Moderna fizika: nekaj zanimivosti in predstavitev predmeta
|
|
- Βίων Καραμανλής
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Moderna fizika: nekaj zanimivosti in predstavitev predmeta Peter Križan
2 DELCI in SILE po nadstropjih DELCI in SILE, urejeni po NADSTROPJIH Velikost(m) Predmet Sila Smisel Strokovnjak 1021 kopice galaksij 10 gravitacija filozof 14 galaksije kozmolog, med sabo: zvezde ko opisujemo pojave v astrofizik, planeti astronom enem od njih, lahko v večini 1 živa bitja instinkti ohranitev vrste biolog, zdravnik, primerov zanemarimo sosednja sociolog Nadstropja se zelo dobro ločijo nadstropja. -8 molekule elektromagnetna pestrost svetlobe, življenja kemik, fizik -10 atomi energija atomski fizik Razen... povezave med najnižjim in najvišjim! Obstaja tesna povezava med fiziko osnovnih delcev in razvojem vesolja. -14 jedra jedrska kemijski elementi, sonce, reaktor nukleoni močna, šibka moja plača jedrski fizik fizik osnovnih delcev kvarki?? filozof
3 Zveza med fiziko osnovnih delcev in zgodnjim razvojem vesolja Zgodnje vesolje: visoka temperatura (podobno kot plin, ki ga stisnemo) Plin pri visoki temperaturi: velika hitrost molekul Trki med delci v zgodnjem vesolju: enaki trkom delcev v pospeševalnikih
4 Temperatura (K) Temperatura vesolja Čas (leta) standardni veliki pok inflacijski model notranjost zvezd vrela voda Čas (s) danes
5 DELCI po nadstropjih snov atomi atomska jedra, elektroni protoni, nevtroni kvarki
6 Osnovni delci so Standardni model : teorija osnovnih delcev kvarki na primer kvarka u in d iz protonov v atomskem jedru leptoni - na primer elektron iz atoma Vsak delec ima svoj antidelec: vsakemu kvarku ustreza antikvark elektronu e - ustreza pozitron e + Antidelcev v naravi ni (več), lahko jih ustvarimo v pospeševalnikih
7 Standardni model (teorija osnovnih delcev in njihovih interakcij) Osnovni delci 1. družina 2. družina 3. družina kvarki u,d s,c b,t leptoni e -,n e m -,n m t -,n t Delci imajo zelo različne mase: kvark t ima x večjo maso kot elektron!
8 Barioni in mezoni: vezana stanja kvarkov in antikvarkov V naravi ni prostih kvarkov nastopajo samo v povezavi z drugimi kvarki. u d u proton: uud nevtron: udd masa 1 m p ~1 m p pa še p + : kvark u + antikvark d B 0 : kvark d + antikvark b masa 1/7 m p 5.5 m p in množica njihovih sorodnikov
9 Periodni sistem: naboj in čudnost Mezoni: S=1 K 0 K+ S= 0 p - h,p 0 p + S=-1 K - K 0 Q=1 Q=-1 Q=0
10 Periodni sistem: barioni Barioni: S=0 n p S:-1 Σ - L,Σ 0 Σ + S=-2 Ξ - Ξ 0 Q=1 Q=-1 Q=0
11 Na poti do osnovnih delcev: pomoč iz matematike Multipleti hadronov ~ periodni sistem: upodobitve grupe SU(3) Kaj pa najbolj enostavna upodobitev? Trije kvarki u, d, s
12 Sile med osnovnimi delci: izmenjava nosilcev sile Drsalca na ledu, ki si podajata žogo, se oddaljujeta eden od drugega. Če je žoga težka, si jo lahko podajata le na kratko razdaljo. Osnovni delci sodelujejo (interagirajo) med sabo preko nosilcev sile (interakcije) elektromagnetna foton g šibka šibki bozoni W +, W -, Z 0 močna gluoni g
