FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ Katedra za proizvodne sisteme Tone LJUBIČ tone.lubic@fov.uni-mb.si http://www.fov.uni-mb.si/lubic IN VODENJE PROIZVODNJE metode, modeli, tehnike 03 Agregirano planirane proizvodnega programa 03.00 NASLOVNICA Tone Lubič 2.03 Organizaciska in časovna hierarhia planirana proizvodne NAPOVEDOVANJE DOLGOROČNO SREDNJEROČNO KRATKOROČNO DISTRIBUCIJE FAS MONTAŽE - SESTAVLJANJA DOLGOROČNO IN IN SREDNJEROČNO (STRATEŠKO) POSLOVNO APP - S&OP RCCP GROBO GROBO PROIZVODNEGA PROIZVODNIH PROGRAMA VIROV VIROV OSNOVNO PROIZVODNJE MRP MATERIALNIH POTREB MPS CRP POTREB PO PO KAPACITETAH NADZOR IN IN VODENJE NAROČIL IN IN POVPRAŠEVANJA NADZOR IN IN VODENJE ZALOG IC OS RAZPOREJANJE -- FINO TERMINSKO SFC NADZOR IN IN VODENJE IZDELAVE PAC NADZOR IN IN VODENJE KAPACITET 03.020 MESTO PLANIRANJA PROIZVODNEGA PROGRAMA Plan proizvodnega programa APP = Aggregated Production Plan ; S&OP = Sales and Operations s Plan Določa proizvodni program: sortiment družin / vrst izdelkov, količine družin / vrst izdelkov, ki na se v planskem obdobu (običano v letu) izdelao v proizvodni in s prodao podetu zagotovio čim bolši poslovni rezultat. Plan proizvodnega programa se navečkrat nanaša na agregirane družine izdelkov, ki se izdelueo na isti opremi - redkee na posamezne (realne) vrste izdelkov. Skupa z grobim planom proizvodnih virov opredelue poslovno dogaane v podetu: določa potek proizvodnega procesa, določa potrebni materialni vložek, določa obremenitev živih in stronih kapacitet, okvirno opredelue tudi poslovne stroške. 03.030 PLAN PROIZVODNEGA PROGRAMA
Proces planirana a proizvodnega programa PRODAJA Popravek predloga plana prodae OPP Običano statično, letno Predlog plana prodae ali izdeluemo sami? da PLANSKA SLUŽBA ne Obvestilo kooperantom dobavitelem ne Okvirni plan potrebnih kapacitet možno izdelati? da Pregled razpoložlivih kapacitet Izračun okvirnega plana stroškov izdelave Okvirni plan stroškov izdelave FINANČNA SLUŽBA Pregled virov sredstev Predlog plana proizvodnega programa Izračun okvirnega plana potrebnega materiala NABAVA ne možno financirati? Izračun plana proizvodnih virov okvirnega plana kapacitet za za izdelavo ne Okvirni plan potrebnega materiala možno zagotoviti? da Pregled nabavnih možnosti da Dokončno oblikovane plana proizvodnega programa Plan proizvodnega programa 03.0.00 PROCES PLANIRANJA PROGRAMA Kdo e zadolžen za planirane proizvodnega programa? poslovodstvo - služba za strateško planirane in analize, ob sodelovanu prodae in službe operativnega planirana in vodena proizvodne (OPP). Kako pogosto? navečkrat letno (statično), za plansko obdobe enega leta, strukturirano po mesecih ali tromesečih, občasno morebitne korekcie. Kako natančno no? doka ohlapno, nenatančno zelo zgoščeno agregirano. Koliko zaneslivo? ne pretirano veretnost morda pod 70%. 03.040 KDO KAKO - KDAJ Planirane proizvodnega programa Predlog plana prodae za leto, običano strukturirano po delnih planskih obdobih (periodah) - mesecih: sortiment (skupine / družine izdelkov, lahko tudi realne vrste izdelkov), količine (eventuelno naman - naveč), ob katerem času, mora pripraviti služba prodae. Iz predloga plana prodae se izloči vse tisto, česar ne bomo izdelovali sami (preprodaa, kooperacie). Preostanek e predlog plana proizvodnega programa. 03.050 PLAN PROGRAMA, 2. 2
