva visoka stopnja korozijske zaščite. Medslojni premaz z železovim luskavcem v sistemu zaščite jeklenih konstrukcij, mostov, tirnih vozil in drugih objektov, kjer se zahteva visoka stopnja korozijske zaščite. Medslojni premaz za izravnavo površine pred nanosom pokrivne barve, nudi visoko stopnjo korozijske zaščite v troslojnem sistemu zaščite tirnih vozil. Medslojni premaz za izravnavo površine pred nanosom pokrivne barve, se hitro suši, dobro brusi in omogočalepo izravnano površino pred nanosom visokosijajnega pokrivnega premaza. Enokomponentni pokrivni premazi Vrsta izdelka Vezivo Namen Rezistol emajl AQ Rezistol emajl A AQ stiren - akrilna disperzija stiren - akrilna disperzija Pokrivni premaz v sistemu zaščite jeklenih konstrukcij in drugih kovinskih površin, kjer se zahteva hitro sušenje in dobra protikorozijska zaščita. Pokrivni premaz v sistemu zaščite daljnovodov za nanašanje s čopičem, valjčkom. Agrohel emajl AQ alkidna emulzija Pokrivni premaz v sistemu zaščite kmetijske in gradbene mehanizacije in drugih kovinskih površin, kjer se zahteva hitro sušenje in visok sijaj. Opomba: izdelava nians po mešalnem sistemu Dvokomponentni - kemijsko utrjujoči pokrivni premazi Vrsta izdelka Vezivo Namen Rezistol emajl E AQ Agrohel emajl 2K PUR AQ Rezistol emajl 2K PUR AQ akrilna disperzija - izocianat akrilna disperzija - izocianat Pokrivni premaz v sistemu zaščite jeklenih konstrukcij, strojev za različne namene in drugih kovinskih površin, kjer se zahteva visoka mehanska in kemijska obstojnost in kvalitetna protikorozijska zaščita. Pokrivni premaz v sistemih zaščite kmetijske in gradbene mehanizacije, tirnih vozil in drugih kovinskih površin, kjer se zahteva visoka mehanska, kemijska in vremenska obstojnost in visok sijaj. Pokrivni premaz v sistemih zaščite jeklenih konstrukcij in drugih kovinskih površin, kjer se zahteva visoka mehanska, kemijska in vremenska obstojnost. Moder nasvet Aleksander Poglajen, inštruktor Uporaba materialov na vodni osnovi Mnogi imajo pomisleke glede teh izdelkov, češ da voda še za v čevelj ni dobra. Kaj takšnega običajno trdijo starokopitneži, ki jim ni do novosti v svetu barv. Vodne barve še malo niso»bavbav«, treba jih je le spoznati in sprejeti njihove prednosti. Omenjene barve imajo po presušenju enake lastnosti kot klasične, ki jih že uporabljamo - torej kljubujejo vsakemu vremenu. Za začetek bi rad spomnil na beljenje stanovanja. Ne»malate«ga z alkidnimi, niti z nitro sušečimi se barvami, kaj šele s čim drugim. Zakaj ne? Zato ne, ker vam le vodna barva ne povzroča smradu v stanovanju. Kolikokrat v življenju ste že belili stanovanja, garaže - ničkolikokrat! Ko nakupujete material, vam že pri odhodu iz stanovanja po glavi odmeva:»bog ve, al bojo mel spektro, če ne bom uzel pa kej drucga, sam da ne bo po bajt smrdel.«tako tudi storite in prav je tako. Po končanem beljenju stanovanja dobite še večje veselje do barvanja, zato se odločite, da osvežite še stopniščno ograjo. Če je kovinska, se boste verjetno odločili za klasičen material, ki vsebuje topila. Zakaj? Zato, ker ga imate usidranega v glavi, ker so vam trgovci že od nekdaj ponujali le te izdelke, pa tudi trgovinske police so jih polne. Torej, pridete, vzamete in odidete. Kolikokrat se vam je pri nakupu barv za vaš dom pripetilo, da vam je trgovec ponudil vodno barvo z izjemo barv za beljenje stanovanja. Verjetno zelo redko ali pa še nikoli. Da ne bi koga užalil, moram priznati,da se v zadnjem času stvari spreminjajo, saj zdaj trgovci strankam ponudijo tudi omenjene materiale. Vendar pa velikokrat naletijo na negativen odziv pri kupcu, češ kaj pa bom s tem, saj se sploh ne suši, pa teče, pa čez čas se bo tako ali tako začelo luščiti, pa tudi prijatelj mi je povedal,da je s tem že delal in da