matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Σχετικά έγγραφα
Osnove linearne algebre

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Tretja vaja iz matematike 1

Reševanje sistema linearnih

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

MATEMATIKA II TEORIJA

Matrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tadeja Kraner Šumenjak MATEMATIKA. Maribor, 2010

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Uporabna matematika za naravoslovce

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

Univerza v Mariboru. Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik

Oznake in osnovne definicije

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Kotne in krožne funkcije

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

diferencialne enačbe - nadaljevanje

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

MATEMATIKA 1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM BIOKEMIJA 1. LETNIK

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Reševanje sistemov linearnih enačb

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič

Linearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Dodatna poglavja iz linearne algebre za 1. letnik finančne matematike na FMF. Primož Moravec

Elementi spektralne teorije matrica

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

vezani ekstremi funkcij

Lastne vrednosti in lastni vektorji

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Matematično modeliranje. Simpleksna metoda.

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

11. Posplošeni problemi lastnih vrednosti

Problem lastnih vrednosti

MATRIČNI ZAPIS MODELA IN OSNOVE MATRIČNE OPERACIJE

Splošno o interpolaciji

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

8. Diskretni LTI sistemi

Kanonična oblika linearnega programa. Simpleksna metoda. Bazne rešitve kanoničnega linearnega programa.

Navadne diferencialne enačbe

Poglavje 2. Sistemi linearnih enačb

Operacije s matricama

Algebraične strukture

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik

Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

Osnove matematične analize 2016/17

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA SANDRA BOLTA LASTNE VREDNOSTI GRAFA DIPLOMSKO DELO

1 Fibonaccijeva stevila

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerične metode 2 (finančna matematika)

(P.I.) PRETPOSTAVKA INDUKCIJE - pretpostavimo da tvrdnja vrijedi za n = k.

Matematika. Funkcije in enačbe

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?

1 Seštevanje vektorjev in množenje s skalarjem

March 14, ( ) March 14, / 52

KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

1 Promjena baze vektora

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Pismeni ispit iz matematike GRUPA A 1. Napisati u trigonometrijskom i eksponencijalnom obliku kompleksni broj, zatim naći 4 z.

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Algoritmi nad grafi v jeziku linearne algebre

Vektorski prostori s skalarnim produktom

Problem lastnih vrednosti 1 / 20

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Transcript:

4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n A = = [a ij m,n i=1,j=1 a m1 a m2 a mn Operacije na matrikah množenje s skalarjem: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n α = αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n a m1 a m2 a mn αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): a 11 a 1n b 11 b 1n a 11 + b 11 a 1n + b 1n a 21 a 2n + b 21 b 2n = a 21 + b 21 a 2n + b 2n a m1 a mn b m1 b mn a m1 + b m1 a mn + b mn transponiranje (zamenjava vrstic in stolpcev oz zrcaljenje čez glavno diagonalo): konjugiranje (za kompleksne matrike): A = [a ij m,n i=1,j=1 = A T = [a ji n,m j=1,i=1 A = A T množenje matrik (pogoj: št vrstic druge matrike = št stolpcev prve matrike): A B = C, c ij = skalarni produkt i te vrstice matrike A in j tega stolpca matrike B 1

sled kvadratne matrike (vsota diagonalnih elementov): a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n tr(a) = tr = a 11 + a 22 + + a nn a n1 a n2 a nn 1 naloga: Dana je kompleksna matrika 1 + i 2 i 4 5 A = 4 2 3i 4 + i 2 i 6 7 2 + 6i Zapiši A T in A Rezultat: A T = 1 + i 4 2 i 2 i 2 6 4 3i 7 5 4 + i 2 + 6i 2 naloga: Dani sta matriki A = 2 0 4 1 5 2, A = in B = in 2A T + 3B! 7 2 Rezultat: 4A B T = 17 2, 2A T + 3B = 18 2 3 naloga: Dani sta matriki A = produkta AB in BA! Rezultat: AB = 1 8 10 2 1 2 5 0 9 22 15 8 4 2 5 2 2 1 1 0 3 4 1 1 1 i 4 2 + i 2 + i 2 6 4 3i 7 5 4 i 2 6i [ 1 1 2 2 2 6 [ 7 5 16 6 8 22 in B = [ 1 2 5 0 3 4 0 2 [ 15, BA = 21 12 1 Izračunaj 4A B T Izračunaj 4 naloga: Izračunaj produkta vrstičnega vektorja A = [ 1 1 2 3 in stolpičnega vektorja B = 2 1 1 2 3 Rezultat: A B = 6, B A = 2 4 6 1 2 3 2

