INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH

Σχετικά έγγραφα
INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Karakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda

Karakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Π Ο Λ Ι Τ Ι Κ Α Κ Α Ι Σ Τ Ρ Α Τ Ι Ω Τ Ι Κ Α Γ Ε Γ Ο Ν Ο Τ Α

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

VARNOSTNI VENTIL Enostopenjski, dvostopenjski, daljinsko krmiljeni, z razbremenitvijo

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Osnove elektrotehnike uvod

Kotne in krožne funkcije

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe

Cauchyjev teorem. Postoji više dokaza ovog teorema, a najjednostvniji je uz pomoć Greenove formule: dxdy. int C i Cauchy Riemannovih uvjeta.

Fizikalne količine zapisujemo kot zmnožek številske vrednosti in ustrezne enote.

Splošno o interpolaciji

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

ZMESI IDEALNIH PLINOV

Merjenje deformacij in umerjanje dinamometra

Izpitna vprašanja za prvi del izpita (1. kolokvij)

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

Vpihovalne šobe. Vpihovalne šobe

Α Ρ Ι Θ Μ Ο Σ : 6.913

1. Trikotniki hitrosti

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Zračne zavese ELiS A

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Doc.dr. Matevž Dular N-4 01/

Meritev karakteristik peltonove turbine Laboratorijska vaja

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

Dušilniki zvoka, akustične rešetke

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

- Geodetske točke in geodetske mreže

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

2. Α ν ά λ υ σ η Π ε ρ ι ο χ ή ς. 3. Α π α ι τ ή σ ε ι ς Ε ρ γ ο δ ό τ η. 4. Τ υ π ο λ ο γ ί α κ τ ι ρ ί ω ν. 5. Π ρ ό τ α σ η. 6.

LOKALNE ČASOVNO SPREMENLJIVE VELIČINE

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

PRAVA. Prava je u prostoru određena jednom svojom tačkom i vektorom paralelnim sa tom pravom ( vektor paralelnosti).

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Ĉetverokut - DOMAĆA ZADAĆA. Nakon odgledanih videa trebali biste biti u stanju samostalno riješiti sljedeće zadatke.

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Dinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba

merjenje energetskih strojev in naprav termovizija 1 Merjenje temperature s termovizijskimi kamerami

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Sedežni ventil (PN 16) VFM 2 prehodni ventil, prirobnični

Geometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa. 9. dio

IZVODI ZADACI (I deo)

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Zračne zavese ELiS T

Uvod v senzorsko in merilno tehniko

Avtomatski ventili za hidravlično uravnoteženje ASV

KONVEKSNI SKUPOVI. Definicije: potprostor, afin skup, konveksan skup, konveksan konus. 1/5. Back FullScr

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

Για να εμφανιστούν σωστά οι χαρακτήρες της Γραμμικής Β, πρέπει να κάνετε download και install τα fonts της Linear B που υπάρχουν στο τμήμα Downloads.

Avtomatski izravnalni (balansirni) ventil ASV

POPIS DEL IN PREDIZMERE

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Termovizijski sistemi MS1TS

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

L-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA

ODBOJNOSTNI SENZOR Z OPTIČNIMI VLAKNI

LANCI & ELEMENTI ZA KAČENJE

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design

Talni konvektorji. Tehnični katalog

T : g r i l l b a r t a s o s Α Γ Ί Α Σ Σ Ο Φ Ί Α Σ 3, Δ Ρ Α Μ Α. Δ ι α ν ο μ έ ς κ α τ ο ί κ ο ν : 1 2 : 0 0 έ ω ς 0 1 : 0 0 π μ

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Transcript:

INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH

ELEMENTI PRETOČNEGA TRAKTA ODPRTUH EKSPERIMENTALNIH POSTAJ V merjeni ventilator U- usmernik toka PV- omožni ventilator L- louta P- meritev retoka zraka Δ Δ t Δ s Δ izg Δ t Δ izg o V P U U o V Δ s V PV L