sploh ni dobro Pa še probal nikoli nisem, kaj se bom s tem ubadal? Takšni so običajno odzivi kupcev. Seveda so popolnoma neupravičeni. Prav tako kot ste se nekoč z beležem, se morate zdaj spoprijeti tudi z drugimi vodnimi materiali. Na voljo so v veliko različnih kakovosti, od enokomponentnih, dvokomponentnih in enoslojnih. Prav tako obstajajo hitreje sušeči se in tudi pečno sušeči se vodni temelji in emajli. Z enokomponentnimi navadno ni težav, saj jih le po želji razredčimo z vodo in že so pripravljeni za uporabo. Dvokomponentnim materialom je treba dodati še komponento»b«oziroma trdilec, prav tako pa dodamo tudi malo vode. Razmerje mešanja je pri različnih materialih različno, navodila so običajno na embalaži, v nasprotnem primeru se lahko posvetujete s trgovcem ali pa izdelovalcem. Nanašati jih je mogoče z valjčkom, čopičem in pištolo za brizganje. Nanesete lahko en sloj ali dva, odvisno od tega, kakšno kakovosti zaščite želite. Materiali nimajo neprijetnega vonja, nanašajo se enako kot materiali na osnovi topil, precej hitro se sušijo, po opravljenem delu pa orodje očistimo z vodo. Nanašanje je uspešno pri železniških vagonih, avtobusih, pri zaščiti različnih jeklenih konstukcij, cistern, mostov, manjših izdelkov, na primer vrtnega orodja, raznih odlitkov in podobno. Torej, kaj še čakate? Materiali na vodni osnovi niso nebodi ga treba, moramo jih je le sprejeti v svoje glave. Naj nam počasi preide v navado, da bomo pri nakupu barv za zaščito zunanjih ograj, žlebov, različnih kovinskih konstrukcij, pa tudi notranje opreme v stanovanju posegali po ekoloških izdelkih. Pripomogli bomo h kakovostni protikorozijski zaščiti, varovanju okolja, predvsem pa našega zdravja!

avtoličarji 4 Rilski samostan Moder nasvet Odtenek in svetlost premaza Mobihel Hydro Base sta precej odvisna od postopka in pogojev brizganja. Zelo so pomembni denimo oddaljenost in usmerjanje brizgalne pištole, velikost šobe ter nastavitev parametrov, kot so pretok barve, pritisk, delovna viskoznost in tako naprej. Predvsem pri delnem lakiranju zato priporočamo, da najprej ustrezno nastavite parametre, s katerimi opredelite želeni ton; pri delnem lakiranju pa priporočamo tehniko lakiranja na prehod. Vpliv postopka pri nanašanju Mobihel Hydro Base MOBIHEL na tujih trgih Bolgarija - država Janja Matičič, vodja servisa kupcev Vpliv Svetlejši odtenek Temnejši odtenek Hitrost nanašanja hitro počasi Pritisk visok nizek Razdalja med pištolo in površino velika majhna Sušenje med sloji dolgo kratko Temperatura visoka nizka Redčilo hitro počasno Količina redčila več manj neverjetnih nasprotij Bogata tradicija in neokrnjena narava, prava zakladnica kulturnih spomenikov, starodavna mesta, izredno prijazni ljudje, pestra kulinarika, folklorna tradicija in običaji. Vse to in še mnogo več je Bolgarija, dežela, ki je skozi dolgo in burno preteklost, kljub vladavini Bizanca in 500-letnemu turškemu jarmu ohranila svojo raznolikost. Dežela, ki leži v osrčju Balkana, je pokrajinsko zelo razgibana: na severu se razprostira podonavsko nižavje, na jugu se dvigujejo hribovje in visoke planote, na vzhodu pa je Črno morje, ki na svojo obalo vse leto vabi turiste. Ustanovljena je bila leta 681 in je ena najstarejših držav Evrope. Njeno zgodovino je zaznamovala bližina evropske meje z Azijo. Približno 85 odstotkov prebivalcev je pravoslavne vere, 13 odstotkov je muslimanov, prostali so katoliki in judje. V osemmilijonski državi živi nekaj manjšin, največja je turška, sledi romska, najmanjša je makedonska. Uradni jezik je bolgarščina, pisava pa cirilica, ki je pravzaprav podobna ruski, le da ima nekaj črk manj. Glavno mesto Bolgarije je Sofija, ki pa ni mesto, v katerega bi se zaljubil na prvi pogled. Na sivih zgradbah, ki jih v desetletjih