V proizvodni zlasti strukturiranih izdelkov pogosto nastopa mnogo realnih vrst izdelkov v mnogih variantah (različne barve, velikosti, oprema...). Ker morao bili plani proizvodnega programa zgoščeni, bi obravnavane vseh posameznih realnih vrst izdelkov povzročilo preveliko detalirane planov in s tem tudi nihov prevelik obseg. Zato se za potrebe tipizacie in planirana realne vrste izdelkov združueo - agregirao v skupine, družine, proizvodne / prodane programe. Agregacia tako oblikue družine, ki zaemao po nekem kriteriu sorodne vrste izdelkov (variante osnovnega tipa), načeloma so vsi člani neke družine funkcionalno sorodni ali celo enaki. 03.02.00 NAČELO AGREGACIJE. Načelo agregacie vrst izdelkov Načel elo agregacie vrst izdelkov ENA osebni avtomobili (FIKTIVNI) PROGRAM IZDELKOV (FIKTIVNE) DRUŽINE IZDELKOV V proizvodni nastopao le realne vrste izdelkov; vse ostalo so fiktivne agregacie (grupacie), ki se poavlao v planskem svetu. ENA 2 vrata ENA 4 vrata (FIKTIVNE NE) SKUPINE IZDELKOV 4 vrata karavan coupe ENA 2 vrata rumen ENA 2 vrata sv.zelen ENA 4 vrata sv.moder ENA 4 vrata oranžen 4 vrata sv.moder 4 vrata rdeč karavan siv karavan tem.zelen coupe violičast coupe tem.moder REALNE VRSTE IZDELKOV (VARIANTE ),, KI FIZIČNO NASTOPAJO V PROIZVODNJI 03.02.020 AGREGACIJA - PRIMER AVTOMOBILI Vsaka družina ima predstavnika (reprezentanta - generični izdelek), ki mora v čim veči meri vsebovati značilnosti vseh članov družine. Reprezentant e lahko realen izdelek in se poavla v proizvodni in prodai, lahko pa e to fiktiven izdelek. Kadar se posamezne realne vrste izdelkov iz iste družine glede na proizvodno strukturo (velikost) in postopek izdelave razlikueo od reprezentanta, nihove količine s planskega vidika niso enakovredne; v takem primeru v planskem računu uporablamo količine v reprezentativnih enotah (R-enotah). 03.02.030 NAČELO AGREGACIJE Načel elo agregacie vrst izdelkov DRUŽINA REALNE VRSTE IZDELKA MANJŠI npr. 0,8 R-enote MOŠKI MODNI ČEVELJ MODEL MUKI REPREZENTANT R-enota VEČJI npr.,5 R-enote V planu proizvodnega programa količine navaamo v R-enotah ali v vrednostih in ih kasnee v osnovnem planu proizvodne pretvorimo v realne fizične enote. 3
Načel elo agregacie vrst izdelkov PRIMER DOLOČANJA REPREZENTATIVNIH ENOT Družino izdelkov J sestavlao štiri realne vrste izdelkov J, J2, J3 in J4. Izdelek J e namanši v družini in e nen reprezentant. Ostali izdelki vrst J2, J3 in J4 so veči in zahtevao veče količine materialov, pa tudi nekatere različne materiale. Vse vrste izdelkov se izdelueo na istih stroih oziroma delovnih mestih, vendar e potrebna količina dela (število normativnih ur za izdelavo) različna. Želimo določiti reprezentativne enote za posamezne vrste izdelkov iz družine. Za določitev reprezentativnih enot potrebuemo normative materiala (izvedene iz kosovnic) in normative dela (izvedene iz proizvodnih postopkov). Izvedemo predračun (predkalkulacio) proizvodne (stroškovne) cene za vse realne vrste izdelkov in iz razmera med nimi ugotovimo reprezentativne enote. 03.02.040 PRIMER AGREGACIJE. Izdelek Material Norm- Enm količ Pl-cena (DEN) Vrednost Izdelek Izdelavni Del- Urna-post čas (DU) mesto (DEN) Vrednost J K 2,0 kos.250,00 2.500,00 J,20 T 2.500,00 3.000,00 M 0,7 kg 2.400,00.680,00 2,20 U 3.200,00 7.040,00 N 2,5 kg 800,00 2.000,00 0,50 V 5.000,00 2.500,00 P,6 m 2 3.000,00 4.800,00 2,0 Z 4.00,00 8.60,00 stroški izdelavnega materiala skupa 0.980,00 stroški dela skupa 2.50,00 J2 K 3,0 kos.250,00 3.750,00 J2,40 T 2.500,00 3.500,00 L 2, kg 900,00.890,00 2,50 U 3.200,00 8.000,00 M 3,2 kg 2.400,00 7.680,00 0,35 V 5.000,00.750,00 P,8 m 2 3.000,00 5.400,00 2,80 Z 4.00,00.480,00 stroški izdelavnega materiala skupa 8.720,00 stroški dela skupa 24.730,00 J3 K 2,0 kos.250,00 2.500,00 J3,20 T 2.500,00 3.000,00 L,8 kg 900,00.620,00 2,30 U 3.200,00 7.360,00 M 3,0 kg 2.400,00 7.200,00 0,25 V 5.000,00.250,00 P,2 m 2 3.000,00 3.600,00 2,50 Z 4.00,00 0.250,00 stroški izdelavnega materiala skupa 4.920,00 stroški dela skupa 2.860,00 J4 K 4,0 kos.250,00 5.000,00 J4 2,80 T 2.500,00 7.000,00 L 2,4 kg 900,00 2.60,00 3,20 U 3.200,00 0.240,00 M 0.6 kg 2.400,00.440,00 0,80 V 5.000,00 4.000,00 P,0 m 2 3.000,00 3.000,00,80 Z 4.00,00 7.380,00 stroški izdelavnega materiala skupa.600,00 stroški dela skupa 28.620,00 03.02.050 PRIMER AGREGACIJE 2. Proizvodne cene (skupa stroški izdelavnega materiala in stroški dela): J : 0.980 + 2.50 = 32.30 DEN J3 : 4.920 + 2.860 = 36.780 DEN Reprezentativne enote: J : 32.30 = R enota J2 : 36.780 J3 :,5 R enote J4 : 32.30 J2 : 8.720 + 24.730 = 43.450 DEN J4 :.600 + 28.620 = 40.220 DEN 43.450,35 R enote 32.30 40.220,25 R enote 32.30 03.02.060 PRIMER AGREGACIJE 3. 4
