Praktikum iz fizike Kemijsko inženirstvo

Σχετικά έγγραφα
Praktikum iz fizike Kemijsko inženirstvo

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

8. Diskretni LTI sistemi

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Osnove elektrotehnike uvod

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Kotne in krožne funkcije

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Fizikalne osnove svetlobe in fotometrija

Vaje: Električni tokovi

CO2 + H2O sladkor + O2

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

tyuiopasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopas dfghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghjklzx

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

Splošno o interpolaciji

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

VARNOSTNI VENTIL Enostopenjski, dvostopenjski, daljinsko krmiljeni, z razbremenitvijo

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

IZDELAVA UČILA ZA PRIKAZ ENERGIJSKIH PRETVORB PRI POUKU FIZIKE

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Računarska grafika. Rasterizacija linije

Nekatere možnosti medpredmetnega povezovanja NAMA. Milenko Stiplovšek, Anita Poberžnik, Sonja Rajh, ZRSŠ

PROCESIRANJE SIGNALOV

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

IZVODI ZADACI (I deo)

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

1. Duljinska (normalna) deformacija ε. 2. Kutna (posmina) deformacija γ. 3. Obujamska deformacija Θ

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

PITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi.

Kaskadna kompenzacija SAU

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

Svetovno leto fizike: POMEN EINSTEINOVIH ODKRITIJ. R ik R 2 g ik = 8πG c 4 T ik E = mc 2 ALI ZGODBA O KONCU FIZIKE. R. Krivec Institut J.

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

VAJA 1: Merjenje premera in gostote kovinskih kroglic

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Kako delujejo merilniki ionizirajočega sevanja

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Zbirka rešenih izpitnih nalog pri predmetu Klimatizacija (HVAC) za študijsko leto 2015/2016

Fizikalne osnove svetlobe

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

PROCESIRANJE SIGNALOV

0. Uvod v elektrotehniko

STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA

STANDARD1 EN EN EN

Transcript:

Praktikum iz fizike Kemijsko inženirstvo Aleš Mohorič Vodje skupin: Luka Vidovič Anton Potočnik Nejc Kosnik

Praktikum iz fizike Spoznavanje narave gre skozi tri stopnje: 1. V prvi pojave opazujemo, jih opisujemo in spoznavamo od zunaj. 2. V drugi stopnji skušamo spoznati strukturo pojava. Zato spreminjamo pogoje, v katerih pojav poteka, delamo poskuse. Pri tem iščemo način in naprave za merjenje fizikalnih količin, da bi dobili njihove medsebojne odvisnosti. 3. Postavljanje hipoteze in njeno preverjanje skozi ponovne poskuse in nova spoznanja je tretja stopnja pri spoznavanju zakonitosti narave. Poskus je nezamenljiv del procesa spoznavanja narave.

Zgodovina odkritij: Hertzov pokus Leta 1886 nemški fizik Heinrich Hertz s poskusom potrdil obstoj valovanja, ki je v skladu s teorijo Maxwellovih enačb.

Rojstvo moderne fizike: Michelson Morleyev poskus Leta 1887 sta Michelson in Morley poskušala meriti hitrost zemlje glede na snov po kateri se širi EM valovanje - eter in ugotovila, da etra ni. Posledica: teorija relativnosti Albert Michelson (1852-1931) Edward Morley (1838-1923)

Rojstvo moderne fizike: Fotoelektrični pojavelektromagnetno sevanje ima značaj delcev Albert Einstein 1905: Svetloba se absorbira na elektronih v kovini v obliki kvantov oziroma fotonov.

Spoznavanje atoma: Rutherfordovo sipanje delcev in prvi model atoma Ernest Rutherford (1871-1937)

Rojstvo kvantne mehanike: Sipanje elektronov Leta 1925 sta Davisson in Germer opazila, da se elektroni sipljejo na kristalu na podoben način kot rentgensko sevanje George P. Thomson (1892 1975) je s sipanjem elektronov na zlatu, aluminiju in platini pokazal da imajo delci valovne lastnosti: rojstvo kvantne mehanike

Odkrivanje skrivnosti vesolja: Pospeševalnik CERN, Ženeva

Detektorji delcev v pospeševalniku

Raziskave in razvoj v industrijskih laboratorijih

Fizikalni praktikumi Namen fizikalnih praktikumov je, da se naučite eksperimentalnega dela: spoznavanje merilnih naprav, osnov merjenja, obdelave rezultatov meritev, prikaza rezultatov in preverjanja naravnih zakonitosti z meritvami.