komunizma ni nihče vzdrževal, se je nabrala zajetna plast prahu, ki je Bolgari tudi po vstopu v EU ne bodo zlahka očistili. A kulturnozgodovinske znamenitosti Sofije gotovo tudi prav zato kot biseri izstopajo iz splošne sivine mesta. V deželi je ohranjenih okoli 180 samostanov, ki so v zgodovini odigrali vlogo kulturnih in verskih središč. Legendarni Rilski samostan, sveti kraj Bolgarov, se kot trdnjava dviga na višini več kot tisoč metrov in je obdan z gorami v osrčju gorovja Rile. Zgradili so ga v srednjem veku, v belem in črnem marmorju in izraža bolgarsko predanost pravoslavju. V njem se je ohranilo neprecenljivo bogastvo bolgarske cerkvene likovne umetnosti in slovstva. Gospodarstvo Bolgarije je v luči priprav na vstop v EU postalo učinkovitejše, stabilnejše in bolj privlačno za tuje naložbe. Bolgari pričakujejo, da jim bo članstvo v EU prineslo predvsem boljšo prepoznavnost in več turizma tako v smučarskih središčih kot v letoviščih ob Črnem morju. Turistično so se razvili z eksplozivno močjo, saj v letu dni zgradijo rekordno število hotelov. Želijo si tudi, da bi jih Evropa poznala po pridelavi dišav iz vrtnic. Slovijo namreč po dolini vrtnic, kjer pridelajo kar 70 odstotkov vsega rožnega olja na svetu. Država ob Črnem morju pa slovi tudi po tem, da v njej živi največ ljudi, starih sto let ali več. Pravijo da je vzrok v prehrani - v jogurtu. Ta je namreč pomemben del njihovega jedilnika, saj je to bolgarska tradicionalna in zelo priljubljena jed. Slovijo pa še po eni specialiteti, in to je prikimavanje z glavo, kar pomeni»ne«, in odkimavanju z glavo, kar pomeni»da«. Zato je nemalo komičnih situacij, ko ti Bolgar z nasmeškom na obrazu odkimava z glavo, tebi pa ni jasno, kaj je s tem človekom narobe. Denarna enota v Bolgariji je lev in je vreden 0,50 evra, v letu 2012 oziroma 2013 bodo prevzeli evro. Cene v Bolgariji so na splošno sprejemljive in nižje kot pri nas, vendar marsikje tudi ne tako bistveno nižje. Z vstopom v EU pa so se dvignile v povprečju kar za 100 odstotkov. Mobihel v Bolgariji Mesto Plovdiv je od glavnega mesta Sofije oddaljeno okrog 170 kilometrov in je sedež Mobihelovega generalnega uvoznika za Bolgarijo. Podjetje RADI XML ima 12 zaposlenih in deluje od leta 1994. Njihove prve predstavitve so temeljile samo na 1K-materialih, ki so se z leti spreminjali v 2K, Bazo in v zadnjem času tudi HYDRO. Podjetje RADI XML je sprva delalo v nemogočih razmerah, inflacija je bila več kot dvatisočodstotna, kupna moč je bila zelo slaba, tako da nihče od nas ni verjel, da bo podjetje sploh preživelo. Povprečno so prodali približno dva decilitra barve na dan. Vendar pa je direktor Ljubo Jankov z optimizmom in dobro voljo vztrajal in danes je to veliko, znano podjetje, ki je ustvarilo dobro prodajno mrežo po vsej Bolgariji. Predstavitev se je vedno udeleževalo zelo veliko obiskovalcev, včasih jih je prišlo tudi 50 ali več. Šol, kjer bi se ličarji česa naučili, v Bolgariji ni veliko, zato izrabijo vsako priložnost za učenje. Razmere pri ličarjih pa se z leti niso Ena od mnogih prodajaln Mobihela pomembneje spremenile, brizgalnih kabin je še vedno premalo, v nekaterih predelih Bolgarije jih sploh ni. V zadnjem času sicer uvažajo cenejše kitajske kabine, ki pa včasih ne izpolnjujejo niti zahtev lakiranja konvencionalne Baze. Tudi skladiščnega prostora ličarji nimajo povsem urejenega - pogosto je tudi v njem enaka temperatura kot zunaj njega. Res je seveda, da tudi v Nemčiji in drugje na Zahodu nimajo povsod idealnih pogojev, vendar se njihove razmere s slabimi razmerami v Bolgariji sploh ne dajo primerjati. Zakonodaja pa je enaka za vse članice EU. V Bolgariji je tudi velika razlika med severno in južno Bolgarijo, s tem, da je severna precej bolj revna kot južna. Prvo