NAVODILA ZA UPORABO SPLETNE APLIKACIJE ZA TRANSFORMACIJE KOORDINATNIH SISTEMOV. SiTraNet v2.10.
|
|
- Ἰφιγένεια Αξιώτης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 NAVODILA ZA UPORABO SPLETNE APLIKACIJE ZA TRANSFORMACIJE KOORDINATNIH SISTEMOV SiTraNet v2.10
2 Kazalo vsebine 1 Opis programa Transformacije v trirazsežnem prostoru Transformacije v dvorazsežnem prostoru Odkrivanje grobih pogreškov in vrednotenje kakovosti transformacije Navodila za uporabo programa SiTraNet Priprava podatkov datoteke v obliki SiTra Priprava podatkov datoteke v obliki Protra Zapis podatkov trirazsežnih položajev točk Zapis podatkov dvorazsežnih položajev točk Delo v programu Prenos datotek v obliki SiTra Prenos datotek Protra Nastavitve za izračun transformacije Izračun in izpis rezultatov Datoteka z rezultati Transformacija koordinat D48/GK v D96/TM Transformacija elipsoidnih koordinat ETRS89 v D48/GK Transformacija elipsoidnih koordinat ETRS89 v D96/TM Primeri Prostorska (3R) transformacija iz ETRS89 v D Transformacija iz D48 v D Ravninska (2R) transformacija Avtorstvo in kontakt
3 1 Opis programa Spletna aplikacija SiTraNet omogoča izračun transformacije med koordinatnim sistemom D48/GK in koordinatnim sistemom D96/TM oz. ETRS89. Program izvaja izračun transformacije na osnovi koordinat točk v obeh datumih. Za izračun 7- parametrične prostorske (3R) transformacije so potrebne vsaj 3 vezne točke, ki imajo določen položaj v obeh datumih. Za ravninsko transformacijo sta potrebni vsaj 2 vezni točki v primeru 4-parametrične in vsaj 3 točke v primeru 6-parametrične transformacije. Program omogoča: Izračun transformacijskih parametrov na osnovi koordinat veznih točk, Izračun transformiranih koordinat na osnovi danih transformacijskih parametrov (državni, regionalni) samo za 3R transformacijo, Pretvorbo elipsoidnih koordinat ETRS89 v ravninske koordinate D96/TM. Če so v vhodnih podatkih podane tudi natančnosti koordinat točk, se le-te lahko upoštevajo, lahko pa tudi ne. V slednjem primeru ali v primeru, kadar ni podatka o natančnosti točk, je kovariančna matrika koordinat točk enotska matrika. 1.1 Transformacije v trirazsežnem prostoru Program SiTraNet omogoča izvedbo 7-parametrične podobnostne trirazsežne transformacije, kjer trije parametri predstavljajo premik koordinatnega izhodišča začetnega koordinatnega sistema glede na končnega, trije parametri predstavljajo zasuke posameznih koordinatnih osi začetnega koordinatnega sistema glede na končnega in en parameter spremembo (razliko) merila med obema koordinatnima sistemoma. Trirazsežna transformacija v programu temelji na modelu Burša-Wolf. V posameznem koordinatnem sistemu so koordinate točk podane z geografskimi-geodetskimi (ϕ, λ,h ) ali ravninskimi (GK ali TM) koordinatami, ki jim za obravnavo v trirazsežnem prostoru dodamo višino točke. Višina točke je lahko ortometrična (nadmorska) višina H ali elipsoidna višina h. Transformacija se izvaja s pravokotnimi koordinatami, zato se koordinate točk, ki niso podane kot pravokotne, preračunajo v prostorske pravokotne koordinate ( XYZ,, ). Transformacijo lahko izvajamo tudi z višinami na ničelni nivojski ploskvi (H = 0) oziroma na površini referenčnega elipsoida (h = 0). Slednja možnost se uporablja v primeru, ko gre za različne sisteme višin v obeh koordinatnih sistemih. Kadar imamo opravka s transformacijami, kjer se višinski sistem izhodiščnega koordinatnega sistema razlikuje od višinskega sistema končnega koordinatnega sistema, npr. elipsoidna in nadmorska višina, moramo povezavo med obema sistemoma vzpostaviti s pomočjo enačbe h = H + N. Program vključuje tudi absolutni model geoida Slovenije, ki je podan z 2
4 geoidnimi višinami v ogliščih pravokotne mreže točk. Geoidna višina poljubne točke je na osnovi višin v ogliščih mreže točk določena z bilinearno metodo interpolacije. Model geoida tvori pravokotno mrežo 1.5' 1' in pokriva območje, prikazano na spodnji skici: 13 15' 16 45' ' ' Program v postopku transformacije koordinat uporabi interpolirano geoidno višino, kjer se npr. ob pretvorbi iz elipsoidnih višin v nadmorske le-te izračunajo kot H = h N. Transformacijo lahko izvajamo tudi brez upoštevanja geoidnih višin. V tem primeru se v izračunu upoštevajo podane višine veznih točk. Natančnost koordinat točk predstavlja kovariančna matrika, ki jo sestavimo iz standardnih odklonov posameznih koordinat točk v obeh koordinatnih sistemih. Standardni odkloni posameznih točk so lahko podani v vhodni datoteki. Če standardni odkloni niso podani, se za kovariančno matriko koordinat točk privzame enotska matrika. 1.2 Transformacije v dvorazsežnem prostoru Program SiTraNet omogoča izvedbo podobnostne in afine ravninske transformacije. Podobnostna transformacija je predstavljena s štirimi in afina s šestimi parametri. Enačbe za izračun transformiranih koordinat v 2R transformaciji: 4-parametrična transformacija: x = a*x' - b*y' + c y = b*x' + a*y' + c 6-parametrična transformacija: x = a*x' + b*y' + c y = d*x' + e*y' + f kjer so a,b,c,d,e,f transformacijski parametri, x' in y' koordinati točke v začetnem datumu, x in y pa transformirani koordinati točke. 1.3 Odkrivanje grobih pogreškov in vrednotenje kakovosti transformacije V postopek ocene kakovosti izravnave transformacije so v programu vključeni postopki odkrivanja grobih pogreškov: t.i. globalni test modela z metodo»data-snooping«in t.i.»tautest«. 2 Globalni test modela uporabimo takrat, kadar je znana referenčna varianca a-priori σ 0 oz. so standardne deviacije vhodnih podatkov zanesljivo znane. Globalni test modela predstavlja test referenčne variance a-posteriori ˆ σ 2 0 glede na referenčno varianco a-priori σ 2 0. Osnova 3