13 Dve veliki vprašanji Zakaj ni v vesolju skoraj nič anti-delcev? Odkod delcem masa?
14 Razlika med količino delcev in antidelcev v zgodnjem vesolju in danes Na 10 milijard delcev in 10 milijard anti-delcev v zgodnjem vesolju je preživel: 1 sam delec! delcev antidelcev 1 delec 0 antidelcev Delci in anti-delci se obnašajo nekoliko različno
15 Eksperiment Belle: Kako se delci razlikujejo od anti-delcev? Tsukuba-san KEKB Belle ~premer 1 km Trkalnik KEK-B in detektor Belle v Tsukubi
16 Kako pospešujemo nabite delce? Pospeševanje z elektromagnetnim valovanjem (tipična frekvenca 500 MHz mobilni telefoni delujejo pri 900 oz MHz) elektron... podobno deskanju na valovih
17 Trkalnik KEK-B pospešuje elektrone in pozitrone do trka detektor Belle votlina RF izvor e - izvor e +
18 Spektrometer Belle: originalne tehnične rešitve in vrhunska tehnologija pospravljeno v 100 m 3 raziskovalne aparature detektor mionov in K L pragovni števec Čerenkova 3.5 GeV e + silicijev detektor verteksov 8 GeV e - supraprevodna tuljava!!! števec časa preleta elektromagnetni kalorimeter centralna potovalna komora
19 Kaj izmerimo z detektorjem? - sledi nabitih delcev v magnetnem polju (polmer kroga je odvisen od gibalne količine delca) - koordinate točke, od koder sledi izhajajo - vrsto delca B 0 K 0 J/y K 0 p - p + J/y m - m +
20 Rezultat meritev: zmagoslavje Standardnega modela! Razlika med delci in antidelci se ujema z napovedjo japonskih fizikov Kobayashija in Maskawe Nobelova nagrada 2008! čas (ps) Modra: časovni potek razpada za mezone B Rdeča: isto za anti-b
21 Rezultat meritev: zmagoslavje Standardnega modela! V utemeljitvi Nobelovega komiteja poudarjena eksperimentalna potrditev teorije Zmagoslavje tudi za nas!
22 Zakaj imajo delci maso: Higgsov bozon Škotski fizik Peter Higgs in belgijski fizik Francois Englert, 1964: Maso delcev lahko pojasnimo, če predpostavimo, da je prostor napolnjen s poljem Higgsovim poljem Elektromagnetno polje nabit delec (e - ) občuti silo velikost sile odvisna od velikosti električnega naboja Higgsovo polje delci imajo maso velikost mase odvisna od velikosti Higgsovega naboja
23 Kako razumeti maso delcev, ki je posledica Higgsovega polja?
24 Higgsov bozon Škotski fizik Peter Higgs, 1964: Maso delcev lahko pojasnimo, če predpostavimo, da je prostor napolnjen s poljem, seveda Higgsovim poljem Elektromagnetno polje nabit delec (e - ) občuti silo velikost sile odvisna od velikosti električnega naboja Higgsovo polje delci imajo maso velikost mase odvisna od velikosti Higgsovega naboja elektromagnetno polje ima svoje delce fotone Higgsovo polje ima svoje delce Higgsove bozone
25 Na lovu za Higgsovim delcem Evropski laboratorij za fiziko delcev CERN LHC LHC = Large Hadron Collider
26 del 27 km dolgega pospeševalnika
27 Detektor ATLAS ob LHC možak..tukaj
28 Detektor ATLAS med gradnjo Viden delež slovenske raziskovalne skupine (IJS in FMF UL) Marko Mikuž
29 Kontrolna soba med meritvami...
30 Razpad Higgsovega delca v dva visokoenrgijska žarka gamma, H gg, v detektorju ATLAS
31 Iskanje Higgsove delca z detektorjema ATLAS in CMS ob LHC Trkalnik in oba velika detektorja, ATLAS in CMS odlično delujejo od konca leta 2009 Julij 2012: ATLAS in CMS objavita odkritje Higgsovega bozona pravzaprav delca, za katerega zaenkrat vse kaže, da ima take lastnosti, kot jih pričakujemo od Higgsovega delca ( Higgs-like particle ). Na dokončno potrditev je bilo treba počakati do 2013, ko so nabrali dovolj velik vzorec podatkov, da so lahko opravili dodatne meritve. Viden delež slovenske raziskovalne skupine (IJS in FMF UL) pri eksperimentu ATLAS.
32 Rezultat meritve: iskanje razpada Higgsovega bozona v dva žarka gamma, H gg Masa vsake zabeležene kombinacije dveh visokoenergijskih žarkov gama: veliko večino predstavljajo naključne kombinacije - vrh pri energiji 126 GeV ustreza razpadom H gg Izmerjena porazdelitev minus ozadje signal!