predstavitev Mobihelove HY- DRO Baze smo imeli oktobra 2006, in sicer na dvorišču neke delavnice, v bližini katere je neka gospa kuhala marmelado. Razmere na dvorišču so bile še vedno boljše kot v lakirnici, na srečo pa je bilo tudi vreme sončno, z malo vlage, pihal pa je tudi veter, ki je pomembno pripomogel pri sušenju. Podjetje RADI XML ima danes 70 mešalnic, od tega 25 HYDRO in 38 MOBIFleet, vendar pa HYDRO mešalnice ne delajo prav veliko. Učinkovit pa je črni trg. Njihova trgovina v centru Plovdiva oskrbuje več kot 300 ličarjev iz bližnje in daljne okolice. Zahvaljujoč dobri koloristki gdč. Eleni je v trgovini vedno veliko ličarjev, ki z raznimi avtomobilskimi deli čakajo na želeni odtenek, čeprav imajo tudi svoje mešalnice. Ob upoštevanju razmer, v katerih delajo, pa se Bolgari odlikujejo po svojem delovnem zanosu. Janja Matičič

slikopleskarstvo 5 Zaščita in obnavljanje različnih kovinskih površin z emajlom TESSAROL - 1. del V vsakdanjem življenju se vsi, tudi slikopleskarji, srečujemo z materiali, kot so železo, jeklo, cink, baker, aluminij, les, plastika Uporabljajo se kot elementi vseh gradenj; v domači hiši kot ograja, stopnice, okna, vrata, radiatorji Če jih primerno zaščitimo, jim podaljšamo življenjsko dobo. Če materiale, ki so naši življenjski spremljevalci, opazujemo dan za dnem, lahko opazimo, da spreminjajo svoj prvotni videz oziroma zaradi delovanja okolja propadajo. Pri kovinah ta propad imenujemo korozija. Korozija povzroči spremembo sestave kovine in s tem njenih mehansko-fizikalnih lastnosti. Korozija je proces, ki poteka v tankem filmu vlage na površini kovin. Gre za film, ki ga je s prostim očesom zelo težko zaznati. Hitrost korozije narašča z naraščajočo relativno vlažnostjo zraka, s kondenzacijo vlage na površini in z naraščanjem onesnaženosti atmosfere s snovmi, ki reagirajo s kovinsko površino. Na korozijo vplivajo tudi izpostavljenost objekta dežju in soncu ter onesnaženost zraka. Streha klimatske vplive zmanjšuje. V notranjih prostorih pa se mesta z močnimi korozijskimi obremenitvami pojavljajo zaradi slabega zračenja, visoke vlažnosti zraka ali kondenzacije. Vrste kovinskih površin in korozija Železne in jeklene podlage Tehnično železo vsebuje ogljik. Če ga vsebuje več kot 2,1 odstotka, je to železova litina. Če pa je vsebnost nižja od 2,1 odstotka, je to jeklo. Jekla pa se delijo na maloogljična, malolegirna in nerjavna, kar je odvisno od vsebnosti legirnih elementov. Pri železu pod vplivom zraka (kisika) in zračne vlage nastaja železov hidroksid - rja (slika 1), ki ne ščiti površine. Hitrost propadanja je od 5 do 1500 μm/leto. Slika 1: Rja na železu Moder nasvet Dušan Jagodič, tehnični svetovalec Slika 2: Bela rja na cinku Katero barvo naj izberem za zaščito izbrane podlage? Ustrezno barvo oziroma premazni sistem bomo izbrali, če bomo odgovorili na naslednja vprašanja: - Kaj želimo zaščititi - ograjo, vrata, okna, opaž, vrtno garnituro, pohištvo, parket? - Iz kakšnega materiala je predmet, ki ga želimo zaščititi - železo, pocinkana pločevina, les, trdi PVC? - Kakšni so vplivi okolice na ta predmet - zaščita predmetov, ki so v notranjih prostorih, na prostem, kakšnim mehanskim obremenitvam bo izpostavljen? - Kakšen končni videz predmeta želimo doseči: les - tekstura lesa ostaja vidna oziroma je pokrita; premaz naj ima visok ali nizek sijaj; ograja naj ima videz kovanega železa? - Kakšen odtenek želimo? - Kako bomo barvo nanašali - čopič, valjček, brizganje? - Kakšno življenjsko dobo premaza želimo doseči? Cink, cinkove prevleke Cinkove prevleke pridobivamo z različnimi postopki: z vročim cinkanjem (omakanje v kadeh, kontinuirno), elektrokemično (galvanizacija), z mehanskim platiniranjem, plamenskim naprševanjem, s premazi s cinkovim prahom. Pri