5 postopka»data-snooping«je izračun standardiziranih popravkov in primerjava teh σ v i vrednosti s kritično vrednostjo standardne normalne porazdelitve, ki je odvisna od stopnje značilnosti testa. Za α = 0, je kritična vrednost 3,29. Lociranje grobih pogreškov poteka z upoštevanjem števila nadštevilnosti iz matrike nadštevilnosti R. 2 Metoda»tau-test«se uporabi takrat, ko referenčne variance σ 0 ne poznamo ali so natančnosti podatkov nezanesljive, kar je praviloma primer v praksi. V takih primerih uporabimo referenčno varianco a-posteriori ˆ σ 2 0. Standardizirane popravke primerjamo s kritično vrednostjo τ α / 2, ki je odvisna od števila nadštevilnih opazovanj v matematičnem modelu r = n. Kot grobo pogrešeno opazovanje program označi tisto, za katero je razmerje med n 0 v i standardiziranim popravkom v i σˆ v i ter kritično vrednostjo tau-porazdelitve τ ) večje od 1. α 0 / 2 ( r Vrednotenje kakovosti izravnave transformacije sloni na: odstopanjih na veznih točkah za posamezne koordinate, srednjih odstopanjih in skrajnih vrednostih odstopanj, srednjemu standardnemu odklonu, izračunanemu na strog način v skladu z izrazom v T Pv 2 ˆ 0 σ =, r srednjemu standardnemu odklonu, izračunanemu na osnovi odstopanj danih in transformiranih koordinat veznih točk, ocenjevanju morebiti prisotnih grobih pogreškov v koordinatah veznih točk, ki temelji na postopku»data snooping«oz. na postopku»tau-test«. V primeru postopka»datasnooping«vrednotimo standardizirane popravke v i σ v i, v primeru postopka»tau-test«vrednotimo standardizirane popravke τ v i ˆ σ vi α / 2 ( r 0, ki naj bi bilo manjše od 1. ) v i σˆ v i, ki jih ocenjujemo z vrednostjo razmerij 4
6 2 Navodila za uporabo programa SiTraNet Program deluje kot spletna aplikacija v poljubnem brskalniku, npr. Mozilla Firefox, Internet Explorer, Opera ipd. Program omogoča: branje datotek v obliki SiTra, branje datotek v obliki Protra, izračun transformacijskih parametrov in transformacije v dvorazsežnem ali trirazsežnem prostoru. Podatke o položajih točk in pripadajoče natančnosti koordinat točk zapišemo v vhodne datoteke. Spletna aplikacija SiTraNet je dosegljiva na naslovu Priprava podatkov datoteke v obliki SiTra Program deluje preko vhodnih datotek v ASCII obliki. V vsaki vrstici datoteke so podatki za posamezno točko. V prvem stolpcu je obvezno ime točke (lahko vsebuje poljubne pisne znake). Sledijo stolpci s koordinatami točke in opcijsko tudi s standardnimi odkloni koordinat točke. Vnosi v vrstici datoteke so ločeni s presledkom ali tabulatorjem. V isti datoteki morajo biti koordinate vseh točk zapisane v istem datumu. V vsaki vrstici iste datoteke mora biti isto število stolpcev in v posameznem stolpcu morajo biti zapisane iste količine. Decimalna oznaka je lahko znak pika ali vejica. V datoteki med podatki ne sme biti praznih vrstic. Primeri zapisov datoteke (3R): a) ena dva tri Opomba: točka ena ima koordinate fi = 46 06' ", la = 14 36' " in h = m. b) dva ena tri Opomba: točka dva ima koordinate x = m, y = m in H = m. c) dva ena tri Opomba: zadnji trije stolpci predstavljajo standardne odklone koordinat točk. 5
7 Ravninske koordinate so lahko zapisane z vodilno petico (npr , ) ali brez (npr , ). Ker je program namenjen izračunu transformacij za koordinate točk na območju Slovenije, kjer so koordinate y(e) večje od koordinat x(n), je vseeno, katero zapišemo najprej (morajo pa imeti vse točke v datoteki isti vrstni red). Če je v datoteki najprej zapisana koordinata y(e), nato x(n), program zamenja stolpca. V izračunu in izpisu rezultatov je koordinata x(n) zapisana pred y(e). Kotne vrednosti za elipsoidno širino in dolžino lahko vnašamo v različnih oblikah: v decimalnih stopinjah (zapis oblike dd.dddddd), v stopinjah, minutah in decimalnih sekundah (dd.mmssss), v radianih (radiani). Če je kot podan v decimalnih stopinjah ali radianih, ga zapišemo v običajni decimalni obliki. Če je kot podan v stopinjah, minutah in sekundah, ga zapišemo tako, da so stopinje zapisane levo od decimalne oznake, minute na prvih dveh mestih za decimalko, cele sekunde na naslednjih dveh mestih, nato pa decimalni del sekund. Primer: Kot 46 14' " zapišemo kot Če so znani standardni odkloni položajev točk in jih