VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE

Σχετικά έγγραφα
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Ovrednotenje vzorca naravne vode

Kotne in krožne funkcije

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. Trikotniki hitrosti

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

Tekočinska kromatografija

8. Diskretni LTI sistemi

Fazni diagram binarne tekočine

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Osnove sklepne statistike

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PROCESIRANJE SIGNALOV

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe

Namen določanja vlažnost lesa

МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

Linearna algebra 2 prvi kolokvij,

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

K U P M Metka Jemec. Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta

KONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA. Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati

Vježba: Uklanjanje organskih bojila iz otpadne vode koagulacijom/flokulacijom

Navadne diferencialne enačbe

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Osnove elektrotehnike uvod

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

MATRIČNI ZAPIS MODELA IN OSNOVE MATRIČNE OPERACIJE

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Simbolni zapis in množina snovi

Ĉetverokut - DOMAĆA ZADAĆA. Nakon odgledanih videa trebali biste biti u stanju samostalno riješiti sljedeće zadatke.

OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

MEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi

( , 2. kolokvij)

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Vrstični elektronski mikroskop - Scanning electron microscope. Poročilo laboratorijske vaje

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

Osnovna tkanina mora biti kakovostna in preizkušena. Imeti mora karakteristike, ustrezne opisanim zahtevam v tem standardu.

POPIS DEL IN PREDIZMERE

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Решенија на задачите за основно училиште. REGIONALEN NATPREVAR PO FIZIKA ZA U^ENICITE OD OSNOVNITE U^ILI[TA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 25 april 2009

Zgodba vaše hiše

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

IZVODI ZADACI (I deo)

Matematika. Funkcije in enačbe

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik

vezani ekstremi funkcij

Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Vpliv troposfere na opazovanja GNSS

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

radni nerecenzirani materijal za predavanja R(f) = {f(x) x D}

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Transcript:

Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VPLIV RAZLIČNIH PARAMETROV PRANJA NA ODSTRANJEVANJE STANDARDNE UMAZANIJE Z BOMBAŽNE TKANINE Avtorica: M. P. Študijska smer: Načrtovanje tekstilij in oblačil Predmet: Nega tekstilij Leto: 2010/2011

VSEBINA 1.1 Kazalo vsebine VSEBINA...ii NAMEN...3 EKSPERIMENTALNI DEL...4 REZULTATI Z RAZPRAVO...7 1.2 Kazalo slik Slika 1: Graf odvisnosti barvne razlike, ΔE*ab, od trdote vode pri pranju vzorca E101 pri 40 C...7 Slika 2: Graf odvisnosti barvne razlike, ΔE*ab, od trdote vode in vrste tenzida pri pranju vzorca E101 pri 40 C...8 Slika 3: Graf odvisnosti barvne razlike, ΔE*ab, od volumna kopeli neglede na uporabljeno vrsto tenzida pri pranju vzorca E101 pri 40 C...9 1.3 Kazalo preglednic Preglednica 1: CIE Lab barvne vrednosti in barvne razlike, ΔE*ab, vzorcev E101...6 1.4 Kazalo enačb Enačba 1: Enačba za izračun barvne razlike, ΔE*ab, vzorcev E101...5 ii

NAMEN Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih parametrov pranja na odstranjevanje standardne umazanije z bombažne tkanine. 3

EKSPERIMENTALNI DEL 1.5 Snovi V raziskavi smo uporabili dva tekoča detergenta, anionski tenzid Etopon LSP (etoksiliran natrijev lauril sulfat) in neionski tenzid Etolat 138. Slednja sta tržna produkta podjetja Teol iz Ljubljane katerega je sedaj prevzelo podjetje Orka. 1.6 Tkanina V raziskavi smo uporabili testno tkanino E101 iz 100% bombaža, impregnirano z mešanico saj in olivnega olja, proizvajalca Empa iz Švice. 1.7 Postopek pranja Testno tkanino E101 smo najprej razrezali na vzorčke velikosti 10 x 4 cm. Nato smo te oprali v aparatu Launder-Ometer pri temperaturi pranja 40 C v skladu s standardom SIST EN ISO 105-C06: 1994. Pranje smo izvedli na več načinov: pranje v mehki (M) in trdi (T) vodi brez dodatka tenzidov. Vzorca smo označili z indeksi V1-PM in V1-PT; pranje v mehki (M) in trdi (T) vodi z dodatkom anionskega (A), neionskega (N) in mešanice anionskega in neionskega (A/N) tenzida. Vzorce smo označili z indeksi V1- PMA, V1-PMN in V1-PMAN ter V1-PTA, V1-PTN in V1-PTAN; pranje v mehki vodi ob dodatku različnih tenzidov pri različem volumnu kopeli (50, 100, 150 in 200 ml). Vzorce smo označili z indeksi V1-P50A (100, 150 in 200), V1- P50N (100, 150 in 200) in V1-P50AN (100, 150 in 200). V posodice iz nerjavnega jekla smo dali 10 nerjavnih kroglic, vzorce E101 in 50, 100, 150 ali 200 ml raztopine anionskega, neionskega in mešanice anionskega in neionskega detergenta, segrete na temperaturo pranja. Posodice smo pokrili s pokrovi in jih vstavili v aparat. Vzorce smo nato prali v aparatu 30 minut. Po pranju je sledilo dvakratno spiranje vzorcev s 100 ml mehke vode ogrete na 40 C. Vsako spiranje je trajalo 1 minuto. Po spiranju smo vzorce posušili na zraku. 4