33 Rezultat meritve: iskanje razpada Higgsovega bozona v štiri leptone, H m + m - m + m - Masa vsake zabeležene kombinacije štirih mionov večinoma kombinacije drugih procesov - ozadja (rdeče in vijolično). Modro: signal, kot bi ga pričakovali za Higgsov delec
34 Odkritje Higgsovega delca Na dokončno potrditev je bilo treba počakati do 2013, ko so nabrali dovolj velik vzorec podatkov, da so lahko opravili dodatne meritve. - Primerjava števila razpadov Higgsovega bozona v različnih razpadnih kanalih - Kotne porazdelitve delcev v končnem stanju določanje lastnosti tega delca (spin vrtilna količina). Novi delec ima take lastnosti, kot jih predvideva Standardni model Nobelova nagrada 2013! Francois Englert in Peter W. Higgs
35 Ali je to to? Ali zdaj razumemo vesolje od začetka dalje? Žal ne... Izmerjena kršitev simetrije med delci in antidelci je za 10 redov velikosti premajhna, da bi pojasnila razliko med količinama snovi in anti snovi v vesolju! Standardni model ne vsebuje četrte interakcije - gravitacije In nenazadnje: večina vesolja je narejena iz delcev, ki jih ne poznamo... snov temna energija temna snov ~nič anti-snovi Širjenje vesolja na velikih razdaljah Rotacijska hitrost zvezd v galaksijah
36 Rotacijske krivulje galaksij Izmerjena hitrost gibanja zvezd v galaksijah je precej večja kot pričakovana (glede na opaženo gostoto zvezd in prahu) večino mase galaksije prispeva temna snov, delci, ki jih ne poznamo!
37 Iskanje popolnejšega opisa narave Dve možnosti: Neposredno iskanje novih delcev - iskanje pri velikih energijah (LHC) Iskanje odstopanj od pričakovanih značilnosti procesov - izjemno natančne meritve pri nižjih energijah (Belle in Belle II). Oba pristopa se dopolnjujeta (odkritje in razumevanje novih delcev)
38 Primerjava obeh pristopov Če hočemo z morskega obrežja opazovati ladjo daleč od obale, imamo dve možnosti. Uporabimo lahko zmogljiv daljnogled ali pa zelo natančno izmerimo smer in velikost valov. LHC Belle II
39 Primer: lov na nabit Higgsov delec v razpadu B - t - n t Poleg nevtralnega Higgsovega delca, kot ga predvideva Standardni model, bi lahko (v okviru supersimetričnih teorij) obstajal tudi nabit Higgsov delec. b u W t n t Redki razpad B - t - n t poteka v Standardnem modelu preko bozona W - b u H t n t V nekaterih supersimetričnih teorijah bi lahko potekal tudi preko nabitega Higgsovega delca H -. Nabit Higgsov delec bi vplival na razpad mezona B na lepton tau in neutrino, in bi spremenil verjetnost za ta proces. Če izmerimo verjetnost za tak razpad in jo primerjamo s predvidevanjem Standardnega modela (kjer nabitega Higgsa ni): lastnosti nabitega Higgsa (recimo njegova masa)
40 Za identifikacijo uporabimo pojav sevanja Čerenkova: svetloba, ki jo seva delec, ki je hitrejši kot hitrost svetlobe v snovi podobno kot udarni val Detektor Belle II nadzvočnega letala! Radiator Photon detector Identifikacija nabitih delcev z dvema detektorjema Čerenkovega sevanja Namen: izboljšati domet meritev za 100x boljši detektor in zmogljivejši pospeševalnik
41 Raziskovalna skupina Belle II Močna raziskovalna skupina ~600 fizikov s celega sveta