želimo upoštevati v izravnavi, jih zapišemo v naslednje 3 stolpce v primeru trirazsežne oz. naslednja 2 stolpca v primeru dvorazsežne transformacije. Če podatka o natančnosti položajev točk ne navedemo, program samodejno tvori enotsko matriko uteži ustreznih dimenzij. Tip koordinat in format zapisov kotov določamo preko spletnega vmesnika po prenosu datotek. Primera zapisov datoteke (2R): a) ena dva tri b) ena dva tri Opomba: zadnja stolpca predstavljata standardne odklone koordinat točk. 2.2 Priprava podatkov datoteke v obliki Protra Vhodne podatke lahko podamo v obliki programa Protra (avtor dr. Bojan Stopar). Podatki veznih točk v obeh datumih so podani v isti datoteki, prav tako pa tudi parametri, ki opisujejo tipe koordinat, višin in elipsoidov. 6
8 2.2.1 Zapis podatkov trirazsežnih položajev točk Podatki v končnem datumu so zapisani v sklopu, ki se začenja z *V, podatki v začetnem datumu so zapisani v sklopu, ki se začenja z *I. V vsakem sklopu so najprej po vrsticah definirani: Tip koordinat : V SiTraNet so dovoljene oznake E (elipsoidne) in G M (Gauss- Kruegerjeve modelirane). Tip višin : V SiTraNet so dovoljene oznake E (elipsoidne) in O (ortometrične oz. nadmorske). Elipsoid : V SiTraNet so dovoljene oznake W (WGS-84, ki se upošteva kot GRS-80 oz. ETRS89) in B (Bessel). Nato so v vsaki vrstici v predpisanem zaporedju zapisane koordinate točk in pripadajoči standardni odkloni koordinat točk. Primer za točko ena iz vzorčnega primera: Elipsoidne koordinate točke so: elip.širina : 46 06' " elip.dolžina : 14 36' " elip.višina : m Zapis vrstice v datoteki (ob predpostavki, da so standardni odkloni enaki 1): ena Ravninske koordinate točke ena so: x : m y : m H : m Zapis vrstice v datoteki (najprej koordinata y, nato x): ena Obliko izračuna in izpisa rezultatov podamo za oznako *R. Dovoljene so iste oznake kot pri podatkih začetnega in končnega datuma. V zadnji vrstici datoteke mora biti oznaka *K. Decimalna oznaka v vhodni datoteki je obvezno pika. Vrstni red podajanja točk med točkami v začetnem in končnem koordinatnem sistemu ni pomemben. Program sam poišče vezne točke v obeh koordinatnih sistemih. Za oceno sedmih transformacijskih parametrov podobnostne transformacije potrebujemo najmanj sedem skupnih koordinat točk. V okviru programa ne moremo ločeno uporabljati posameznih koordinat točk, ampak samo točko z vsemi koordinatami. Zato potrebujemo najmanj 3 vezne točke. 7
9 Primer vhodne datoteke (3R): *V G M O B dva ena tri *I E E W ena dva tri *R G M O B *K Zapis podatkov dvorazsežnih položajev točk Položaji točk morajo biti podani v pravokotnem koordinatnem sistemu, npr. za položaj točke ( , ) s standardnima odklonoma 1.0 m: ena Primer vhodne datoteke (2R): *V K ena dva tri *I K dva ena tri *R K *K 8
10 2.3 Delo v programu Spletno aplikacijo SiTraNet poženemo v spletnem brskalniku tako, da v naslovno vrstico vpišemo sitranet.si ali Izbiramo lahko med naslednjimi moduli programa, kot je vidno na sliki 1. Slika 1: Osnovna stran aplikacije SiTraNet Prva dva modula sta namenjena izračunu transformacijskih parametrov in transformaciji koordinat na osnovi izračunanih transformacijskih parametrov. Podatki se lahko uvozijo iz datotek v obliki SiTra ali v obliki Protra. Modula»D48 --> D96«in»ETRS89 --> D48«služita transformaciji koordinat točk na osnovi danih transformacijskih parametrov. Modul»D48 --> D96«omogoča transformacijo ravninskih koordinat iz D48/GK v D96/TM na osnovi državnih ali regionalnih transformacijskih parametrov. Modul»ETRS89 --> D48«omogoča transformacijo elipsoidnih koordinat ETRS89 v D48/GK na osnovi državnih ali regionalnih transformacijskih parametrov. OPOZORILO: Transformacije na osnovi danih parametrov povzročijo pogrešek transformacije v velikosti okoli 0,5 m za regionalne parametre in do 1 m za državne parametre. Modul»ETRS89 --> D96«pretvarja elipsoidne koordinate ETRS89 v ravninske koordinate D96/TM na referenčnem elipsoidu GRS Prenos datotek v obliki SiTra Podatki s koordinatami točk v začetnem in končnem koordinatnem sistemu so zapisani v ločenih datotekah. Navodila za sestavo vhodnih datotek so v poglavju 2.1. Modul za transformacijo poženemo tako, da v osnovnem oknu kliknemo na povezavo Datoteki v 9
11 obliki SiTra. Datoteki izberemo s pomočjo gumba Brskaj oz. Browse ali tako, da v posamezno polje vpišemo celotno pot do datoteke. Primer na sliki 2. Slika 2: Izbira datotek za prenos S klikom na gumb Prenesi sprožimo prenos datotek na strežnik. Če katera od datotek ni definirana (prazno polje), program javi napako. V nasprotnem se odpre nova stran, kjer izbiramo tipe koordinat in nastavitve za izračun transformacije. V zgornjem delu strani (slika 3) določamo tip koordinat za podatke v začetnem in končnem datumu ter tip transformiranih koordinat. Če so v podatkih elipsoidne koordinate, moramo v tretjem okvirju izbrati pravilno obliko zapisa. Za možnosti glej poglavje 2.1. Slika 3: Izbira tipov koordinat V primeru 2R transformacije izberemo tipe koordinat D96/TM ali D48/GK. Nastavitve ne vplivajo na izračun transformacije, služijo samo pravilnemu izpisu tipa koordinat v izhodni datoteki. Nadaljevanje postopka izračuna v poglavju