cinku pod vplivom zraka (kisika) in zračne vlage nastajajo bele cinkove spojine (slika 2), ki ne ščitijo površine in sive cinkove soli (ob navzočnosti CO2), ki pa površino zaščitijo. Hitrost propadanja je od 1 do 10 μm/leto. Bakrena podlaga Pod vplivom zraka (kisika) in zračne vlage nastaja zelena patina, v industrijskem okolju sivo-črna, ki površino zaščiti. Baker propada počasneje kot cink. Aluminijeva podlaga Uporabljajo se aluminij in aluminijeve zlitine. Pod vplivom zraka (kisika) in zračne vlage nastaja aluminiiev oksid, ki zaščiti površino. Hitrost propadanja je od 0,1 do 4 μm/leto. Korozije materialov ne moremo preprečiti, lahko pa jo upočasnimo ali omejimo, s tem da material zaščitimo. Najbolj pogosto uporabljena in gospodarna je zaščita s premaznimi sredstvi, ki je kakovostna, če seveda upoštevamo navodila proizvajalcev barv glede izbora premaznega sistema, ustrezne priprave podlage, debeline nanosa, premaznih intervalov in podobno. Izbor ustrezne barve oziroma premaznega sistema V preteklosti sta se v gradbeništvu najbolj pogosto uporabljala železo in les. Za zaščito in obnavljanje teh površin so se in se še danes najpogosteje uporabljajo tradicionalni premazi na osnovi dolgooljnih alkidnih veziv. Zaradi hitrega propadanja železa in lesa (vpliv okolja) se je v novejšem času začela večati poraba drugih materialov, ki so bolj odporni proti atmosferskim vplivom. Hkrati z uveljavljanjem materialov, kot so pocinkana površina, baker, aluminij, trdi PVC pa se je pokazala slabost tradicionalnih premazov, saj se te barve na te podlage (slika 3) slabo oprimejo in zato ne omogočajo dolgotrajne zaščite. Priprava podlage Življenjska doba premaza je precej odvisna od kakovosti priprave podlage Najpogostejše nečistoče na kovinskih površinah so: olja, maščobe in umazanija, kloridi in druge soli, korozijski produkti (denimo rja), škaja. Za pripravo kovinskih površin imamo na voljo različne metode: čiščenje z različnimi organskimi topili, ročno čiščenje s ščetkami in strgali, strojno čiščenje, peskanje z različnimi abrazivnimi materiali, čiščenje z vodo pod visokim pritiskom. Pri postopku priprave površine moramo s kovinske površine odstraniti umazanijo, maščobe rjo (slika 4), škajo (slika 5) in morebitne slabo oprijete premaze. Cilj vseh metod priprave površine je čista in dovolj hrapava površina, ki omogoča dober oprijem premazov. Slika 3: Primer oprijema: levo specialna barva za zaščito pocinkane pločevine, desno»klasična«univerzalna barva za zaščito železa in lesa. Slika 4: Nastanek mehurjev zaradi podrjavenja Slika 5: Točkasto prerjavenje zaradi neodstranjene škaje Debelina nanosa, število slojev premaza Ko smo izbrali ustrezno barvo oziroma premazni sistem in ustrezno pripravili podlago, je za dolgotrajno zaščito pomembna tudi končna debelina premaznih slojev. Pomembna je tako spodnja kot zgornja meja debeline premaznega filma. Če je končna debelina premaza oziroma premaznega sistema tanjša, kot jo priporoča proizvajalec, bo življenjska doba zaščite krajša od pričakovane. Priporočena debelina suhega filma pri temeljih zagotavlja primerne barierne lastnosti (omejuje prehod povzročiteljem korozije) in zagotavlja dovolj protikorozijskega pigmenta, ki zavira proces korozije. Pri pokrivnih premazih pa priporočena debelina zagotavlja primerne barierne lastnosti, odpornost proti vremenskim vplivom in hkrati nudi želen estetski videz (lepa gladka površina). Če je končna debelina posameznih premazov večja od priporočene, lahko to povzroči napake v premaznem filmu. Tradicionalne barve, ki se uporabljajo v široki porabi so izdelane na osnovi dolgooljnih alkidnih veziv. Utrjevanje dolgooljnih alkidnih veziv poteka v dveh fazah najprej odhlapijo topila, potem pa se začne kemijsko utrjevanje z vezavo zračnega kisika. Če debelina premaza preseže priporočeno, se barva na površini zasuši, pod površino pa ostane mehka, ker kisik ne more prodreti skozi zasušeno površino. To pa povzroči slabe mehanske lastnosti premaza, slab oprijem, pri nanosu drugega sloja lahko pojavi nagrbančenje. Zaščita zato ni trajna. V prihodnji številki bomo govorili o konkretni pripravi različnih kovinskih površin in njihovi zaščiti z emajli TES- SAROL. Nuša Jeretina Kokol