42 Spin-off osnovnih raziskav primer Svetovni splet: izmislili so si ga fiziki osnovnih delcev, ker so potrebovali orodje, ki bi jim omogočalo nemoteno raziskovalno delo tudi takrat, ko ne sedijo ob pospeševalniku. Grid kot naslednja stopnja razvoja interneta: distribuirane računalniške kapacitete ( računalnik iz vtičnice ) LHC je prvi veliki uporabnik Grida, razvoj in preizkus tehnologije Na IJS deluje SiGNET (>2000 procesorjev, 800 TBy), del LHC Grida in del drugih Grid aplikacij SiGNET~ 3 %
43 Obdelava podatkov pri Belle II: GRID in Cloud
44 Primer testne akcije oktobra 2014 ~ 2830 CPUs Slovenski delež
45 Nekaj stičnih točk med fiziko in matematiko Eksperimentalna fizika, teoretska fizika in matematika so se vedno prepletale, ena drugo napajale z idejami. Samo nekaj primerov: Ptolemejev opis gibanja planetov prvi poskus harmonske analize Newtonova enačba infinitezimalni račun Prenos toplote, transportni pojavi parcialne diferencialne enačbe Kvantna mehanika operatorji, Hilbertov prostor Simetrije in ohranitveni zakoni Vrtilna količina v kvantni mehaniki upodobitve Liejeve grupe SU(2) Sistematika hadronov, odkritje kvarkov upodobitve Liejeve grupe SU(3) Interakcije med osnovnimi delci, umeritvene teorije fibre bundles Teorija strun
46 Program predavanj Moderna fizika DELCI in SILE, urejeni po NADSTROPJIH Velikost(m) Predmet Sila Smisel Strokovnjak 1021 kopice galaksij gravitacija filozof 1014 galaksije zvezde planeti astronom, astrofizik 1 živa bitja instinkti ohranitev vrste biolog, sociolog 10-8 molekule elektromagnetna pestrost svetlobe, življenja kemik, atomski fizik, atomi energija atomski fizik jedra jedrska kemijski elementi, sonce, reaktor jedrski fizik nukleoni močna, šibka moja plača fizik osnovnih delcev kvarki?? filozof
47 Vsebina Elektromagnetno polje Posebna teorija relativnosti Kvantna fizika Fizika osnovnih delcev: leptoni in kvarki, interakcije. Fizika osnovnih delcev in razvoj vesolja.
48 Vsebina predmeta Elektromagnetno polje: Integralska in diferencialna oblika Maxwellovih enačb; Elektromagnetno valovanje; Polje v snovi. Posebna teorija relativnosti: Transformacija prostora in časa, vektorji četverci; Enačba gibanja v posebni teoriji relativnosti; Kovariantni zapis Maxwellovih enačb. Kvantna fizika: Valovne lastnosti delcev; Schroedingerjeva enačba in probabilistična interpretacija; Načelo korespondence, lastne vrednosti operatorjev; Postulati kvantne fizike, Heisenbergove relacije; Harmonski oscilator; Vrtilna količina v kvantni mehaniki; Vodikov atom. Standardni model osnovnih delcev: leptoni in kvarki; elektromagnetna, šibka in močna interakcija. Fizika osnovnih delcev in razvoj vesolja.
49 Literatura Spletna stran z podrobnostmi o teh predavanjih je na: Program (spored) Literatura Prosojnice Spletne povezave Literatura: J. Strnad, Fizika 3 in 4, DMFA Jack Vanderlinde, Classical Electromagnetic Theory, Wiley 1993 Franz Schwabl, Quantum Mechanics, Spinger 2002
50 Zaključek Fizika osnovnih delcev povezuje lastnosti narave na najmanjših razdaljah z lastnostmi mladega vesolja. Meritev kršitve simetrije med delci in anti-delci in odkritje Higgsovega bozona sta dokončno utrdila Standardni model. V naslednjih desetih letih se bo razjasnilo kup dodatnih vprašanj, ki nam jih je zastavila Narava. Odkritja novih delcev (in njihova razlaga) bi lahko spremenili dojemanje sveta okoli nas podobno, kot ga je odkritje kvantne mehanike ob pričetku 20. stoletja. Pri predavanjih iz Moderne fizike bomo obravnavali nekatere zanimive pojave, se naučili uporabljati nekatera orodja in poskusili pogledati v bodočnost.