Elementi ekserimentalnih ostaj za merjenje integralnih karakteristik Kinetična energija izstonega vrtinca na izstoni strani ventilatorja se delno rekuerira v tlačno energijo v dolgi ravni cevi, kjer je L>100 D cevi. Kinetična energija vrtinca a se na steni cevovoda odraža kot dodatni statični tlak, ki je osledica centrifugalne sile vrtinčnega toka. Ta ojav je otrebno odraviti, da bi dosegli ravilno vrednost statičnega tlaka v cevovodu. V cevovod se vgrajujejo usmerniki toka Celični ti usmernika Zvezdasti ti usmernika

Priključitev testiranega ventilatorja na tlačni cevovod Da bi lahko izmerili karakteristiko ventilatorja je otrebna riključitev ventilatorja na cevovod (na tlačni ali sesalni strani ventilatorja), kar omogoča nastavitev tlačne diference in meritev volumskega retoka zraka. V rimeru riključitve ventilatorja na tlačni strani je otrebna vgradnja usmernika. 1- merjeni ventilator 2- riključek ventilatorja na cevovod 2-4 tlačni cevovod šrafirano odročje med ventilatorjem in mer. riključkom 4- tlačni riključek

Priključitev testiranega ventilatorja na sesalni cevovod V rimeru vgradnje merjenega ventilatorja na sesalni cevovod se usmernik ne vgrajuje. V obeh rimerih a je ri izračunu karakteristike otrebno določiti tlačne izgube v delu cevovoda (šrafirano olje) med merilnim mestom in riključno ravnino ventilatorja 1 vstono ustje ventilatorja riključek ventilatorja 2 izstono ustje ventilatorja 3- tlačni riključek 4- merjeni ventilator

Ocena tlačnih izgub v cevovodu med tlačnim riključkom in riključno ravnino ventilatorja. Ta se določi na osnovi emiričnih relacij, ki so določene s standardi. V tem rimeru je otrebno uoštevati vse zahteve standarda Tlačne izgube v rostem ravnem cevovodu: λl 2 Δ = ρv D 4 + Re D ( ) 0, 3, λ = 0,005 0,42 D4 Tlačne izgube v usmerniku: Δ = ξρ 2 v D 4, ξ = 0,95 Re 0, 12 ( ) D4 Za celični usmernik V rimeru, da so risotne geometrijske omejitve in ni mogoče izolnjevati zahteve standarda, je otrebno izvesti umerjanje riključnih elementov.

Vgradnja merjenih ventilatorjev v steno Vgradnja je mogoča v reskusne ostaje okroglega ali ravokotnega rečnega reseka ob soštovanju minimalnih razmerji med remerom ostaje in remerom ventilatorja Dx

Vgradnja merjenih ventilatorjev v steno

Ekserimentalna ostaja s aralelno vgrajenimi šobami Rešitev omogoča širok razon merilnega območja retoka. Z različnimi kombinacijami aktivnih merilnih šob (lahko tudi zaslon) je dosežena zvezno merjenje retoka z najmanjšo merilno negotovostjo -Šobe morajo biti v merilni ravnimi razorejene simetrično -Soštovana mora biti minimalna razdalja med njimi. Ta je določena s Standardi.

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na vstou ostaje 1: Δ t = Δ s + d d 2 izg 2 4

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na vstou ostaje 2: Δ t = Δ s + d d 2 izd 2 4

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na vstou ostaje 3: Δ t = Δ s + d d 2 izd 2 4

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja v cevovod ostaje 1: Δ t = Δ s + d d 2 d 1 izg 31 izg 2 4 d

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja v cevovod ostaje 2: Δ t = Δ s + d d 2 d 1 izg 31 izg 24 d

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja v cevovod ostaje 3: Δ t = Δ s + d d 2 d 1 izg 31 izg 2 4 d

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 1: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 2: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 3: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na umir.komori 1: Δ t = Δ s d 1

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na umir.komori 2: Δ t = Δ s d 1

NAČIN VGRADNJE VENTILATORJEV Vgradnja ventilatorja na umir.komori 3: Δ t = Δ s d 1

Odrta zračna ostaja v TURBOINŠTITUTU 1-merilna zaslonka, 2-vstoni cevovod, 3-omožni ventilator, 4-regulacijske loute, 5-umirjevalna komora vloga omožnega ventilatorja 1 111 1 2 3 4 5 o...