parketarstvo 6 Bio obdelava lesenih talnih oblog Tudi v teh krizno zaostrenih časih je trditev, da je les slovensko narodno bogastvo in naša dragocena dediščina, neizpodbitno dejstvo. Les nas spremlja od rojstva spomnimo se pisanih zibk, kjer so se tolažili dojenci, nečk, kjer so matere pripravljale kruh, javorove mize in klopi okrog, kjer se je zbirala družina k obedu in večerni zahvali, lesenega razpela nad njo, pa od dima in let očrnelih tramov, izrezljanega ganka lesene hiše, pa zapravljivca pod toplarjem in stoga tam visoko v planini... Les lepota, ponovljiva v neštetih oblikah, vedno drugačna in dragocena, da se pred nas vsakič znova postavlja odgovorno nalogo kako ohraniti in zaščititi ta dar Narave. Vnovično nazaj v zaklade stvarstva je ena od naših možnosti, ki je blizu izročilu rodov in hkrati prijazna do bivanjskega okolja, v katerem se gibljemo in živimo. Bio obdelava je kakor roka, ki jo ponuja Narava; je preskušena kakor recepti naših babic, ko smo brez uspeha že izkoristili vse»pridobitve«modernih vedenj. Možnosti, ki nam jo ponujajo ti materiali, smo izčrpno predstavili v eni od prejšnjih številk časopisa Barve govorijo. Tokrat bi vas želeli pobliže spoznaniti z novostmi s tega področja, ki se nanašajo na zahtevnejše in bolj odporne obdelave. Mednje vsekakor sodijo želje po podobnih lastnostih Bio obdelave, kot so lakirane površine. Na prvi pogled je naloga težka, skoraj neizvedljiva, vendar nas številni uspehi navdajajo z optimizmom. Možnosti, ki smo jih v zadnjem letu dni razvili v Colorju, so pokazale izredno dobre lastnosti, tako da jih lahko skoraj postavimo ob bok tako imenovani klasiki. Med njimi izstopa zlasti bio obdelava talnih oblog, kjer je z novim izdelkom Bio parket primer samostojno ali v kombinaciji z Bio impregnol HOW oz. Bio wax površina ne le estetsko dovršena, prijetna in uporabniku prijazna, temveč tudi odporna proti vodi, kuhinjskim kemikalijam in razredčenim čistilom. Pričakovanja, da je oljena in voskana površina enako odporna kakor lakirana - recimo s poliuretanskim lakom, so seveda brez osnove, vendar je bivanje v prostorih, kjer so talne obloge obdelane z naravnimi sestavinami za uporabnika precej bolj prijazno in zdravo. Vsako leto ali dve moramo samo vložiti nekaj več truda, kar nam, kot ljubiteljem narave in naravnega, ne bo težko. Temu je namenjen BIO protektor, ki hkrati čisti in ohranja ter osvežuje obloge. Poleg talnih oblog je področje uporabe tega sistema precej širše uporabljamo ga lahko povsod tam, kjer je želja ali zahteva po odpornih in vendar še bio obdelanih površinah zakon. Mednje bi lahko uvrstili mizne plošče, tako imenovano»woodwash«obdelavo, kjer je les na videz neobdelan (opran), pa vendar zaščiten in podobno. Možnosti je torej veliko več, kot se nam jih kaže v navidez ozko opredeljeni liniji Bio obdelave. Omeniti moramo tudi možnost transparentnega obarvanja olj in voskov, uporabo vodnih in topilnih lužil v povezavi z uporabo bio obdelave z voski za končno pridobitev tistega mehkega otipa. Frane Erman Colorjev Bio program za talne obloge: Bio Impregnol parket primer specialna mešanica rastlinskih naravnih in delno predelanih olj ter dodatkov za osnovno zaščito z dobrim vpijanjem. - Izolira površino, poudari strukturo lesa in preprečuje dvigovanje lesne