Jedra, kvarki, leptoni
Jedra, kvarki, leptoni Fizika jedra in osnovnih delcev na FMF 1. stopnja Moderna fizika II Fizika jedra in osnovnih delcev 2. stopnja Jedra, kvarki, leptoni Eksperimentalna fizika jedra in osnovnih delcev
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραantična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/
ZGRADBA ATOMA 1.1 - DALTON atom (atomos nedeljiv) antična Grčija - snov zgrajena iz atomov /rezultat razmišljanja/ dokaz izpred ~ 200 let Temelj so 3 zakoni: ZAKON O OHRANITVI MASE /Lavoisier, 1774/ ZAKON
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραElementarne čestice Elementarne ili osnovne ili fundamentalne čestice = Najmanji dijelovi od kojih je sastavljena tvar. Do 1950: Elektron, proton,
Elementarne čestice Elementarne ili osnovne ili fundamentalne čestice = Najmanji dijelovi od kojih je sastavljena tvar. Do 1950: Elektron, proton, neutron Građa atoma Pozitron, neutrino, antineutrino Beta
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR - 4. LETNIK. Veliki pok. Avtor: Daša Rozmus. Mentor: dr. Anže Slosar in prof. dr. Tomaž Zwitter. Ljubljana, Marec 2011
SEMINAR - 4. LETNIK Veliki pok Avtor: Daša Rozmus Mentor: dr. Anže Slosar in prof. dr. Tomaž Zwitter Ljubljana, Marec 2011 Povzetek Že stoletja pred našim štetjem so se ljudje spraševali kaj nas obdaja,
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραElementarne čestice. "Ništa nije jednostavnije od elementarne čestice. Ova definicija je tolikosavršenadase kaoi sveidealnestvariuopštenekoristi".
Radiohemija i nklearna hemija Elementarne čestice Šta je elementarna (fndamentalna) čestica? Fndamentalna čestica je najjednostavniji i nedeljivi delić materije, bez oblika i ntrašnje strktre odnosno entitet
Διαβάστε περισσότεραPITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi.
ZGODBA O ATOMU ATOMI V ANTIKI Od nekdaj so se ljudje spraševali iz česa je zgrajen svet. TALES iz Mileta je trdil, da je osnovna snov, ki gradi svet VODA, kar pa sploh ni presenetljivo. PITAGORA, ki je
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραI. del: Dinamika prozornega vesolja Vsebino občasno dopolnim! Če nimate radi matematike, preberite prvih 16 strani in zaključek.
I. del: Dinamika prozornega vesolja Vsebino občasno dopolnim! Če nimate radi matematike, preberite prvih 16 strani in zaključek. Dinamika vesolja krivulje velikosti vesolja v odvisnosti od časa, glede
Διαβάστε περισσότεραΠαρατηρήθηκε το Σωματίδιο Higgs!
Higgs!..... Επιστημονικά Νέα Χαρά Πετρίδου Καθηγήτρια Τμ. Φυσικής 4 2012 CERN ( ), ATLAS CMS, - -, LHC, (Large Hadron Collider) Higgs. Παρατηρήθηκε το Σωματίδιο Higgs! Στις 4 Ιουλίου 2012 το CERN (Ευρωπαϊκό
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραSTRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV
4. STRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV STRUKTURA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV V začetku 19. st. (Dalton) so domnevali, da je atom najmanjši in nedeljivi delec snovi. Že Faraday (1834) je
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραKako delujejo merilniki ionizirajočega sevanja
24.05.2012 Kako delujejo merilniki ionizirajočega sevanja Helena Janžekovič Uvod Vrste ionizirajočega sevanja Interakcija delcev s snovjo Vrste merilnikov in fizikalne količine Delovanje merilnikov ionizirajočega
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραOsnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci
Osnove jedrske fizike Stran: 1 od 28 Mladi genialci KAZALO 1 ATOMARNA ZGRADBA SNOVI...3 1.1 Elementi, atomi, spojine in molekule... 3 1.2 Relativna atomska in molekulska masa... 3 2 ZGRADBA ATOMA...5 2.1
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραGALAKSIJE OPAZOVANJE GALAKSIJ, izračuni, posledice
Moderna fizika - seminarska naloga GALAKSIJE OPAZOVANJE GALAKSIJ, izračuni, posledice Domžale, dne 20. 2. 2004 Marjan Grilj, 3.l. fizika vsš, FMF Vsebina: (1) Osnove: (a) opazovanje (b) določanje oddaljenosti
Διαβάστε περισσότεραe 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i
Poglavje 9 Atomi z več elektroni Za atom z enim elektronom smo lahko dobili analitične rešitve za lastne vrednosti in lastne funkcije energije. Pri atomih z več elektroni to ni mogoče in se moramo zadovoljiti
Διαβάστε περισσότερα2 Matematični repetitorij Vektorji Tenzorji Štirivektorji Štiritenzorji... 20
Kazalo 1 Uvod 15 1.1. Kaj je teorija polja?.......................... 15 1.2. Koncept polja in delovanje na daljavo................ 15 1.3. So fundamentalna polja ali potenciali?................ 15 1.4.