5 naloga: Izračunaj f(a), če je f(x) = x 5 2x 4 x 3 + 4x 2 + 7 in A = Rezultat: f(a) = 7 0 4 0 7 0 0 0 7 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Obrnljive matrike in inverzi Kvadratna matrika A je obrnljiva, če obstaja matrika A 1, tako da je AA 1 = A 1 A = I Pri tem je 1 0 0 0 1 0 I = 0 0 1 enotska matrika ali identiteta Če matrika ni obrnljiva, pravimo, da je singularna Matriko A 1 imenujemo inverzna matrika matrike A Velja naslednje: i) Identiteta je enota za matrično množenje: A I = I A = A ii) Matrika A je nesingularna natanko tedaj, ko je det A 0 iii) Izračun inverzne matrike (metoda kofaktorjev): A 1 = 1 det A ÃT, kjer je à matrika kofaktorjev Ãij = ( 1) i+j A ij in A ij je poddeterminanta k elementu a ij, ki jo iz det A dobimo tako, da odstranimo i-to vrstico in j-ti stolpec 6 naloga: Poišči inverze k danim matrikam: [ a b a) A = c d [ d b Rezultat: A 1 = 1 ad bc c a [ cos α sin α b) B = sin α cos α [ cos α sin α Rezultat: B 1 = sin α cos α 3

c) C = 5 8 4 3 2 5 7 6 10 Rezultat: C 1 = 1 6 10 56 32 5 22 13 4 26 14 Rang matrike Rang r(a) matrike A m n je enak številu linearno neodvisnih vrstic/stolcev Velja: r min {m, n} Rang matrike se ne spremeni, če: i) dve vrstici med seboj zamenjamo, ii) vrstico pomnožimo s poljubnim neničelnim številom, iii) vrstici prištejemo poljubni večkratnik kake druge vrstice 7 naloga: Določi rang matrik: a) A = 3 5 7 1 2 3 1 3 6 Rezultat: r(a) = 3 1 2 3 4 b) B = 2 1 8 6 3 3 11 2 Rezultat: r(b) = 2 c) C = 1 2 1 0 4 1 1 1 2 5 6 1 2 2 4 9 13 1 1 3 4 3 0 1 Rezultat: r(c) = 4 Računanje inverzne matrike z Gaussovo eliminacijo 4

Razširjeno matriko [A I transformiramo z operacijami, ki ohranjajo rang, do oblike [I A 1, tj razširjene matrike, ki ima na levi strani identiteto Na ta način dobimo na desni strani inverzno matriko A 1 matrike A [A I transformacija [I A 1 8 naloga: Z Gaussovo eliminacijo izračunaj inverz matrik: a) A = 3 1 5 3 1 4 8 3 10 Rezultat: A 1 = b) B = 2 0 1 0 3 2 1 2 1 Rezultat: B 1 = 1 17 2 5 1 2 10 3 1 1 0 7 2 3 2 3 4 3 4 6 sistemi linearnih enačb Dan je sistem m enačb z n neznankami: a 11 x 1 + a 12 x 2 + + a 1n x n = b 1 a 21 x 1 + a 22 x 2 + + a 2n x n = b 2 = a m1 x 1 + a m2 x 2 + + a mn x n = b m Sistem lahko zapišemo v matrični obliki Ax = b, kjer je A matrika koeficientov, b pa vektor vrednosti z desne strani sistema Sestavimo razširjeno matriko R = [A b in z Gaussovo eliminacijo pretvorimo R v obliko, ki ima pod glavno diagonalo same 0 Tedaj lahko rešitve sistema direktno izrazimo Pri tej transformaciji uporabljamo operacije, ki ohranjajo rang matrik: i) dve vrstici med seboj zamenjamo, ii) vrstico pomnožimo s poljubnim neničelnim številom, 5

iii) vrstici prištejemo poljubni večkratnik kake druge vrstice Za rešljivost sistema linearnih enačb velja naslednje: 1 Sistem Ax = b je rešljiv r(a) = r(r) =: r 2 Če je r = n rešitev je ena sama 3 Če je r < n rešitev je (n r)-parametrična družina (za n r neznank lahko izberemo poljubne vrednosti) 9 naloga: Reši sisteme linearnih enačb: a) 2x 3y + z = 0 x 2y + 3z = 0 x + y + z = 13 Rezultat: x = 7, y = 5, z = 1 b) DN 2x + 3y + 2z = 9 x + 2y 3z = 14 3x + 4y + z = 16 Zapišemo razširjeno matriko sistema in delamo ničle pod glavno diagonalo: 2 3 2 9 1 2 3 14 3 4 1 16 1 2 3 14 0 1 8 19 0 2 10 26 1 2 3 14 0 1 8 19 0 0 6 12 1vr 2 2vr 3vr 3 2vr premešamo vr 2 1 3vr 2 2vr Vidimo, da je rang matrike koeficientov enak 3, rang razširjene matrike je tudi 3 Sledi, da je sistem rešljiv Ker sta ranga enaka, je rešitev ena sama (sistem zapišemo od spodaj navzgor): 6z = 12, y + 8z = 19, x + 2y 3z = 14, torej z = 2, y = 3, x = 2 Rezultat: x = 2, y = 3, z = 2 6