strukture. Bio Wax suspenzija naravnih voskov v brezaromatskem izoparafinskem topilu, ki v dveh nanosih ustvarja zaščitni film. - Možnost poznejšega poliranja omogoča gladke polmat površine. - Priporočamo kombinacijo oljenja in končnega voskanja. Bio Impregnol HOW kombinacija rastlinskih olj, naravnih voskov in veziv za končno obdelavo talnih oblog, ki so predhodno obdelane s primerjem. - Ustvarja tanek film, ki ima dobro vodoodbojen. Priporočamo dodatno poliranje. Moder nasvet Frane Erman, direktor programa Lesni premazi, Color, d. d. Kako do prijazno toplega parketa v stanovanju? Mojster naj obrusi parket nekoliko bolj fino, kot je navajen za lakiranje z BUKOLITOM ali IDEALOM, hrast torej z granulacijo 150 in bukev vsaj z granulacijo 180. Bio parket primer naj nanese v enakomernem sloju z lakirno lopatico in ga po nekaj minutah vtre z rotirajočo ploščo (belo). Postopek je priporočljivo ponoviti po petih do šestih urah in naslednji dan površino zgladiti (rdeča plošča). Po enem dnevu je za zahtevne stranke priporočljivo nanesti Bio impregnol HOW v tankem in enakomernem sloju in ga zapolirati. Stranka bo ob pogledu na čudovito površino svojega parketa zelo zadovoljna in težav z nadomestilom stroškov za vloženi trud sploh ne bo. Če je investitor vložil zahtevo za voskanje, priporočamo Bio wax namesto uporabe Bio impregnola HOW, ki ga prav tako tako zapoliramo v površino, ki smo jo prej naoljili (dvakrat Bio parket primer).

novice 7 Skupina Helios deveta med največjimi izvozniki Časopis Delo je tudi letos v okviru svoje Finančne priloge sredi marca objavil lestvico največjih slovenskih izvoznikov. Na njej se Skupina Helios uvršča na deveto mesto, oz. tretje mesto v Osrednjeslovenski regiji. Skupina Helios je namreč v letu 2008 dosegla 276 milijonov evrov izvoza in 167 milijonov evrov uvoza. Od tega je v EU (brez upoštevanja Slovenije) izvozila za 92 milijonov evrov, v države nekdanje Jugoslavije za 90 milijnov evrov, v države nekdanje Sovjetske zveze za 88 milijonov evrov in na druge trge za 6 milijonov evrov. V letu 2009 načrtujemo za 279 milijonov evrov izvoza in za 171 milijonov evrov uvoza. Od tega načrtujemo, da bomo v EU dosegli 95 milijonov evrov izvoza in 152 milijonov evrov uvoza.»dejstvo je, da je polovica največjih slovenskih izvoznikov za letos napovedala manjši izvoz. Letos tako lahko računamo na kakšno petino manjši skupni izvoz in tudi izvoz v EU kot lani. Zdajšnja kriza pa je ne nazadnje tudi pomembna priložnost za to da z zavzetejšim iskanjem in osvajanjem novih trgov slovensko gospodarstvo zmanjša svojo 70-odstotno odvisnost od EU,«so zapisali v Delu. Chromosov strokovni seminar Na otoku Krku na Hrvaškem je bil konec lanskega novembra dvodnevni seminar za polagalce parketa iz Slovenije. Na srečanju so poleg že znanih Chromosovih izdelkov lakov za parket HS, Aqua in lepil Chromoden predstavili tudi novosti za leto 2009. To so: 1. lepila za parket (enokomponentno na osnovi topil, dvokomponentno EP-PU lepilo in dvokomponentno PU lepilo), 2. primerji (temeljni premazi) - disperzijski, epoksidni, poliuretanski in parna zapora EP impregnacija, 3. Chromoden HS enokomponentni PUR temeljni lak za parket na topilih, 4. Chromoden enokomponentna transparent lužila, 5. Chromoden Aqua enokomponentni AC-PU lak za parket, 6. sredstva za vzdrževanje parketa. Predstavljena so bila poročila ZAG Ljubljana o preskusih Chromoden HS in Aqua lakov ter Chromoden HS in Aqua lakov za športne dvorane (merjenje odpornosti premazane lesene površine proti drsenju). Predstavljena je bila tudi prva in druga humanitarna akcija parketarjev v slovenskih vrtcih. Srečanje je ob izmenjavi izkušenj in znanja popestril še bogat družabni in zabavni program. Nagrajene vodne učne poti osnovnošolcev