Planirane proizvodnega programa Za predlagani plan proizvodnega programa se preveri tehnološke možnosti realizacie: glede na normative kapacitet (časov za izdelavo) za izdelke oziroma reprezentante družin se določi potrebne kapacitete za izdelavo izdelkov preko vseh stopen gradne, potrebne kapacitete se primerao z razpoložlivimi kapacitetami. Če so kapacitete premahne, realizacia ne bi bila možna; takrat se ali spremeni plan proizvodnega programa po količinah in/ali sortimentu, ali išče možnosti sredneročnega povečana kapacitet (novi stroi, izmene, kooperacie... ), ali razišče uporabo drugih alternativnih tehnologi. 03.060 PLAN PROGRAMA 3. Normativ kapacitet II 3 2 Izdeleracimesto B t k čas t pz Ope- Del- Baza Kos-čas Prip-zakl- M N I 0 T 0,0 0,50 20Izde-VOpe- Tracia mesto 0,30 B t k - čas t pz Del- 0,20 Baza Kos-čas,50 Prip-zakl- 30lek 40 A U 0 0 V 0,0 00 6,00,00 0,50 20Izde UOpe-00 racia mesto B t k čas t pz Del- 8,00 Baza Kos-čas,50 Prip-zakl- -lek Izdelemesto Del- B 0 T 0 0,50 0,30 20 U 0 0,20,00 I T U V skupno 0,4 0,8 0,06 0,65 M Normativ kapacitet A 2 3 M NU NU NU NU 2 Enčasa B za enoto izdelka P 03.06.00 NORMATIV KAPACITET Planirane proizvodnega programa Za predlagani plan proizvodnega programa se nato preveri možnosti materialne preskrbe: glede na normative materiala se določi nabor in količine pomembnih kritičnih vrst materialov, potrebnih za izdelavo sestavnih delov in gradnikov ter sestavo (montažo) izdelkov, potrebe po materialu se primerao z nabavnimi možnostmi. Če ni mogoče zagotoviti vsega materiala, tako po sortimentu kot po količini, realizacia ne bo možna; takrat se: ali popravi plan proizvodnega programa po količinah in/ali sortimentu, ali išče dodatne vire (nabavne možnosti), ali razišče uporabe alternativnih materialov. Eventuelno se preveri tudi možnosti financirana. 03.070 PLAN PROGRAMA 4. 5
Normativi materiala Izdelek I izdelano kupleno A B M N P J 3 2 C M B 2 2 P M P,00 kos 2,00 6,00 7,00 3,00 6,00 Enm kos kos kg dm 2 m 3 Izdelek J izdelano kupleno M II 3 2 Normkoličina Komponenta B C M P N M Števnast,00 3,00 4,00 7,00 A 2 3 M 2 Enm,00 kos kos kos kg m B P Števnast Normkoličina Komponenta 2 2 00.230 NORMATIVI MATERIALA Planirane proizvodnega programa Metode za oblikovane predloga plana prodae: ocenevane (heuristične metode, npr. metoda scenariev), kadar ni na razpolago nobenih podatkov o povpraševanu / prodai v preteklosti (tudi, kadar gre za popolnoma nove vrste izdelkov), napovedovane (stohastično planirane), ki temeli na zakonitosti vztranosti poslovnih poavov: povpraševane / prodaa e lahko predvsem odvisna od časa, vplive drugih deavnikov se lahko zanemari; takratse uporabla ekstrapolaciske metode, (npr. sredne vrednosti - povpreča), če pa e povpraševane / prodaa odvisna od večih deavnikov, od katerih eden (ne pa edini!) e čas, so uporabne korelaciske metode (npr. regresia). Za vsako napovedovane so potrebni statistični podatki o dogaanih v preteklosti (v obliki časovnih vrst)! 03.080 METODE ZA PLAN PROGRAMA PRIMER NAPOVEDOVANJA PRODAJE Z METODO LINEARNE REGRESIJE PRVEGA REDA Prodao nekega izdelka, za katero imamo statistične podatke za preteklo leto (2 mesecev), želimo za nasledne tromeseče napovedati z linearno regresio prvega reda. Izračun regresie izvedemo po metodi namanših kvadratov (z uporabo oroda MS Excel); izračunane podatke prikažemo tabelarično in grafično. Ustreznost regresiske funkcie preveramo s koeficientoma determinacie in korelacie, območe napovedi s standardnim odklonom oziroma povprečno napako napovedi. x (mesec) 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 y (prodaa) 252 259 240 239 23 240 23 222 226 22 28 220 03.02.00 PRIMER NAPOVEDI PRODAJE. 6