1.8 Določitev učinka pranja Posušene vzorce smo 24 ur klimatizirali pri standardnih pogojih (T = 21 C, 65 % relativna zračna vlažnost) in jim na refleksijskem spektrofotometru Datacolor Spectraflash Plus 600- CT izmerili CIE L*a*b* barvne vrednosti pri naslednjih pogojih: geometrija inštrumenta, osvetlitev in kot opazovanja: D/8, D65, 10 ; zrcalna komponenta: vključena; velikost odprtine: 20 mm; število meritev na vsakem vzorcu: 5; število plasti vzorca: 4. Učinek pranja smo ovrednotili z določitvijo barvne razlike, ΔE*ab, med opranimi in neopranim vzorcem. Barvno razliko, ΔE*ab, smo izračunali iz enačbe: Enačba 1: Enačba za izračun barvne razlike, ΔE*ab, vzorcev E101 V Enačbi 1 je z indeksom V označen vzorec (oprana tkanina) in z indeksom S standard (neoprana, umazana tkanina). Višja kot je bila barvna razlika, ΔE*ab, več umazanije se je odstranilo s tkanine in doseženi so bili višji učinki pranja. V Preglednici 1 so podane barvne razlike, ΔE*ab, preučevanih vzorcev. 5

1.9 Rezultati meritev Rezultati spektrofotometričnih meritev so podani v Preglednici 1. L a b ΔE*ab STANDARD V1 46,86 0,55 1,37 V1-PT 52 0,42 0,78 5,175384 V1-PM 50,53 0,46 1 3,689702 V1-PTA 54,4 0,5 1,11 7,544647 V1-PTN 53,7 0,5 0,95 6,853065 V1-PTAN 57,06 0,46 0,86 10,21314 V1-PMA 55,5 0,44 0,88 8,654583 V1-PMN 55,18 0,37 0,61 8,356578 V1-PMAN 57,64 0,35 0,51 10,8161 V1-P50A 51,15 0,4 0,88 4,320498 VZORCI V1-P100A 49,34 0,43 0,89 2,528873 V1-P150A 51,28 0,39 0,67 4,477946 V1-P200A 49,12 0,43 0,78 2,338824 V1-P50N 55,19 0,44 0,76 8,353029 V1-P100N 56,54 0,4 0,73 9,702294 V1-P150N 52,37 0,47 0,94 5,527332 V1-P200N 51,08 0,49 0,98 4,238408 V1-P50AN 58,27 0,34 0,65 11,43462 V1-P100AN 54,88 0,39 0,64 8,054744 V1-P150AN 56,29 0,39 0,6 9,462737 V1-P200AN 57,1 0,41 0,73 10,26094 Preglednica 1: CIE Lab barvne vrednosti in barvne razlike, ΔE*ab, vzorcev E101 6

REZULTATI Z RAZPRAVO 1.10 Razprava o rezultatih 1.10.1 Vpliv trdote vode na odstranjevanje standardne umazanije brez dodatka tenzida Slika 1: Graf odvisnosti barvne razlike, ΔE*ab, od trdote vode pri pranju vzorca E101 pri 40 C S Slike 1 je razvidno, da trdota vode vpliva na odstranjevanje umazanije. Preučevana umazanija se je bolje odstranila s pranjem v trdi vodi, kar je razvidno tudi iz višje vrednosti barvne razlike, ΔE*ab. 7

1.10.2 Vpliv trdote vode in vrste tenzida na odstranjevanje standardne umazanije Slika 2: Graf odvisnosti barvne razlike, ΔE*ab, od trdote vode in vrste tenzida pri pranju vzorca E101 pri 40 C S Slike 2 je razvidno, da so učinki pranja odvisni tako od trdote vode kot uporabljenega tenzida. Preučevana umazanija se je najbolje odstranila s pranjem v mehki vodi z dodatkom mešanice anionskega in neionskega tenzida, kar je razvidno tudi iz višje vrednosti barvne razlike, ΔE*ab, v primerjavi s pranjem v trdi vodi z isto mešanico tenzida kakor tudi v primerjavi z ostalima dvema tenzidoma. 8

1.10.3 Vpliv volumna kopeli na odstranjevanje standardne umazanije Slika 3: Graf odvisnosti barvne razlike, ΔE*ab, od volumna kopeli neglede na uporabljeno vrsto tenzida pri pranju vzorca E101 pri 40 C S Slike 3 je razvidno, da volumen kopeli vpliva na odstranjevanje umazanije. Prav tako je razvidno tudi to, da učinek pranja pada z naraščanjem volumna kopeli. Razlog za slednje je v tem, da je koncentracija tezida pri 50 ml kopeli, višja, v primerjavi z 200 ml kopeljo, kar vpliva na lažjo adsorbcijo tenzida na medfazo kopel - umazanija in kopel - tkanina. 1.11 Sklepi Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da tako trdota vode, vrsta tenzida in volumen kopeli, vplivajo na odstranjevanje preučevane standardne umazanije z bombažne tkanine. Tako je pri odstranjevanju umazanije brez dodatka tenzida učinkovitejša trda voda. Pri odstranjevanju umazanije z dodatkom tenzida, raztopina mešanice anionskega in neionskega tenzida v mehki vodi. Ter manjši volumen kopeli. 9