12 2.3.2 Prenos datotek Protra Podatki položajev točk in tipov koordinat v začetnem in končnem koordinatnem sistemu so zapisani v predpisani obliki v skupni datoteki. Navodila za sestavo vhodnih datotek v obliki Protra so v poglavju 2.2. Modul za transformacijo poženemo tako, da v osnovnem oknu kliknemo na povezavo Oblika Protra. Datoteko izberemo s pomočjo gumba Brskaj oz. Browse ali tako, da v polje vpišemo celotno pot do datoteke. Primer na sliki 4. Slika 4: Izbira datoteke Protra za prenos S klikom na gumb Prenesi sprožimo prenos datoteke na strežnik. Če datoteka ni definirana (prazno polje), program javi napako. V nasprotnem se odpre nova stran, kjer določamo nastavitve za izračun transformacije Nastavitve za izračun transformacije Nastavitve za izračun transformacije določamo v okvirjih, ki so prikazani v spodnjem delu strani po prenosu datotek SiTra (slika 5a) ali na lastni strani v primeru prenosa datotek Protra (slika 5b). Slika 5a: Nastavitve za transformacijo (SiTra) 11
13 Slika 5b: Nastavitve za transformacijo (Protra) V okvirju Tip transformacije izberemo tip transformacije glede na razsežnost podatkov. Za 3R podatke izberem 3R 7-parametrično transformacijo, če so podane samo ravninske koordinate, izbiramo med 2R 4- ali 6-parametrično. Če izberemo napačno opcijo, program javi napako kot je prikazana na sliki 6. Slika 6: Napačna izbira tipa transformacije V okvirju Vrstni red izpisa ravn.koord. določamo zaporedje izpisa ravninskih koordinat x(n) in y(e). Privzeta nastavitev je najprej x(n), nato y(e). Če želimo obraten zapis, izberemo opcijo y(e),x(n). Možnost izbire zaporedja zapisa se pojavi samo pri transformaciji v obliki SiTra. V okvirju Visine v transformaciji določimo, kako se naj upoštevajo višine v izračunu transformacijskih parametrov in transformaciji koordinat. Prva izbira pomeni, da se pri izračunu parametrov nadmorske in elipsoidne višine reducirajo na 0 (h = 0, H = 0), transformirana višina pa se določi na osnovi geoidne višine N, ki se interpolira iz absolutnega modela geoida Slovenije. Druga izbira povzroči, da se višine upoštevajo takšne, kot so v podatkih, transformirana višina pa se določi na isti način kot pri prvi možnosti. Tretja možnost je izračun brez uporabe modela geoida, torej izračun transformacijskih parametrov z upoštevanjem višin in izračun transformirane višine neposredno s transformacijo. V programu je privzeta prva izbira, ki je najbolj priporočljiva. 12
14 Upoštevanje modela geoida (prva in druga opcija) je smiselno, če so višine v začetnem in končnem datumu različnega tipa, torej če gre za pretvorbo iz elipsoidnih v ravninske koordinate ali obratno. V primerih, kadar upoštevanje modela geoida ni možno, program samodejno upošteva tretjo opcijo (upoštevanje višin, izračun višin v transformaciji). V primeru, ko izvajamo 3R transformacijo iz D96/TM v D48/GK ali obratno, so višine transformiranih točk identične začetnim točkam, saj je višinski sistem v obeh koordinatnih sistemih enak. V okvirju Helmertova transformacija je možnost izbire Helmertove transformacije. Če izberemo možnost»da«, se vsi standardni odkloni koordinat točk nastavijo na 1, kar pomeni, da bo kovariančna matrika ter matrika uteži koordinat vseh točk v obeh sistemih enotska matrika. Če izberemo možnost»ne«, se za sestavo kovariančnih matrik in matrik uteži upoštevajo standardne deviacije, zapisane v vhodnih datotekah. Če izvajamo 2D transformacijo, je izbira v okvirju Visine v transformaciji brezpredmetna. Izračun transformacije sprožimo s klikom na gumb Izracun. Če katera od datotek ni zapisana v pravilni obliki, program javi napako kot na sliki 7. Slika 7: Napaka v vhodni datoteki Pri vseh izpisih napake imamo možnost, da se vrnemo na začetek modula (stran za prenos datotek), če kliknemo na Nazaj, ali na osnovno stran programa Domov. Ob vsakem pojavu strani z napako se vhodne datoteke zbrišejo s strežnika, zato jih je treba ponovno naložiti Izračun in izpis rezultatov V primeru uspešnega izravnave transformacije, ki vključuje oceno transformacijskih parametrov in izračun transformiranih koordinat, se v brskalniku odpre nova stran z rezultati transformacije. V spodnjem delu strani so osnovni rezultati v obliki HTML tabel: transformirane koordinate in transformacijski parametri. Primer izpisa je na sliki 8. 13