Domžale, marec 2009 V Heliosu smo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor objavili izbor nagrajenih osnovnih šol za zasnove vodnih učnih poti za leto 2008, ki jih je izbrala posebna komisija Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je letos zakorakal v 11. leto svojega delovanja. V letu 1998 smo ga ob svetovnem dnevu voda ustanovili v Heliosu skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor. Pogled nazaj nas razveseli z dobrimi rezultati. Leto 2008 smo sklenili z 59 obnovljenimi vodnimi viri v 53 slovenskih občinah. Pred petimi leti se je projektu obnove slovenskih krajevnih vodnjakov pridružil tudi natečaj za izdelavo zasnov vodnih učnih poti. Nanj se lahko prijavijo osnovne in srednje šole, ki imajo domicil v občini, ki kandidira hkrati tudi za razpisana sredstva za obnovo svojega vodnjaka. Učenci osnovnih šol tako z zanimivo izdelanimi zasnovami vodnih učnih poti obnovljen vo- dnjak umestijo v svoje okolje in hkrati spodbujajo vedenje o pomenu vode in njenem varovanju. Heliosova komisija je denarne nagrade za idejne zasnove lokalne»vodne učne poti 2008«razdelila štirim osnovnim šolam: Vodnjak in lokalna vodna učna pot Osnovna šola Gradec, Bevkova 3, 1270 Litija, POŠ Vače, Vače 24, 1252 Vače / Dodeljena sredstva: 1.050 evrov Vodnjak, kal in njegova funkcija Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, Hrpelje, Reška cesta 30, 6240 Kozina / Dodeljena sredstva: 1.050 evrov O vodi, vodna učna pot Podružnična šola Krašnja, Krašnja 14a, 1225 Krašnja / Dodeljena sredstva: 1.050 evrov Ob Žibrščici, vodna učna pot po Dobrniški dolini Osnovna šola Trebnje, Kidričeva ulica 11, 6211 Trebnje / Dodeljena sredstva: 1.050 evrov Do sedaj so nagrade prejele osnovne šole: Cankova, Negova, Žalec, Preserje, Bistrica ob Sotli, Col, Škocjan, Loka v Črnomlju, Prosenjakovci, Divača, Metlika, Ptuj, Fokovci, Podvelka, Radenci in Most na Soči. Andreja Roš

razvedrilo in novice 8 Nagradna križanka Ime in priimek Naslov Pošta Slikopleskarji na strokovnem srečanju v Moravskih toplicah Izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing, 1230 Domžale, najpozneje do 15. maja 2009. Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade. O brtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija slikopleskarjev, je v februarju 2009 organizirala že šesto strokovno srečanje slikopleskarjev. Srečanje se je dva dni odvijalo v Moravskih toplicah. Udeleženci so se seznanili z novostmi in smernicami v barvarski industriji, dotaknili so se izterjave dolgov v nastalih kriznih razmerah, se seznanili s tem, kako ravnati pri nezgodah pri delu, in sprejeli cenik storitev za leto 2009. Vsako leto, in tudi letos, je po srečanju potekala skupščina Sekcije slikopleskarjev. Na žalost pa ugotavljamo, da je udeležba vsako leto slabša, kar ni v dobro usklajenosti in skupnemu nastopu slikopleskarjev na trgu. Prav tako bi bilo treba v cenik storitev vnesti sodobnejše materiale in izvedbe ter predvideti razpon pri cenah storitev - glede na kakovost uporabljenih materialov in izvedbo del. Nasvidenje torej na srečanju slikopleskarjev v 2010! Sonja Kovač Nagrajenci križanke časopisa Barve 2008, številka 27 pa so: Marinka PLAHUTA, Laz 7, 1431 Dol pri Hrastniku Štefka GABER, Partizanska 20, 9250 Gornja Radgona Franc RUPNIK, Grajska pot 4, 1371 Logatec Nataša KAUČIČ, Branoslavci 24, 9240 Ljutomer Alojz BIZJAK, Golovec 40, 1420 Trbovlje Glavna urednica: Nataša Hajdinjak Odgovorna urednica: Polona Stare Uredniški odbor: Mija Stupica, Sonja Kovač, Irena Tavčar, Jolanda Pokorn Produkcija: Helios Domžale, d. d. Oblikovalska zasnova: DC Studio Tisk: SET d. d. Če glasila ne želite prejemati, nam to pisno sporočite na naslov Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing, 1230 Domžale.