03.03.020 PRIMER NAPOVEDI PRODAJE 2. PRIMER NAPOVEDOVANJA PRODAJE Z METODO LINEARNE REGRESIJE PRVEGA REDA Prodao nekega izdelka, za katero imamo statistične podatke za preteklo leto (2 mesecev), želimo za nasledne tromeseče napovedati z linearno regresio prvega reda. Izračun regresie izvedemo po metodi namanših kvadratov (z uporabo oroda MS Excel); izračunane podatke prikažemo tabelarično in grafično. Ustreznost regresiske funkcie preveramo s koeficientoma determinacie in korelacie, območe napovedi s standardnim odklonom oziroma povprečno napako napovedi. x (mesec) 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 y (prodaa) 252 259 240 239 23 240 23 222 226 22 28 220 Regresiska funkcia: y = a + b x = 255,6 3,6 x Koeficient določenosti (determinacie) : r 2 = 0,83 prodaa e odvisna od časa in s časom pada Indeks (koeficient) korelacie : r = 0,9 premica še dovol dobro ponazara gibane prodae Sredna napaka napovedi: MAD 0,8 σ e = 0,8 6,08 = 4,86 z veretnosto 0,95 bo napoved med izračunano vrednosto minus 2,5 in izračunano vrednosto plus 2,5 03.03.030 PRIMER NAPOVEDI PRODAJE 3. 280 260 240 R i, F i danes y = 255,6 3,559 x 220 RRi i FFi 200 i regresiska funkcia Line 4 obdobe 80 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 3 4 5 6 7 Napoved za nasledne tromeseče: x = 3 y 3 = 255,6 3 3,559 = 209,33 z veretnosto 0.95 lahko planiramo, da bo prodaa v anuaru naslednega leta med F 3 2.5 MAD in F 3 + 2.5 MAD, tore med 96 in 22 enotami; x = 4 y 4 = 255,6 4 3,559 = 205,77 z veretnosto 0.95 lahko planiramo, da bo prodaa v februaru naslednega leta med 93 in 28 enotami; x = 5 y 5 = 255,6 5 3,559 = 202,22 z veretnosto 0.95 lahko planiramo, da bo prodaa v februaru naslednega leta med 90 in 24 enotami. 03.03.040 PRIMER NAPOVEDI PRODAJE 4. 7
Prilagaane proizvodne povpraševanu / prodai Vodilno načelo tržnega gospodarstva e izdelu le tisto in toliko, kar boš lahko prodal. Kadar e povpraševane (prodaa) stacionarno v dalšem časovnem obdobu, se zmoglivost proizvodne dimenzionira enostavno glede na običaen obseg prodae / povpraševana. Če pa e povpraševane nestacionarno, se poavi problem: kako zmoglivost proizvodne (izdelano količino izdelkov) uskladiti s povpraševanem? 40 35 30 25 količina nazivna zmoglivost prilagoena maksimalnemu povpraševanu? povpraševane 20 5 nazivna zmoglivost prilagoena povprečnemu povpraševanu? 0 5 nazivna zmoglivost prilagoena trenutnemu povpraševanu? nazivna zmoglivost prilagoena minimalnemu povpraševanu? čas 0 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 03.090 PRILAGAJANJE PROIZVODNJE POVPRAŠEVANJU. Prilagaane proizvodne povpraševanu / prodai Kako e mogoče usklaevati zmoglivosti proizvodne s povpraševanem? obseg proizvodne se spremina tako, da se prilagaao kapacitete (npr. delavce se zaposlue ali odpušča); kapacitete so stalno enake (enako število delavcev v vsem času), obseg izhoda se spremina tako, da se spremina intenziteta dela (npr. delo v nadurah za povečevane izhoda ali delavci na čakanu, ali pa se ne obremenue vseh delavcev - zmanševane izhoda); oddaane dela proizvodne ali izdelave komponent podizvaalcem - kooperacie; proizvaao se stalno enake količine; v obdobih, ko e povpraševane manše, se ustvarao zaloge, ki se črpao v obdobih večega povpraševana; proizvaao se stalno enake količine, naročila kupcev se odlagao, dalšao se dobavni roki... 03.00 PRILAGAJANJE PROIZVODNJE POVPRAŠEVANJU 2. Prilagaane proizvodne povpraševanu / prodai Vsako prilagaane proizvodne povpraševanu povzroči, da so stroški proizvodne viši, ker nastaao dodatni stroški, npr.: stroški zaposlovana, npr. stroški oglaševana, preverana kandidatov, administracie, usposablana in uvaana; stroški odpuščana, tudi odpust delavca zahteva določeno administrativno delo, odpuščeni delavec dobi odpravnino; stroški povečevana intenzitete dela - stroški nadur; plačilo za nadure e običano veče kot plačilo za redne delovne ure; stroški zmanševana intenzitete dela - podobremenitve, če e zaposlenih več delavcev, kot e potrebno za planirani obseg proizvodne; delovne ure podobremenitve na bi bile plačane; stroški zalog nastaao, če se nihane povpraševana izravnava z zalogami; stroški kooperaci nastaneo, če se konice povpraševana pokrivao z oddao dela proizvodne poddobavitelem; stroški odlagana naročil: izgubleni dobiček zaradi izpada prodae in dolgoročna izguba dobička iz prihodnih poslov. 03.0 STROŠKI PRILAGAJANJA PROIZVODNJE POVPRAŠEVANJU 8