15 Slika 8: Rezultati v HTML obliki V zgornjem delu strani (slika 9) je povezava Datoteka z rezultati do datoteke z rezultati v ASCII obliki, ki vsebuje vse vhodne podatke in vse rezultate. Izberemo lahko še Nov izračun (vrnitev na začetek modula) ali Domov (začetna stran). Slika 9: Povezava do datoteke z rezultati Datoteka z rezultati Izhodna datoteka ima v primeru uporabe vhodne datoteke v obliki Protra isto ime kot vhodna datoteka, le končnica datoteke je.stn. Kadar so podatki v obliki SiTra, je ime izhodne datoteke sestavljeno iz imen obeh datotek (brez končnic), med imenoma je znak '_', končnica pa je.stn. Primer: če sta vhodni datoteki demo1.pod in demo2.pod, ima izhodna datoteka ime demo1_demo2.stn. Datoteko lahko odpremo v spletnem brskalniku (klik na povezavo Datoteka z rezultati), če brskalnik to omogoča, lahko pa datoteko prenesemo na računalnik: na povezavi kliknemo desni gumb miške in izberemo Shrani povezavo kot (Save Target As ) ali podobno. Pred prenosom datoteke lahko izberemo novo ime datoteke. 14
16 V glavi datoteke so osnovni podatki o programu in avtorjih, datumu ter podatki o izbranih nastavitvah transformacije. Podana so tudi imena vhodnih datotek. Primer: PROSTORSKA TRANSFORMACIJA SiTraNet v2.10 Avtorja: Klemen Kozmus Trajkovski & Bojan Stopar, UL FGG Datum: xx.xx.xxxx Tip transformacije: 3R 7-parametrična podobnostna Višine veznih točk v izračunu transf.par.: Reducirane na 0: h(etrs89)=0, H(D48/D96)=0 Višine transformiranih točk: H = h - N Helmertova transformacija: DA Datoteka s podatki v začetnem datumu: demo1.pod Datoteka s podatki v končnem datumu: demo2.pod V datoteko se izpišejo tudi koordinate točk v začetnem in končnem koordinatnem sistemu: KOORDINATE TOČK V ZAČETNEM DATUMU - ETRS89 (elipsoidne) točka fi la h s_fi s_la s_h ena dva tri KOORDINATE TOČK V KONČNEM DATUMU - D48/GK točka x y H s_x s_y s_h dva ena tri Izpišejo se tudi imena veznih točk (točke, na osnovi katerih so bili izračunani parametri) in transformirane koordinate vseh točk iz začetnega datuma v končni datum. Primer: Vezne točke za izračun transformacijskih parametrov: ena dva tri TRANSFORMIRANE KOORDINATE TOČK - D48/GK točka x y H N(int.) ena dva tri V datoteki je zapisana primerjava danih in transformiranih kartezičnih koordinat veznih točk, ki vključuje naslednje podatke: dana koordinata, transformirana koordinata, razlika dane in transformirane koordinate, standardna deviacija transformirane koordinate, standardizirani popravek in vrednost razmerja med standardiziranim popravkom ter kritično vrednostjo tauporazdelitve. Slednji vrednosti služita ugotavljanju prisotnosti in lociranju grobih pogreškov. Koordinata točke je označena kot verjetno grobo pogrešena, če je standardizirani popravek večji od 3.29, vrednost razmerja»tau«pa večje od 1. Primer izpisa v primeru prisotnosti verjetno grobo pogrešene koordinate točke: 15
17 grobi pogresek s_II dan transf dan - transf std.dev.transf.k std.popr tau test V datoteko se izpiše tudi primerjava koordinat v končnem datumu. Primer: PRIMERJAVA DANIH IN TRANSFORMIRANIH KOORDINAT VEZNIH TOČK V PROJ. RAVNINI KONČNEGA DATUMA točka x y H ena dan transf dan - transf. dva dan transf dan - transf. tri dan transf dan - transf. Sledijo naslednji izpisi: transformacijski parametri, srednji standardni odklon, ki je izračunan dvakrat, enkrat iz odstopanj, drugič direktno v izravnavi, število iteracij izravnave, število veznih točk, število nadštevilnosti in skrajne in srednje vrednosti odstopanj v točkah (podano v cm). Primer: TRANSFORMACIJSKI PARAMETRI deltax m deltay m deltaz m alfa " beta " gama " merilo ppm Srednji stand. odklon (matrični racun): Srednji stand. odklon (iz odstopanj): Število iteracij: 2 Število veznih točk: 3 Število nadštevilčnosti: m m Najmanjše in največje vrednosti odstopanj (v cm): min max sr.v sr.v.(abs)
18 2.3.6 Transformacija koordinat D48/GK v D96/TM SiTraNet vsebuje modul za 7-parametrično podobnostno transformacijo iz koordinatnega sistema D48 v koordinatni sistem D96 na osnovi danih transformacijskih parametrov. Vhodne podatke lahko vnašamo interaktivno preko obrazca ali preko vhodnih datotek. Slika 10: Transformacija D48 -> D96 Obe možnosti vnosa sta prikazani na sliki 10. Pri interaktivnem vnosu v ustrezna polja zapišemo x, y in H. Decimalna oznaka je lahko pika ali vejica. V meniju Parametri izberemo skupino parametrov in kliknemo na Izracun. Če je vpisan položaj zunaj območja (25000 < x < in < y < ), program javi napako. Če je transformacija uspešna, se odpre nova stran, kot na sliki 11. Preračunata se samo ravninski komponenti (x, y). Višina točke ostane ista. 17
19 Slika 11: Rezultat transformacije D48 -> D96 Kadar želimo transformirati več točk, jih lahko zapišemo v datoteko. V vrstici mora biti v prvem stolpcu oznaka točke, nato x, y, H. Decimalna oznaka je lahko pika ali vejica. Na osnovni strani v spodnji okvir vpišemo pot do datoteke ali jo izberemo s klikom na gumb Brskaj oz. Browse. Po kliku Prenesi program preveri, če datoteka obstaja. Če obstaja, se odpre nova stran, kjer izberemo skupino parametrov, vrstni red zapisa koordinat (najprej x(n) ali y(e)) in kliknemo na Izracun. V primeru uspešnega izračuna se transformirane koordinate izpišejo v HTML tabelarični obliki in v izhodni datoteki. Datoteko (Datoteka s transformiranimi koordinatami) odpremo ali shranimo na računalnik. Primer izhodne datoteke: TRANSFORMIRANE KOORDINATE N E H dva ena tri Koordinate so izracunane na osnovi skupine parametrov: SLO_splosni Transformacijski parametri: [ ] 18
