Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Tretja vaja iz matematike 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Osnovne stehiometrijske veličine

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

U unutrašnja energija H entalpija S entropija G 298. G Gibsova energija TERMOHEMIJA I TERMODINAMIKA HEMIJSKA TERMODINAMIKA

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

1. Trikotniki hitrosti

Difuzijsko in kinetično zgorevanje tekočega naftnega plina

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Fazni diagram binarne tekočine

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

13. poglavje: Energija

+0,1292 P Zn 11,628 = 0 P = (- 0, kor 0, (4*-11,628)) /2*1 = 3,346 P H2 = 173,308 kpa.

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Stehiometrija za študente veterine

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

Kotne in krožne funkcije

OSNOVI HEMIJSKE TERMODINAMIKE I TERMOHEMIJA

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO

8. Diskretni LTI sistemi

VAJE IZ KEMIJE. Zbirka računskih nalog. za študente Fizikalne merilne tehnike

NOVE GENERACIJE GORILNIKOV IN ZNIŽEVANJE CO 2

Postupak rješavanja bilanci energije

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

A B C D. v v k k. k k

RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

BRONASTE PREGLOVE PLAKETE

Termohemija. C(s) + O 2 (g) CO 2 (g) H= -393,5 kj

VILJUŠKARI. 1. Viljuškar se koristi za utovar standardnih euro-pool paleta na drumsko vozilo u sistemu prikazanom na slici.

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

PROCESIRANJE SIGNALOV

Elementi spektralne teorije matrica

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.

Osnove termodinamike za medicino

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije

Kaskadna kompenzacija SAU

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

KEMIJA ZA GIMNAZIJE 1

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

CO2 + H2O sladkor + O2

EMISIJA ŠTETNIH SASTOJAKA U ATMOSFERU IZ PROCESA IZGARANJA IZGARANJE - IZVOR EMISIJE

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

ТЕМПЕРАТУРА СВЕЖЕГ БЕТОНА

Akvizicija tereta. 5660t. Y= masa drva, X=masa cementa. Na brod će se ukrcati 1733 tona drva i 3927 tona cementa.

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Hitrost reakcije je lahko tudi krmiljena od težav pri prenosu kemijskih elementov oz. molekul od mesta reakcije.

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Opća bilanca tvari - = akumulacija u dif. vremenu u dif. volumenu promatranog sustava. masa unijeta u dif. vremenu u dif. volumen promatranog sustava

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med =

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

POPIS DEL IN PREDIZMERE

diferencialne enačbe - nadaljevanje

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Transcript:

Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo energijo s segrevanjem ali z opravljanjem dela (npr. povečevanjem volumna plina pri konstantnem tlaku). ΔH = ΔWn + pδv Reakcije, pri katerih se energija sprošča, imenujemo eksotermne in imajo negativno ΔH, pri endotermnih reakcijah pa se energija porablja in imajo pozitivno ΔH. Spremembo reakcijske entalpije izračunamo z enačbo: ΔHreakcijska = ΔHprodukti ΔHreaktanti Hessejev zakon pravi, da je sprememba entalpije pri kemijski reakciji razlika med končnim stanjem sistema (tj. produkti) in začetnim stanjem (reaktanti). Pri tem je nepomembno, na kakšen način in s koliko različnimi reakcijami je sistem iz začetnega prešel v končno stanje. Velik del reakcij predstavlja sinteza spojin iz posameznih elementov. Zanje pri standardnih pogojih definiramo tvorbeno entalpijo, ki popisuje, kakšna je sprememba entalpije pri sintetiziranju spojine iz posameznih elementov. Pri tem je potrebno paziti, da so elementi v osnovnem stanju. Uporaba tvorbene entalpije v reakcijah: Za reakcijo A + B -> γ C + δ D velja: ΔH = (γ ΔH(C) + δ ΔH(D)) ( ΔH(A) + ΔH(B)) 1. Gorivne celice delujejo na principu naslednje reakcije: H2(g) + 1/2O2(g) -> H2O(g) Izračunaj reakcijsko entalpijo pri standardnih pogojih. 2. Izračunaj reakcijsko entalpijo pri standardnih pogojih za popolno gorenje metana. CH4(g) + 2O2(g) -> CO2(g) +2H2O(l) vaja 1 / stran 1 študijsko leto: 2017/2018