Metoda scenariev Poznan mora biti predlog plana prodae. Po tem se razvia različne scenarie prilagaana obsega proizvodne planu prodae. Skuša se določiti tak scenari - agregirani plan proizvodne, da bodo dodatni stroški prilagaana proizvodne planu prodae minimalni; le-ta se po tem operacionalizira in postane obvezuoč za vse nadalne akcie. Koraki določana: [] razvie se agregirani plan proizvodne po nekem scenariu za proizvodno, zaposlovane in odpuščane, nadure, podobremenitev, kooperacie in zaloge itd., ki bo zadovolil plan prodae in hkrati ne bo presegel omeitev kapacitet, [2] določi se stroške, ki bodo nastali po zadevnem scenariu, [3] če scenari stroškovno ustreza, se spreme, sicer pa se oblikue nove scenarie. 03.20 METODA SCENARIJEV Metoda scenariev PRIMER UPORABE METODE SCENARIJEV V podetu pripravlamo agregirani plan proizvodne za nasledne leto (2 mesecev). Izhodiščni podatki o stroških in kapacitetah, povpraševanu in varnostni zalogi: Začetno in maksimalno število redno zaposlenih v proizvodni 300 Začetno stane zaloge 00 enot Minimalna (varnostna) zaloga 00 enot Normne (delovne) ure, potrebne za izdelavo ene enote izdelka 20 NU Stroški izdelave ene enote izdelka, izdelane v rednem delovnem času 20.000 DEN Stroški izdelave ene enote izdelka, izdelane v nadurah 24.000 DEN Stroški izdelave ene enote izdelka, izdelane pri kooperantih 27.000 DEN Strošek ene ure podobremenitve 400 DEN Strošek zaposlitve enega novega delavca 50.000 DEN Strošek odpusta enega delavca 20.000 DEN Strošek skladiščena ene enote izdelka mesečno 500 DEN Število delovnih ur v delovnem dnevu 8 DU Količina, izdelana v delovnem dnevu v rednem delovnem času (nazivna zmoglivost) 20 enot Količina, izdelana v delovnem dnevu v nadurah 30 enot Količina, izdelana v delovnem dnevu pri kooperantih 00 enot 03.04.00 PRIMER SCENARIJEV. Predlog plana prodae napoved potreb (povpraševana): plan prodae - Mesec napoved potreb (povpraševana - enot) Plan razpoložlivih kapacitet: število delovnih dni nazivna kapaciteta (DU) anuar 2.200 20 48.000 februar 2.250 2 50.400 marec 2.200 2 50.400 april 2.450 20 48.000 ma 2.600 2 50.400 uni 2.800 2 50.400 uli 2.550 9 45.600 avgust 2.450 4 33.600 september 2.500 22 52.800 oktober 2.350 2 50.400 november 2.250 20 48.000 december 2.200 8 43.200 skupno 28.800 238 57.200 03.04.020 PRIMER SCENARIJEV 2. 9
Scenari A : Agregirani plan skušamo določiti tako, da ohranamo stalno isto število zaposlenih in produktivnost ter dopuščamo zaloge izdelkov. Predlog plana proizvodnega programa bo v tem primeru: Mesec plan prodae število rednih del.ur izdelano v rednem naddel.času urah za prodao na zalogo iz zaloge zaloga ob koncu meseca 00 anuar 2.200 48.000 2.400 2.200 200 300 februar 2.250 50.400 2.520 2.250 270 570 marec 2.200 50.400 2.520 2.200 320 890 april 2.450 48.000 2.400 2.400 50 840 ma 2.600 50.400 2.520 2.520 80 760 uni 2.800 50.400 2.520 2.520 280 480 uli 2.550 45.600 2.280 2.280 270 20 avgust 2.450 33.600.680 660 2.340 0 00 september 2.500 52.800 2.640 2.500 40 240 oktober 2.350 50.400 2.520 2.350 70 40 november 2.250 48.000 2.400 2.250 50 560 december 2.200 43.200 2.60 2.60 40 520 skupno 28.800 57.200 28.560 660 27.970.250 830 5.980 03.04.030 PRIMER SCENARIJEV 3. Po te varianti plana v prvih treh mesecih leta proizvodna presega povpraševane - plan prodae, višek se oddaa na zalogo, ki se iz meseca v mesec povečue. Od aprila do ulia e proizvodna manša kot povpraševane in se manko črpa iz zaloge. V avgustu tudi zaloga ne zadostue, da bi pokrili povpraševane in bo zato treba neka izdelkov izdelati v nadurah; zaloga se bo porabila in bo ob koncu avgusta enaka varnostni zalogi. Septembra, oktobra in novembra e proizvodna spet veča kot povpraševane, viški gredo na zalogo, ki ponovno poraste. V decembru e proizvodna manša kot napovedano povpraševane, tako, da se razlika pokriva iz zaloge. Ob koncu leta bo zaloga neka veča, kot e bila ob začetku leta. Novo zaposlovane, odpuščane, podobremenitev in kooperacie niso predvideni. Edini stroški bodo tako stroški izdelave v rednem delovnem času, stroški izdelave v nadurah ter stroški skladiščena oziroma zalog. Stroški bodo tore: stroški izdelave: v rednem delovnem času 28.560 enot 20.000 DEN = 57.200.000 DEN v nadurah 660 enot 24.000 DEN = 5.840.000 DEN stroški zalog 5.980 enot 500 DEN = 2.990.000 DEN stroški skupno = 590.030.000 DEN 03.04.040 PRIMER SCENARIJEV 4. Grafični prikaz: 3000 količina 2750 oddaane na zalogo 2500 2250 2000 750 500 SCENARIJ A proizvodna napoved povpraševana črpane zaloge 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 čas 03.04.050 PRIMER SCENARIJEV 5.. 0
Scenari B : Predvidevamo, da bomo proizvaali le toliko, kolikor zahteva plan prodae, odvečne delovne ure bodo ure podobremenitve čakana. Če v rednem delovnem času ne bo mogoče izdelati dovol, da bi pokrili zahteve prodae, se bodo uvedle nadure in po potrebi aktivirali še kooperanti. Predlog plana proizvodnega programa bo v tem primeru : Mesec plan prodae izdelano v rednem v nad- pri koodel.času urah perantih število rednih del.ur del.ur za izdelavo del.ur podobremenitve zaloga ob koncu meseca anuar 2.200 2.200 48.000 44.000 4.000 00 februar 2.250 2.250 50.400 45.000 5.400 00 marec 2.200 2.200 50.400 44.000 6.400 00 april 2.450 2.400 50 48.000 48.000 00 ma 2.600 2.520 80 50.400 50.400 00 uni 2.800 2.520 280 50.400 50.400 00 uli 2.550 2.280 270 45.600 45.600 00 avgust 2.450.680 420 350 33.600 33.600 00 september 2.500 2.500 52.800 50.000 2.800 00 oktober 2.350 2.350 50.400 47.000 3.400 00 november 2.250 2.250 48.000 45.000 3.000 00 december 2.200 2.60 40 43.200 43.200 00 skupno 28.800 27.30.40 350 57.200 546.200 25.000.300 00 03.04.060 PRIMER SCENARIJEV 6.. V prvih treh mesecih leta e zmoglivost proizvodne veča, kot povpraševane, v anuaru se bo del povpraševana pokril tudi iz zaloge (do varnostne zaloge). Prihaalo bo tore do podobremenitve, neka delavcev bo ostaalo brez dela. Od aprila do ulia bo v rednem delovnem času izdelana količina manša kot povpraševane in bo zato treba manko izdelati v nadurah. V avgustu tudi nadure ne zadostueo (kolektivni dopust!) ter bo treba angažirati še kooperante. Septembra, oktobra in novembra bi se spet lahko proizvedlo več kot e povpraševane in bo ponovno prišlo do podobremenitve določenega števila delavcev. V decembru bo proizvodna v rednem delovnem času izdelala spet man kot e napovedano povpraševane, tore bo treba spet delati v nadurah. Zaloge med letom ne bo oziroma bo enaka minimalni varnostni zalogi, zaposlovana ali odpuščana ne bo. Stroški bodo tako stroški izdelave v rednem delovnem času, stroški izdelave v nadurah, stroški kooperantov ter stroški skladiščena oziroma zalog ter stroški podobremenitve: stroški izdelave: v rednem delovnem času 27.30 enot 20.000 DEN = 546.200.000 DEN v nadurah.40 enot 24.000 DEN = 27.360.000 DEN pri kooperantih 350 enot 27.000 DEN = 9.450.000 DEN stroški podobremenitve 25.000 DU 400 DEN = 0.000.000 DEN stroški zalog.300 enot 500 DEN = 650.000 DEN stroški skupno = 593.660.000 DEN 03.04.070 PRIMER SCENARIJEV 7. Grafični prikaz: 3000 2750 2500 količina SCENARIJ B izdelano v nadurah izdelano pri kooperantih 2250 2000 750 500 proizvodna napoved povpraševana 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 čas 03.04.080 PRIMER SCENARIJEV 8.