ODPRTA POSTAJA ROTOMATIKA Hidria S. Idrija

Ekserimentalna ostaja Hidria - Godovič (1) Merilna ostaja o standardu ISO 5801:2006 (2) Odmevnica (3) Mesto vgradnje aksialnega ventilatorja (4) Umirjevalne mreže (5) Šobe za merjenje volumskega retoka (6) Zaznavala za merjenje temerature in relativne vlažnosti (7) Zaznavalo za barometrski tlak (8) Dušilniki hrua (9) Zračni filter (10) Regulacija retoka (11) Pomožni ventilator (12) Dušilniki hrua (13) Smer zračnega toka

Merilna ostaja za ventilatorje DOMEL - Železniki Merjeni ventilator Umirjevalna komora Rotirajoča lošča z zaslonkami

ODPRTA ostaja AET _TOLMIN (funkcija ostaje)

NAČIN VGRADNJE ZASLONKE Vgradnja ventilatorja na izstou ostaje 3: Δ t = Δ s d d 1 izg 3 1

Merjenje energetskih strojev in narav Umerjanje retokomerilcev ETALONSKA umerjanja merjenje energetskih strojev in narav uvod 28 1 t 1 Korektor 1 q m Plinomer 1 V S1 ETALON V 1 Merjeni anemometzer

Umerjanje merilnika retoka ETALONSKA umerjanja 1 t 1 Korektor 1 q m Plinomer 1 V S1 ETALON V 1

ODPRTA ostaja AET -TOLMIN (etalonska metoda umerjanja)

Ealonsko umerjanje v Geolinu - linovodi

Ealonsko umerjanje v Geolinu - linovodi

ALGORITMI UMERJANJA - GEOPLIN 1. Izračun gostote zrala red zaslonko: Θ a = t a + 273,15 sat = 17,438t w ex + 6, 239,78 + t 4147 w sat = 2 3 4 4 6 5 610,8 + 44,442tw + 1,4133t w + 0,02768t w + 2,55667*10 tw + 2,89166*10 tw = ( b + s ) v fu sat. td ρ a = 0,378 287Θ a Merjene sremenljivke: temeratura suhega termometra, barometerski tlak, statični tlak red zaslonko, vlažnost zraka f v ρ a = 3,468( 1000 b + + s ( 273 t ) a ) Poenostavljeni algoritem, ki zahteva samo merjenje : barometerskega tlaka, temerature in statičnega tlaka red zaslonko (odstoanje je cca 1,5%)

Izračun volumskega retoka zraka na merjeni zaslonki β = d / D Re = dw υ v =(17,1+0,048tx) 106

Izračun volumskega retoka zraka na merjeni zaslonki Meritve Prva iteracija Druga iteracija K(Re) esilon y = -0,2955x + 0,9999 R 2 = 1 K 1,012 1,01 1,008 1,006 1,004 1,002 1 0,998 0 50000 100000 150000 200000 250000 300000 350000 Re es 1,005 1 0,995 0,99 0,985 0,98 0,975 0,97 0,965 0,96 0,955 0,95 0 0,05 0,1 0,15 0,2 dv/1

Rezultati umerjanja - Geolin zaslonka etalon odstoanje zaslonka 90 y = 0,9934x - 3,8337 R 2 = 0,9999 Primerjava Metal(kg/m3 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 0 200 400 600 800 1000 Mizm(kg/m3)

Umerjanje ekserimentalne ostaje AET Tolmin

Zaslonke in merilna orema na ostaji AET

Rezultati umerjanja AET ETALON - FS AET ZASLONKE ODSTOPANJE KOREKCIJSKI ALGORITEM Metal(kg/h 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 velika zaslonka y = 1,0173x + 2,1183 R 2 = 1 0 200 400 600 800 1000 Mmer(kg/h)