Entropija pri kemijskih reakcijah Entropija je merilo neurejenosti sistema oz. je merilo za energijo, ki je ne moremo pretvoriti v delo. Pri reverzibilnih procesih se entropija ne spremeni, medtem ko se pri ireverzibilnih oz. realnih poveča. Reakcijsko entropijo izračunamo z enačbo: ΔS = ΔSprodukti - ΔSreaktanti Prosta Gibbsova energija označuje maksimalno nevolumsko delo, ki ga lahko opravi zaprt sistem. Maksimum lahko dosežemo le v primeru, ko je proces reverzibilen. Prosto Gibbsovo energijo izračunamo po naslednjem izrazu: ΔG = ΔH - TΔS 3. Izračunaj reakcijsko entalpijo, entropijo in prosto Gibbsovo energijo za reakcijo: 2NO2(g) 2NO(g)+O2(g) vaja 1 / stran 2 študijsko leto: 2017/2018

Zgorevalna entalpija Standardna zgorevalna entalpija je definirana kot reakcijska entalpija pri popolni oksidaciji organskih spojin v plinasti CO2, kapljevito vodo in eventuelno v N2. Zgorevalna entalpija je torej le poseben primer reakcijske entalpije. 4. Kolikšna je zgorevalna entalpija glukoze pri popolni oksidaciji? V praksi zgorevanje redko poteka v prisotnosti čistega kisika. Molski delež kisika v zraku je približno 21%, dušika pa 79%. Njuno molsko razmerje je torej (0,79 : 0,21 = 3,76 : 1). Predpostavimo, da je zrak suh ter da dušik iz zraka ni udeležen v kemijski reakciji. Razmere pri zgorevanju popišemo z masnim ali molskim razmerjem zraka in goriva. m n M m n M zraka zraka zraka goriva goriva goriva Minimalno količino zraka, potrebnega za popolno zgorevanje elementov v gorivu imenujemo teoretična ali stehiometrična količina zraka. Za maso zmesi in množino zmesi velja: mzmesi = m1 + m2 +... nzmesi = n1 + n2 +... 5. Določi maso teoretične količine zraka potrebne za popolno zgorevanje 1 kg metana. CH4 + a(o2 + 3,76N2) -> bco2 + ch2o + dn2 vaja 1 / stran 3 študijsko leto: 2017/2018

6. Kuhinjska jeklenka vsebuje 10 kg butana. Koliko kilogramov zraka porabimo pri zgorevanju celotne jeklenke, če predpostavimo, da smo porabili 120% stehiometrične količine zraka? Koliko ogljikovega dioksida smo s tem proizvedli? C4H10(g) + a(o2(g) + 3,76N2(g)) -> bco2(g) + ch2o(g) + dn2(g) vaja 1 / stran 4 študijsko leto: 2017/2018

7. V jeklenki je 8 kg mešanice plina propan-butan z masnim razmerjem 0,35 : 0,65. a) Izračunaj zgornjo kurilnost te mešanice plinov (upoštevaj standardne tvorbene entalpije). b) Koliko kilogramov vode bi lahko segreli v bojlerju od začetnih 25 C do končnih 80 C, če zgori celotna jeklenka plina in če upoštevamo, da se 87 % vse toplote, ki jo odda gorivo, prenese na vodo(cp = 4,181 kj/kgk). Opomba: Upoštevaj zgornjo kurilno vrednost goriva. vaja 1 / stran 5 študijsko leto: 2017/2018

_ vaja 1 / stran 6 študijsko leto: 2017/2018

vaja 1 / stran 7 študijsko leto: 2017/2018