Διαβάστε περισσότεραMehanika. L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS
Mehanika L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS 2. januar 2004 Kazalo 1 Gibalne enačbe 4 1 Posplošene koordinate...............................
Διαβάστε περισσότεραElektron u magnetskom polju
Quantum mechanics 1 - Lecture 13 UJJS, Dept. of Physics, Osijek 4. lipnja 2013. Sadržaj 1 Bohrov magneton Stern-Gerlachov pokus Vrtnja elektrona u magnetskom polju 2 Nuklearna magnetska rezonancija (NMR)
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone
UNIVERZA V LJUBLJANI FMF, oddelek za fiziko seminar Laser na proste elektrone Bojan Žunkovič mentor: doc. dr. Matjaž Žitnik 7. maj 2007 Povzetek V preteklosti je bilo sinhrotronsko sevanje pri pospeševanju
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραSvetovno leto fizike: POMEN EINSTEINOVIH ODKRITIJ. R ik R 2 g ik = 8πG c 4 T ik E = mc 2 ALI ZGODBA O KONCU FIZIKE. R. Krivec Institut J.
1 Svetovno leto fizike: POMEN EINSTEINOVIH ODKRITIJ K = hν W 0 R ik R 2 g ik = 8πG c 4 T ik E = mc 2 ALI ZGODBA O KONCU FIZIKE R. Krivec Institut J. Stefan 2 Domišljija je pomembnejša od znanja. Albert
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραElementarne čestice i temeljna međudjelovanja
Elementarne čestice i temeljna međudjelovanja Elementarne četice Uvod. Prve ideje o elementarnim četicama Prve ideje o elementarnim česticama došle su iz stare grčke i provlačile su se kroz čitavu filozofiju
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότερα4. Z električnim poljem ne moremo vplivati na: a) α-delce b) β-delce c) γ-žarke d) protone e) elektrone
1. Katera od naslednjih trditev velja za katodne žarke? a) Katodni žarki so odbijajo od katode. b) Katodni žarki izvirajo iz katode c) Katodni žarki so elektromagnetno valovanje z kratko valovno dolžino.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα5 Modeli atoma. 5.1 Thomsonov model. B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 2014, 1
B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 204, 5 Modeli atoma V nasprotju s teorijo relativnosti, ki jo je formuliral Albert Einstein v koncizni matematični obliki in so jo kasneje
Διαβάστε περισσότεραElementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Διαβάστε περισσότεραKVANTNA FIZIKA. Svetloba valovanje ali delci?
KVANTNA FIZIKA Proti koncu 19. stoletja je vrsta poskusov kazala še druga neskladja s predvidevanji klasične fizike, poleg tistih, ki so vodila k posebni teoriji relativnosti. Ti pojavi so povezani z obnašanjem
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραModerna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja)
Moderna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja) gradivo za vaje Vsebina Elektromagnetno polje 2 1.01.EMP: Maxwellove enačbe I 2 1.02.EMP: Maxwellove enačbe II 3 1.03.EMP: Maxwellove enačbe III 4 1.04.EMP:
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM
ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραSeminar II STRUNE. seminar v slovenskem jeziku. AVTOR: Urban Bitenc MENTOR: dr.matej Pavšič
Urban Bitenc, FMF - fizika, matematično-fizikalna smer, absolvent Ljubljana, januar 2002 Seminar II STRUNE seminar v slovenskem jeziku AVTOR: Urban Bitenc MENTOR: dr.matej Pavšič 1 Povzetek Teorija strun
Διαβάστε περισσότεραΑΝΑΖΗΤΩΝΤΑΣ «ΤΟ ΣΩΜΑΤΙ ΙΟ ΤΟΥ ΘΕΟΥ»
ΑΝΑΖΗΤΩΝΤΑΣ «ΤΟ ΣΩΜΑΤΙ ΙΟ ΤΟΥ ΘΕΟΥ» Στη δίψα του ο άνθρωπος να καταλάβει τον εαυτό του και τον κόσµο θέτει υπαρξιακά ερωτήµατα και αναζητά και επιστηµονικές απαντήσεις: στη µελέτη του αχανούς Σύµπαντος
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραI.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?
TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότεραSTRUKTURA ATOMOV IN MOLEKUL
Vsebina: Osnovni principi kvantne mehanike: Enostavni modeli in aproksimacije: kvantni pojavi, dvojnost valovanje-delec, načelo nedoločenosti, Schrödingerjeva enačba, valovna funkcija, verjetnostna gostota,
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 3. Gibanje v treh dimenzijah
Poglavje 3 Gibanje v treh dimenzijah Posplošimo dosedanja spoznanja na trorazsežni prostor. Valovna fukcija je tedaj odvisna od treh koordinat in časa, Ψ (x, y, z, t). Njen absolutni kvadrat je gostota
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραKAKO SO ODKRIVALI DELCE V ATOMU
II. gimnazija Maribor KAKO SO ODKRIVALI DELCE V ATOMU Projektna naloga pri predmetu kemije in informatike Avtor: Žiga Perko, 1. D Mentor vsebine: prof. Zdenka Keuc Mentor oblike: prof. Miro Pešec Maribor,
Διαβάστε περισσότεραNaloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska
Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1 1 Vodikov atom 1.1 Kvantna števila 1. Pokaži, da je Y 20 (ϑ) = A(3 cos 2 ϑ 1) rešitev Schrödingerjeve enačbe za kotni del valovne funkcije. Kolikšna
Διαβάστε περισσότερα17. Električni dipol
17 Električni dipol Vsebina poglavja: polarizacija prevodnika (snovi) v električnem polju, električni dipolni moment, polarne in nepolarne snovi, dipol v homogenem in nehomogenem polju, potencial in polje
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραEffect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 1. Posebna teorija relativnosti. 1.1 Zakaj klasična fizika ni dobra
Poglavje 1 Posebna teorija relativnosti Dvajseto stoletje je v fiziko prineslo dve revoluionarni novosti: Einsteinovo teorijo relativnosti in kvantno fiziko. Tako danes pravimo fiziki do kona 19. stoletja
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA
**** IVANA SRAGA **** 1992.-2011. ZBIRKA POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA PRIRUČNIK ZA SAMOSTALNO UČENJE POTPUNO RIJEŠENI ZADACI PO ŽUTOJ ZBIRCI INTERNA SKRIPTA CENTRA ZA PODUKU α M.I.M.-Sraga - 1992.-2011.
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραΜποζόνιο Higgs ή «σωματίδιο του Θεού;» ΠΕΜΠΤΟΥΣΙΑ. To Μποζόνιο Higgs - Γιατί τα στοιχειώδη σωματίδια έχουν μάζα;
ΑΝΑΛΕΚΤΑ ΠΕΜΠΤΟΥΣΙΑ 6 21 Ιανουαρίου 2013 τεύχος Μποζόνιο Higgs ή «σωματίδιο του Θεού;» To Μποζόνιο Higgs - Γιατί τα στοιχειώδη σωματίδια έχουν μάζα; Το πεδίο Higgs για αρχάριους Η ανακάλυψη του σωματιδίου
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραKvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραМЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE)
Zada~i za program 2 po predmetot МЕХАНИКА НА ФЛУИДИ (AFI, TI, EE) Предметен наставник: Проф. д-р Методија Мирчевски Асистент: Виктор Илиев (rok za predavawe na programot - 07. i 08. maj 2010) (во термини
Διαβάστε περισσότερα11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune
11. Valovanje Frekvenca ν = 1 t 0 hitrost valovanja c = λ t 0 = λν λ [m] - Valovna dolžina hitrost valovanja na napeti vrvi frekvence lastnega nihanja strune interferenca valovanj iz dveh enako oddaljenih
Διαβάστε περισσότεραIzpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)
0 0 0 4 1 4 3 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 2 (UI) 26.1.2012 1. Svetloba z valovno dolžino 470 nm pada
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότερα