INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH
ELEMENTI PRETOČNEGA TRAKTA ODPRTUH EKSPERIMENTALNIH POSTAJ V merjeni ventilator U- usmernik toka PV- omožni ventilator L- louta P- meritev retoka zraka Δ Δ t Δ s Δ izg Δ t Δ izg o V P U U o V Δ s V PV L
Elementi ekserimentalnih ostaj za merjenje integralnih karakteristik Kinetična energija izstonega vrtinca na izstoni strani ventilatorja se delno rekuerira v tlačno energijo v dolgi ravni cevi, kjer je L>100 D cevi. Kinetična energija vrtinca a se na steni cevovoda odraža kot dodatni statični tlak, ki je osledica centrifugalne sile vrtinčnega toka. Ta ojav je otrebno odraviti, da bi dosegli ravilno vrednost statičnega tlaka v cevovodu. V cevovod se vgrajujejo usmerniki toka Celični ti usmernika Zvezdasti ti usmernika
Priključitev testiranega ventilatorja na tlačni cevovod Da bi lahko izmerili karakteristiko ventilatorja je otrebna riključitev ventilatorja na cevovod (na tlačni ali sesalni strani ventilatorja), kar omogoča nastavitev tlačne diference in meritev volumskega retoka zraka. V rimeru riključitve ventilatorja na tlačni strani je otrebna vgradnja usmernika. 1- merjeni ventilator 2- riključek ventilatorja na cevovod 2-4 tlačni cevovod šrafirano odročje med ventilatorjem in mer. riključkom 4- tlačni riključek
Priključitev testiranega ventilatorja na sesalni cevovod V rimeru vgradnje merjenega ventilatorja na sesalni cevovod se usmernik ne vgrajuje. V obeh rimerih a je ri izračunu karakteristike otrebno določiti tlačne izgube v delu cevovoda (šrafirano olje) med merilnim mestom in riključno ravnino ventilatorja 1 vstono ustje ventilatorja riključek ventilatorja 2 izstono ustje ventilatorja 3- tlačni riključek 4- merjeni ventilator
Ocena tlačnih izgub v cevovodu med tlačnim riključkom in riključno ravnino ventilatorja. Ta se določi na osnovi emiričnih relacij, ki so določene s standardi. V tem rimeru je otrebno uoštevati vse zahteve standarda Tlačne izgube v rostem ravnem cevovodu: λl 2 Δ = ρv D 4 + Re D ( ) 0, 3, λ = 0,005 0,42 D4 Tlačne izgube v usmerniku: Δ = ξρ 2 v D 4, ξ = 0,95 Re 0, 12 ( ) D4 Za celični usmernik V rimeru, da so risotne geometrijske omejitve in ni mogoče izolnjevati zahteve standarda, je otrebno izvesti umerjanje riključnih elementov.
Vgradnja merjenih ventilatorjev v steno Vgradnja je mogoča v reskusne ostaje okroglega ali ravokotnega rečnega reseka ob soštovanju minimalnih razmerji med remerom ostaje in remerom ventilatorja Dx
Vgradnja merjenih ventilatorjev v steno
Ekserimentalna ostaja s aralelno vgrajenimi šobami Rešitev omogoča širok razon merilnega območja retoka. Z različnimi kombinacijami aktivnih merilnih šob (lahko tudi zaslon) je dosežena zvezno merjenje retoka z najmanjšo merilno negotovostjo -Šobe morajo biti v merilni ravnimi razorejene simetrično -Soštovana mora biti minimalna razdalja med njimi. Ta je določena s Standardi.
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na vstou ostaje 1: Δ t = Δ s + d d 2 izg 2 4
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na vstou ostaje 2: Δ t = Δ s + d d 2 izd 2 4
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na vstou ostaje 3: Δ t = Δ s + d d 2 izd 2 4
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja v cevovod ostaje 1: Δ t = Δ s + d d 2 d 1 izg 31 izg 2 4 d
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja v cevovod ostaje 2: Δ t = Δ s + d d 2 d 1 izg 31 izg 24 d
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja v cevovod ostaje 3: Δ t = Δ s + d d 2 d 1 izg 31 izg 2 4 d
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 1: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 2: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 3: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na umir.komori 1: Δ t = Δ s d 1
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na umir.komori 2: Δ t = Δ s d 1
NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na umir.komori 3: Δ t = Δ s d 1
Odrta zračna ostaja v TURBOINŠTITUTU 1-merilna zaslonka, 2-vstoni cevovod, 3-omožni ventilator, 4-regulacijske loute, 5-umirjevalna komora vloga omožnega ventilatorja 1 111 1 2 3 4 5 o...
ODPRTA POSTAJA ROTOMATIKA Hidria S. Idrija
Ekserimentalna ostaja Hidria - Godovič (1) Merilna ostaja o standardu ISO 5801:2006 (2) Odmevnica (3) Mesto vgradnje aksialnega ventilatorja (4) Umirjevalne mreže (5) Šobe za merjenje volumskega retoka (6) Zaznavala za merjenje temerature in relativne vlažnosti (7) Zaznavalo za barometrski tlak (8) Dušilniki hrua (9) Zračni filter (10) Regulacija retoka (11) Pomožni ventilator (12) Dušilniki hrua (13) Smer zračnega toka
Merilna ostaja za ventilatorje DOMEL - Železniki Merjeni ventilator Umirjevalna komora Rotirajoča lošča z zaslonkami
ODPRTA ostaja AET _TOLMIN (funkcija ostaje)
NAČIN VGRADNJE ZASLONKE Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 3: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1
Merjenje energetskih strojev in narav Umerjanje retokomerilcev ETALONSKA umerjanja merjenje energetskih strojev in narav uvod 28 1 t 1 Korektor 1 q m Plinomer 1 V S1 ETALON V 1 Merjeni anemometzer
Umerjanje merilnika retoka ETALONSKA umerjanja 1 t 1 Korektor 1 q m Plinomer 1 V S1 ETALON V 1
ODPRTA ostaja AET -TOLMIN (etalonska metoda umerjanja)
Ealonsko umerjanje v Geolinu - linovodi
Ealonsko umerjanje v Geolinu - linovodi
ALGORITMI UMERJANJA - GEOPLIN 1. Izračun gostote zrala red zaslonko: Θ a = t a + 273,15 sat = 17,438t w ex + 6, 239,78 + t 4147 w sat = 2 3 4 4 6 5 610,8 + 44,442tw + 1,4133t w + 0,02768t w + 2,55667*10 tw + 2,89166*10 tw = ( b + s ) v fu sat. td ρ a = 0,378 287Θ a Merjene sremenljivke: temeratura suhega termometra, barometerski tlak, statični tlak red zaslonko, vlažnost zraka f v ρ a = 3,468( 1000 b + + s ( 273 t ) a ) Poenostavljeni algoritem, ki zahteva samo merjenje : barometerskega tlaka, temerature in statičnega tlaka red zaslonko (odstoanje je cca 1,5%)
Izračun volumskega retoka zraka na merjeni zaslonki β = d / D Re = dw υ v =(17,1+0,048tx) 106
Izračun volumskega retoka zraka na merjeni zaslonki Meritve Prva iteracija Druga iteracija K(Re) esilon y = -0,2955x + 0,9999 R 2 = 1 K 1,012 1,01 1,008 1,006 1,004 1,002 1 0,998 0 50000 100000 150000 200000 250000 300000 350000 Re es 1,005 1 0,995 0,99 0,985 0,98 0,975 0,97 0,965 0,96 0,955 0,95 0 0,05 0,1 0,15 0,2 dv/1
Rezultati umerjanja - Geolin zaslonka etalon odstoanje zaslonka 90 y = 0,9934x - 3,8337 R 2 = 0,9999 Primerjava Metal(kg/m3 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 0 200 400 600 800 1000 Mizm(kg/m3)
Umerjanje ekserimentalne ostaje AET Tolmin
Zaslonke in merilna orema na ostaji AET
Rezultati umerjanja AET ETALON - FS AET ZASLONKE ODSTOPANJE KOREKCIJSKI ALGORITEM Metal(kg/h 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 velika zaslonka y = 1,0173x + 2,1183 R 2 = 1 0 200 400 600 800 1000 Mmer(kg/h)