20 2.3.7 Transformacija elipsoidnih koordinat ETRS89 v D48/GK Slika 12: Transformacija ETRS89 -> D48 SiTraNet vsebuje modul za 7-parametrično podobnostno transformacijo iz koordinatnega sistema ETRS89 v koordinatni sistem D48 na osnovi danih transformacijskih parametrov. Koordinate v koordinatnem sistemu ETRS89 morajo biti podane kot elipsoidne, rezultat so D48/GK koordinate točk y in x ter nadmorska višina H, ki se izračuna po enačbi H = h N. Vhodne podatke lahko vnašamo interaktivno preko obrazca ali preko vhodnih datotek. Obe možnosti vnosa sta prikazani na sliki 12. Pri interaktivnem vnosu v ustrezna polja zapišemo elipsoidno širino (fi), elipsoidno dolžino (la) in elipsoidno višino (h). Elipsoidna širina in dolžina sta lahko podana v različnih oblikah, obliko pa izberemo v meniju Oblika zapisa kotov. Decimalna oznaka je lahko pika ali vejica. V meniju Parametri izberemo skupino parametrov in kliknemo na Izracun. Če je vpisan položaj zunaj območja modela geoida Slovenije (45.25 < φ < 47 in < λ < 16.75), program javi napako. Če je transformacija uspešna, se odpre nova stran, kot na sliki
21 Slika 13: Rezultat transformacije ETRS89 > D48 Kadar želimo transformirati več točk, jih zapišemo v datoteko. V vrstici mora biti v prvem stolpcu oznaka točke, nato φ, λ, h. Na osnovni strani v spodnji okvir vpišemo pot do datoteke ali jo izberemo s klikom na gumb Brskaj oz. Browse. Po kliku Prenesi program preveri, če datoteka obstaja. Če obstaja, se odpre nova stran, kjer izberemo obliko zapisa kotov, skupino parametrov, vrstni red zapisa ravninskih koordinat in kliknemo na Izracun. V primeru uspešnega izračuna se transformirane koordinate izpišejo v HTML tabelarični obliki in v izhodni datoteki. Datoteko (Datoteka s transformiranimi koordinatami) odpremo ali shranimo na svoj računalnik. Primer izhodne datoteke: TRANSFORMIRANE KOORDINATE x y H ena dva tri Koordinate so izracunane na osnovi skupine parametrov: SLO_splosni Transformacijski parametri: [ ] Nadmorske visine H so izracunane iz elipsoidnih visin h in interpolirane geoidne visine N iz absolutnega modela geoida Slovenije Transformacija elipsoidnih koordinat ETRS89 v D96/TM Modul ETRS89 --> D96 služi za pretvorbo elipsoidnih koordinat iz koordinatnega sistema ETRS89 v koordinatni sistem D96 na referenčnem elipsoidu. 20
22 Slika 14: Transformacija ETRS89 -> D96 Koordinate v koordinatnem sistemu ETRS89 morajo biti podane kot elipsoidne, rezultat so D96/TM koordinate točk N in E ter nadmorska višina H, ki se izračuna po enačbi H = h N. Vhodne podatke lahko vnašamo interaktivno preko obrazca ali preko vhodnih datotek. Obe možnosti vnosa sta prikazani na sliki 14. Pri interaktivnem vnosu v ustrezna polja zapišemo elipsoidno širino (fi), elipsoidno dolžino (la) in elipsoidno višino (h). Elipsoidna širina in dolžina sta lahko podana v različnih oblikah, obliko pa izberemo v meniju Oblika zapisa kotov. Kliknemo na Izracun. Če je vpisan položaj zunaj območja modela geoida Slovenije (45.25 < φ < 47 in < λ < 16.75), program javi napako. Če je transformacija uspešna, se odpre nova stran, kot na sliki 15. Slika 15: Rezultat transformacije ETRS89 > D96 21
23 Kadar želimo transformirati več točk, jih zapišemo v datoteko. V vrstici mora biti v prvem stolpcu oznaka točke, nato φ, λ, h. Na osnovni strani v spodnji okvir vpišemo pot do datoteke ali jo izberemo s klikom na gumb Brskaj oz. Browse. Po kliku Prenesi program preveri, če datoteka obstaja. Če obstaja, se odpre nova stran, kjer izberemo obliko zapisa kotov, vrstni red zapisa ravninskih koordinat in kliknemo na Izracun. V primeru uspešnega izračuna se transformirane koordinate izpišejo v HTML tabelarični obliki in v izhodni datoteki. Datoteko (Datoteka s pretvorjenimi koordinatami) odpremo ali shranimo na svoj računalnik. Primer izhodne datoteke: TRANSFORMIRANE KOORDINATE N E H ena dva tri Nadmorske visine H so izracunane iz elipsoidnih visin h in interpolirane geoidne visine N iz absolutnega modela geoida Slovenije. 22
24 3 Primeri V geodetski praksi imamo običajno opravka s transformacijami med ETRS89/D96 in D48, pri čemer so položaji točk v ETRS89 izraženi v elipsoidnih koordinatah in z elipsoidno višino ali kot ravninske koordinate z nadmorsko višino, položaji točk v D48 pa z ravninskimi GK koordinatami in nadmorsko višino. Primer vzorčne datoteke za točke v ETRS89: ena dva tri Opomba: točka ena ima koordinate fi = 46 06' ", la = 14 36' " in h = m. Primer vzorčne datoteke za točke v D48/GK: dva ena tri Opomba: točka dva ima koordinate x = m, y = m in H = m. Zapis istih podatkov v obliki Protra je v poglavju Prostorska (3R) transformacija iz ETRS89 v D48 Kadar izvajamo transformacijo koordinat točk iz ETRS89 v D48 in želimo za ta primer izračunati tudi transformacijske parametre, je