Scenari C: Predvidevamo sprotno izdelavo take količine izdelkov, da se zadovoli povpraševane, odvečne delovne ure bodo ure podobremenitve. Ko e napovedano povpraševane veče kot zmoglivost proizvodne v rednem delovnem času, se bo delalo tudi v nadurah oziroma pri kooperantih. Septembra bomo odpustili 20 delavcev. Mesec plan prodae izdelano v rednem v nad- pri koodel.času urah perantih število zaposlenih število rednih del.ur del.ur za izdelavo del.ur podobremenitve zaloga ob koncu meseca 300 00 anuar 2.200 2.200 300 48.000 44.000 4.000 00 februar 2.250 2.250 300 50.400 45.000 5.400 00 marec 2.200 2.200 300 50.400 44.000 6.400 00 april 2.450 2.400 50 300 48.000 48.000 00 ma 2.600 2.520 80 300 50.400 50.400 00 uni 2.800 2.520 280 300 50.400 50.400 00 uli 2.550 2.280 270 300 45.600 45.600 00 avgust 2.450.680 420 350 300 33.600 33.600 00 september 2.500 2.464 36 280 49.280 49.280 00 oktober 2.350 2.350 280 47.040 47.000 40 00 november 2.250 2.240 0 280 44.800 44.800 00 december 2.200 2.06 84 280 40.320 40.320 00 skupno 28.800 27.20.330 350 558.240 542.400 5.840.300 03.04.090 PRIMER SCENARIJEV 9. V prvih treh mesecih leta prihaa do podobremenitve, nato se v obdobih večega povpraševana proizvaa tudi v nadurah in po potrebi še pri kooperantih. V septembru po odpustu 20 delavcev bodo potrebne nadure, v oktobru bo neka podobremenitve, zadna dva meseca pa bodo spet potrebne nadure. Zaloge med letom ne bo oziroma bo enaka minimalni varnostni zalogi. Stroški po tem scenariu bodo: stroški izdelave: v rednem delovnem času 27.20 enot 20.000 DEN = 542.400.000 DEN v nadurah.330 enot 24.000 DEN = 3.920.000 DEN pri kooperantih 350 enot 27.000 DEN = 9.450.000 DEN stroški podobremenitve 5.840 DU 400 DEN = 6.336.000 DEN stroški zalog.300 enot 500 DEN = 650.000 DEN stroški odpuščana 20 delavcev 20.000 DEN = 400.000 DEN stroški skupno = 59.56.000 DEN 03.04.00 PRIMER SCENARIJEV 0. Grafični prikaz: 3000 2750 2500 količina SCENARIJ C izdelano v nadurah izdelano pri kooperantih 2250 2000 750 500 proizvodna napoved povpraševana 2 3 4 5 6 7 8 9 0 2 čas 03.04.0 PRIMER SCENARIJEV. 2
V prvih treh mesecih leta prihaa do podobremenitve, nato se v obdobih večega povpraševana proizvaa tudi v nadurah in po potrebi še pri kooperantih. V septembru po odpustu 20 delavcev bodo potrebne nadure, v oktobru bo neka podobremenitve, zadna dva meseca pa bodo spet potrebne nadure. Zaloge med letom ne bo oziroma bo enaka minimalni varnostni zalogi. Stroški po tem scenariu bodo: stroški izdelave: v rednem delovnem času 27.20 enot 20.000 DEN = 542.400.000 DEN v nadurah.330 enot 24.000 DEN = 3.920.000 DEN pri kooperantih 350 enot 27.000 DEN = 9.450.000 DEN stroški podobremenitve 5.840 DU 400 DEN = 6.336.000 DEN stroški zalog.300 enot 500 DEN = 650.000 DEN stroški odpuščana 20 delavcev 20.000 DEN = 400.000 DEN stroški skupno = 59.56.000 DEN Planirani stroški so tore: scenari A 590.030.000 DEN, scenari B 593.660.000 DEN in scenari C 59.56.000 DEN. Scenari B stroškovno ni ugoden in ga odklonimo. Izbiramo med scenariema A in C. Vprašane e, ali e smotrno (in možno) izdelke skladiščiti. Če ih ne bomo skladiščiti (npr. zaradi roka uporabnosti), se odločimo za scenari C; sicer pa se operacionalizira scenari A. 03.04.20 PRIMER SCENARIJEV 2. Linearno programirane za planirane proizvodnega programa Metoda za oblikovane optimalnega plana proizvodnega programa (ki zagotavla nabolši poslovni rezultat naveči dobiček), ki po tem, ko e znan