Merjenje fizikalnih količin in njihovih medsebojnih odvisnosti

Varnost pri delu elektrika požar kemikalije (strupi, jedke snovi...) sevanje mehanske poškodbe

vmesnik Vernier LabPro senzorji: senzor pomika merilnik naboja merilnik sile merilnik tlaka optična vrata merilnik sevanja termometer

Zečetek: preverite, da je LabPro priključen na elektriko preverite, da so senzorji priključeni na LabPro preverite, da je LabPro priključen na USB vhod računalnika

Logger Pro Logger Pro bere podatke iz več senzorjev Če Logger Pro uspešno zazna vmesnik, se v orodni vrstici pojavi njegova ikona Če Logger Pro uspešno zazna senzor, se v orodni vrstici pojavi merjena količina

Nekatere senzorje je potrebno vključiti posebej tako, da kliknemo ikono vmesnika. Odpre se okno, v katerem vmesnik nastavimo. vsi analogni senzorji vsi digitalni senzorji kaj je priključeno na vhodih

kaj je kaj v Logger Pro-ju ukazna vrstica grafi meritev orodna vrstica tabela meritev trenutne vrednosti

nastavitev meritve v Logger Pro-ju klik ikone odpre okno način merjenja način proženja čas merjenja hitrost merjenja

hitrost merjenja

graf merjenja delo z grafi

Praktikum iz fizike soba 104 1. nadstropje stavba FIZIKE, Jadranska 19

Literatura Navodila za vaje http://www.fmf.uni-lj.si/~mohoric/praktikumki_v13.pdf ter Uvod v meritve in obdelavo podatkov http://www.fmf.uni-lj.si/~mohoric/skripta/praktikum/o_meritvah.pdf

Delo v fizikalnem praktikumu 1. Naloga in meritve 2. Izračuni in rezultati 3. Zagovor Predhodna priprava na vajo, (natisnite si navodila in delovni list) odgovorite na vprašanja v poglavju Priprava delo v učilnici 2 do 3 šolske ure, obdelava rezultatov, priprava na zagovor

Delo v fizikalnem praktikumu: izračun in prikaz 1. Naloga in meritve 2. Izračun in rezultati 3. Zagovor Uvod v meritve Aleš Mohorič

Meritve: enote Izračun in rezultati (s pomočjo programov za obdelavo podatkov ali na roke ): oznaka osi rezultat: mersko število in enota ocena napake meritve S S = S ± S = S 1± S absolutna napaka relativna napaka enote merilo

Delo v fizikalnem praktikumu: zagovor vaje 1. Naloga in meritve 2. Izračun in rezultati 3. Zagovor Ko končate vajo, pokažite rezultate asistentu, ki preveri pravilnost in to potrdi s podpisom. V primeru pomanjkljivosti boste morali meritve ali izračune ponoviti.

Zagovor vaje Po koncu praktičnega dela (na kocu semestra) sledi zagovor: kratek skupinski pisni test in individualni pogovor o vajah

Pravila igre - Na vaje prihajajte točno! - Ravnajte se po razporedu vaj, ki je objavljen na spletu in v praktikumski sobi! - Asistent odslovi študenta, ki na vajo ni pripravljen. - Pri vsaki vaji je na razpolago navodilo za delo in seznam inventarja. Preden začnete z meritvami, preverite, ali je vse na svojem mestu! Če kaj manjka ali je kaj pokvarjeno, takoj javi asistentu. - Nekaj priprav je skupnih za več vaj. Te dobite pri asistentu in jih njemu po uporabi tudi vrnete. - Pri električnih vajah pripravite vse potrebno in pokličite asistenta, da preveri vezavo. Šele potem smete priključiti napetost. - Če ne znate delati s kakšno pripravo ali če vam kaj drugega ni jasno, poiščite pomoč asistenta. Zato je tam. - Ravnajte se po navodilu za vodenje zapiskov! - Po končani vaji pospravite merilne naprave, pokličite asistenta, da pregleda pravilnost meritev, stanje inventarja in podpiše laboratorijski dnevnik. - Vsako poškodbo inventarja ali napako instrumentov je treba takoj javiti. - Asistent odslovi študenta, ki moti pouk. - Na koncu leta imate dve dodatni možnosti za opravljanje vaj in zagovorov. - Za oceno potrebujete opravljene vse predpisane vaje.

Razpored v skupine 3 termini, 12 vaj, 3 študenti na vajo 1. Sile pri nihanju 2. Gibalna količina in trki 3. Vrtenje telesa v tekočini 4. Stojno valovanje 5. Plinski zakoni 6. Kalorimetrija 7. Električna vezja 8. Električna kapaciteta 9. Sila na vodnik v magnetnem polju 10. Interferenca 11. Geometrijska optika 12. Absorpcija sevanja γ

Praktikum iz fizike 2010/11 termini

Praktikum fizike skupine 2010/11 torek 8:00-11:00: Anton Potočnik, anton.potocnik@ijs.si sreda 12:00-14:30: Luka Vidovič, Luka.Vidovic@ijs.si sreda 14:30-17:00: Nejc Kosnik, nejc.kosnik@ijs.si VPIŠITE SE NA SEZNAME NA STENI info: http://www.fmf.uni-lj.si/~mohoric/ ZAČETEK: SREDA 27.2. OB 12h