postopek v programu SiTraNet naslednji: Prenesemo datoteke, kot je opisano v poglavjih in Podatki v začetnem datumu so elipsoidne koordinate ETRS89, podatki v končnem datumu so koordinate v D48. Po prenosu datotek se pojavi možnost izbire nastavitev transformacije. Če so koti zapisani v formatu dd.mmsssss, lahko pustimo privzete nastavitve. Če želimo višine obravnavati drugače kot je privzeto, izberemo ustrezno opcijo v okvirju Visine v transformaciji. Izračun transformacije sprožimo s klikom na gumb Izracun. Rezultati transformacije identičnih podatkov so odvisni od nastavitev upoštevanja višin. Ravninske koordinate transformiranih točk so v testnem primeru sicer identične, ne glede na izbrano opcijo upoštevanja višin, razlikujejo pa se v višini. Če so višine določene z upoštevanjem modela geoida, so izpisane tudi interpolirane geoidne višine, npr.: H N(int.) ena dva tri
25 Višine točk, če so izračunane v transformaciji: H ena dva tri Transformacija iz D48 v D96 Postopek je podoben kot pri transformaciji iz ETRS89 v D48. Poglavitna razlika je v nalaganju podatkov začetnega in končnega datuma. Podatki v začetnem datumu so koordinate v D48, podatki v končnem datumu so elipsoidne koordinate ETRS89 ali koordinate D96. V oknu z nastavitvami transformacije izberemo po vrsti: Podatki začetni datum: D48/GK Podatki končni datum: ETRS89 (v primeru elipsoidnih koordinat) oz. D96/TM Oblika zapisa kotov: ustrezni format Transformirane koordinate: D96/TM Tip transformacije: 3R 7-param. Vrstni red izpisa ravn.koord.: x(n),y(e) ali y(e),x(n) Visine v transformaciji: nepomembno Helmertova transformacija: DA ali NE Izračun transformacije sprožimo s klikom na gumb Izracun. Višine se v postopku transformacije ne glede na izbiro upoštevajo. Višine transformiranih točk so identične začetnim. 3.3 Ravninska (2R) transformacija Če želimo računati transformacijske parametre na osnovi veznih točk, moramo pripraviti podatke točk v začetnem in končnem datumu. Primer datoteke v začetnem datumu: ena dva tri Primer datoteke v končnem datumu: dva ena tri Datoteke prenesemo na isti način kot v primeru 3R transformacije. V oknu z nastavitvami transformacije je izbira tipov koordinat za sam izračun nepomembna, se pa izbrani tipi koordinat izpišejo v izhodno datoteko. 24
26 Pomembno je, da izberemo pravilen tip transformacije, 2R 4-param. ali 2R 6-param. Izbira tipa višin je nepomembna. Izračun transformacije sprožimo s klikom na gumb Izracun. Rezultati se izpišejo v HTML obliki, tvori pa se tudi izhodna datoteka z obširnejšim izpisom rezultatov. 4 Avtorstvo in kontakt Avtorja: mag. Klemen Kozmus Trajkovski, univ. dipl. ing. geod. izr. prof. dr. Bojan Stopar, univ. dipl. ing. geod. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo Jamova 2, Ljubljana, Slovenija Kontakt: info@sitranet.si klemen.kozmus@fgg.uni-lj.si bojan.stopar@fgg.uni-lj.si 25
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραKoordinatni sistemi v geodeziji
Koordinatni sistemi v geodeziji 14-1 Koordinatni sistemi v geodeziji Koordinatni sistemi v geodeziji 2 Vrste koordinatnih sistemov Vzpostavitev koordinatnega sistema je potrebna zaradi pridobitve primernega
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKoordinatni sistemi in transformacije koordinatnih sistemov v geodeziji
Koordinatni sistemi in transformacije koordinatnih sistemov v geodeziji Bojan Stopar Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Obvezno izobraževanje geodetov Vsebina predstavitve Pregled
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραReševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραV tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραProgramski paket TRIM. TRIM Pretvorbe. Različica 1.0 UPORABNIŠKI PRIROČNIK
Programski paket TRIM TRIM Pretvorbe Različica.0 UPORABNIŠKI PRIROČNIK Avtor: Sandi Berk Ljubljana, november 008 (zadnja sprememba: december 009) Uporabniški priročnik VSEBINA Uvod... 3. Namestitev programskega
Διαβάστε περισσότεραprimer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραKvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
Διαβάστε περισσότεραMatrike. Poglavje II. Matrika je pravokotna tabela realnih števil. Na primer: , , , 0 1
Poglavje II Matrike Matrika je pravokotna tabela realnih števil Na primer: [ ] 1 1 1, 2 3 1 1 0 1 3 2 1, 0 1 4 [ ] 2 7, Matrika je sestavljena iz vrstic in stolpcev Vrstici matrike [ ] 1 1 1 2 3 1 [ ]
Διαβάστε περισσότεραslika: 2D pravokotni k.s. v ravnini
Koordinatni sistemi Dejstvo je, da živimo v tridimenzionalnem Evklidskem prostoru. To je aksiom, ki ga ni potrebno dokazovati. Da bi podali geometrijski položaj točke v prostoru je primerno sredstvo za
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα1. Splošno o koordinatnih sistemih
PROJEKTNA NALOGA Avtor: XXX,XXX Šolsko leto: 2009/2010 Kazalo 1. Splošno o koordinatnih sistemih...2 2. Koordinatni sistemi...3 2.1 Kartezični koordinatni sistem ali koordinatni sistem v ravnini...3 2.2.