predlog plana prodae, v enem koraku izvede vsa preverana, e linearno programirane. Idea: s prodao izdelkov pridobivamo prihodek, po odštetu vseh stroškov ostane dobiček; le-ta e za različne vrste izdelkov običano različen; iščemo nabor vrst in količin družin /izdelkov- proizvodni program, ki v planskem obdobu ob upoštevanu razpoložlivosti materiala, kapacitet in denarnih sredstev prinaša naveči dobiček; za izdelavo vsake vrste izdelka potrebuemo določene količine raznih materialov ter proizvodne kapacitete, pa tudi denarna sredstva za zagotavlane materialov in kapacitet; količine materiala, kapacitet in denarnih sredstev so omeene; prodane možnosti za posamezne družine / vrste izdelkov so omeene tako navzdol kot navzgor; izdelovati ne smemo več, kot e zgorna mea prodae in ne man, kot e spodna mea prodae. 03.30 LINEARNI PROGRAM. Linearno programirane za planirane proizvodnega programa Matematična formulacia linearnega programa: Namenska funkcia: a Q C max Upoštevati e treba omeitve (robne pogoe): Materiali: Kapacitete: Denarna sredstva: Plan prodae: 03.40 LINEARNI PROGRAM 2. m Q M e e k Q K h f Q F i D Q G i h vsota zmnožkov doprinosov izdelkov / posameznih družin k dobičku in količin izdelkov / družin z odštetimi fiksnimi stroški poslovana na bo naveča vsota zmnožkov normativnih količin materiala in količin izdelkov mora biti manša ali enaka kot razpoložliva količina materiala vsota zmnožkov normativnih potrebnih kapacitet in količin izdelkov mora biti manša ali enaka kot razpoložlive kapacitete vsota zmnožkov normativnih stroškov in količin izdelkov mora biti manša ali enaka kot razpoložliva denarna sredstva proizvaati ne smemo veče količine, kot e zgorna mea prodae in ne man, kot e spodna mea prodae 3
Linearno programirane za planirane proizvodnega programa Zapis linearnega programa v matrični obliki: 03.50 LINEARNI PROGRAM 3. PRIMER DOLOČANJA OPTIMALNEGA PLANA PROIZVODNEGA PROGRAMA Z LINEARNIM PROGRAMOM Izdeluemo štiri družine izdelkov, A do D. Vrste izdelkov v posameznih družinah so zelo podobne, v nih se uporablao (kritični) materiali J do N, vsi se izdelueo se na kapacitivnih mestih T do Z. Predlog plana prodae: Družina izdelkov Ocena prodae Proizvodna Prodana naman naveč cena cena Doprinos k dobičku A 0.000 50.000 25.500 28.000 2.500 B 25.000 75.000 5.600 9.000 3.400 C 5.000 20.000 0.400 2.200.800 D 5.000 25.000 3.700 34.500 2.800 Nabavne možnosti: Material Količina Enm J neomeeno K 20.000 kg L 0.000 kg M 50.000 kg N 00 m 3 Razpoložlive kapacitete: Kapacitivno mesto T U V Z Količina 2.000 DU 8.000 DU 2.000 DU 6.000 DU 03.05.00 PRIMER LINEARNI PROGRAM. Normativi materiala: Normativi kapacitet: Nad- Pod- Norm- Enm Izdelek Izdel- En- Kapacsestav komp količ čas časa mesto A J,2 kg A 0,2 NU T L 0,7 kg 0,05 NU U M 2,5 kg 0,22 NU V N,6 dm 3 0,2 NU Z B J,8 kg B 0,05 NU T K 2, kg 0,4 NU U L, kg 0,25 NU V N,8 dm 3 0,33 NU Z C K 2,0 kg C 0,50 NU T L 3,2 kg 0,05 NU V N,2 dm 3 0,25 NU Z D J,5 kg B 0,02 NU T K 0,4 kg 0,2 NU U L 0,6 kg 0,08 NU V M,0 kg Želimo izračunati optimalni plan proizvodnega programa. Fiksni poslovni stroški bodo predvidoma 62.500.000 DEN; omeitev financirana pri izračunu plana ne upoštevamo.da se izognemo prevelikim numeričnim podatkom, vse količinske podatke po potrebi preračunamo na.000 enot izdelkov. 03.05.020 PRIMER LINEARNI PROGRAM 2. 4
03.05.030 PRIMER LINEARNI PROGRAM 3. 03.05.040 PRIMER LINEARNI PROGRAM 4. 03.05.050 PRIMER LINEARNI PROGRAM 5. 5