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραOsnove linearne algebre
Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραAnaliza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραLinearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko
Linearna algebra Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko 23. februar 205 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 52.64(075.8)(0.034.2) OREL, Bojan
Διαβάστε περισσότεραKOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko KOTNI FUNKCIJI SINUS IN COSINUS Seminarska naloga pri predmetu Komuniciranje v matematiki Avtor: Zalka Selak Mentor: prof. dr. Tomaţ Pisanski KAZALO:
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότερα8. Posplošeni problem lastnih vrednosti
8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki
Διαβάστε περισσότεραploskovnega toka (Density). Solverji - Magnetostatic
V Maxwellu obstajajo naslednji viri polja: 1. Tok, ki ima dve obliki: a) Tok (Current), ki je razporejen po ploskvah teles. To je tisti tok, ki nam je nekako najbolj domač, npr. tok v žici. Podajamo ga
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότερα3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραNavodila za uporabo ESCMS sistema Kazalo
Navodila za uporabo ESCMS sistema Kazalo 1.Urejanje strukture menijev... 2 1.1.Dodajanj nove strani... 2 1.2.Premikanje strani po strukturi... 3 1.3.Brisanje strani... 4 2.Proste strani... 4 3.Urejanje
Διαβάστε περισσότεραStari in novi državni horizontalni koordinatni sistem ter stara in nova državna kartografska projekcija
Stari in novi državni horizontalni koordinatni sistem ter stara in nova državna kartografska projekcija STARI I OVI DRŽAVI HORIZOTALI KOORDIATI SISTEM Geodetska uprava Republike Slovenije v skladu s sprejeto
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραBočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom
D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότερα7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)
7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Pomik deformabilnega telesa je glede na kartezijski koordinatni sistem
Διαβάστε περισσότεραBézierove krivulje. Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani. MARS 2009, Koper, / 54
1 / 54 Bézierove krivulje Emil Žagar Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani MARS 2009, Koper, 18.8.2009 Slika: Prepoznate lik na sliki? 2 / 54 Slika: Kaj pa ta dva? 3 / 54 Slika: In te?
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραMultivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραStatistika 2 z računalniško analizo podatkov. Multipla regresija in polinomski regresijski model
Statistika z računalniško analizo podatkov Multipla regresija in polinomski regresijski model 1 Multipli regresijski model Pogosto so vrednosti odvisne spremenljivke linearno odvisne od več kot ene neodvisne
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA II Maribor, 2016 Kazalo Uvod v linearno algebro 1 1.1 Matrike................................ 1 1.2 Računanje
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Državni izpitni center *N10140122* REDNI ROK MATEMATIKA PREIZKUS ZNANJA Torek, 4. maj 2010 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 2. obdobja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2010 2 N101-401-2-2
Διαβάστε περισσότερα- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)
MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile
Διαβάστε περισσότεραVaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M111401* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραSEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
Διαβάστε περισσότεραMatematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.
1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραRobot Epson E2S651 in uporaba robotskega vida
Robot Epson E2S651 in uporaba robotskega vida Cilj naloge 1. del Na mizo v delovnem prostoru robota postavite zamašek in ga z robotskim prijemalom primite. Prijetega odnestite nad poljubno ustje plastenke
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIKA II TEORIJA
Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko MTEMTIK. letnik VSŠ MTEMTIK II TEORIJ Maribor, 202 Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Διαβάστε περισσότεραProblem lastnih vrednosti
Problem lastnih vrednosti Naj bo A R n n. Iščemo lastni par, da zanj velja Ax = λx, kjer je x C n, x 0 (desni) lastni vektor, λ C pa lastna vrednost. Vektor y 0, pri katerem je y H A = λy H, je levi lastni
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραGnuplot program za risanje grafov
Gnuplot program za risanje grafov B. Golli Pedagoška fakulteta UL, Ljubljana 2010 Kazalo 1 Uvod 3 2 Namestitev programa na različnih platformah 3 2.1 MS Windows........... 3 2.2 Drugi operacijski sistemi.....
Διαβάστε περισσότεραDomače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA
Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa
Διαβάστε περισσότεραFIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE
Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A
Διαβάστε περισσότερα