NOVOGRADNJA MOSTU ČEZ MOČILNIK

Transcript

1 3.1 NASLOVNA STRAN 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij INVESTITOR Občina Vipava Glavni trg VIPAVA OBJEKT NOVOGRADNJA MOSTU ČEZ MOČILNIK na cesti Vipava - Slap VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA GRADNJO PROJEKTANT IN ODGOVORNA OSEBA PROJEKTANTA PGD Nova gradnja c rus inženirji d.o.o. žapuže 19, si-5270 ajdovščina Matej Brešan, univ.dipl.inž.grad. ODGOVORNI PROJEKTANT ANDRAŽ CEKET, univ.dipl.inž.grad. IZS G-2435 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA MATEJ BREŠAN, univ.dipl.inž.grad. IZS G-2403 ŠTEVILKA NAČRTA 52/11-31 IZVOD A KRAJ IN DATUM IZDELAVE ŽAPUŽE, junij 2011

2 3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA ŠT. 52/11-31 corus inženirji d.o.o. Vsebina: 3.1 NASLOVNA STRAN 3.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA št. 52/ TEHNIČNO POROČILO SPLOŠNO OPIS OBSTOJEČEGA STANJA Pogoji za projektiranje Geomehansko poročilo povzetek Projektirano stanje MOST STRUGA CESTA 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij št. 52/11-31 kazalo vsebine načrta načrta 2 26

3 3.3 TEHNIČNO POROČILO SPLOŠNO Po naročilu Občine Vipava je izdelana projektna dokumentacija Novega mosta čez potok Močilnik (v nadaljevanju potok). Prva robna točka je navezava na lokalno cesto pred mostom, druga za mostom. Robne točke za nadaljne projektiranje so navezave na obstoječe stanje lokalnih cest pred in za mostom na lokalno cesto LC Vipava - Slap - Novak - Dolenje (v nadaljevanju Vipava-Slap) in preko križišča na lokalno cesto LC Most Močilnik - Lože - Manče (v nadaljevanju Most Močilnik - Lože). Predvidi se nov most za prehod čez potok Močilnik ter deviaciji križišča med lokalnima cestama Vipava - Slap ter Most Močilnik - Lože ter z odcepom za obrtno cono Farma v Vipavi. Zaradi doizvedb in zamaknitev tras cest je potrebno deviirati tudi melioracijski jarek ob sedanji cesti Vipava Slap skupaj s cevnimi prepusti in prehodi čez njega. Predvidena je ureditev struge potoka v dolžini ca 150 m. Čez obst. kamniti most čez potok Močilnik ter ob novih navezavah se uredijo peš hodniki in kolesarske steze. Predhodno je bila za območje izvedbe izdelan projekt idejne zasnove z variantnimi rešitvami št. 52/11, ki ga je izdelalo podjetje Corus inženirji, d.o.o. iz Žapuž pri Ajdovščini. Za projektiranje je bil s strani investitorja Občina Vipava pridobljen detajlni geodetski posnetek območja obdelave, ki ga je izdelalo podjetje Dezis, d.o.o iz Ajdovščine. Podjetje Corus inženirji je izdelalo tudi Geološko geomehanski elaborat v namen pridobitve podatkov za območje temeljenja novega mosta. Izvedba projekta je predvidena v dveh fazah. Prva faza obsega: - izvedbo novega mosta čez potok Močilnik (posredno potrebna prestavitev vodovoda ter izvedba melioracijskega jarka), - izvedba melioracijskega jarka na desni strani potoka Močilnik, - prestavitev obstoječega vodovoda, - delna ureditev struge potoka Močilnik na območju novega mosta. Druga faza obsega: - izvedba deviacije cest in ostalih dostopnih poti ter križišč na območju novega mosta čez potok Močilnik, - doizvedba ureditve struge potoka Močilnik na širšem območju novega mosta, - prestavitev telekomunikacijskega kabla, - izvedbo melioracijskih jarkov na levi strani struge potoka Močilnik OPIS OBSTOJEČEGA STANJA Cesta Vipava Slap preči potok Močilnik ob industrijski coni preko kamnitega mosta. Vozišče se pred mostom zoži, tako da je možen prehod le enega vozila. Ob cesti ni potrebnega prostora za pešce in kolesarje. Zaradi ločne oblike mosta je preglednost pred križiščem precej zmanjšana. Tik za mostom v smeri proti Slapu je T križišče z glavno smerjo proti Slapu in odcepom proti Ložam. Ob cesti poteka melioracijski jarek z izlivom v Močilnik na gorvodni strani kamnitega mosta. Brežina melioracijskega jareka tik ob mostu preide v kamnito zložbo pod obstoječo cesto Pogoji za projektiranje Računska hitrost: 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 3 26

4 - Na prednostni cesti: Vr = 50km/h - Na priključkih Vr = 40km/h Izvozni uvozni radiji v križiščih v razmerju R1:R2:R3=2:1:3 z min. radijem 10m corus inženirji d.o.o. Pred mostom je meja obdelave na cesti pred odcepom za Ind. cono Farma v Vipavi, medtem ko se navezave za vodenje peš in kolesarskega prometa vodijo nazaj do križišča z glavno cesto R1-444 Razdrto in Podnanos - Vipava - Ajdovščina (obvoznica) - Selo - Nova Gorica - Rožna dolina (navezava peš hodnika na novo stanje pri mostu čez potok Močilnik). Navezave za mostom čez potok Močilnik v smeri Vipava - Slap ter Most Močilnik - Lože se izvedejo tem bližje novemu mostu v okviru pogojev za normalni trasni potek novih deviiranih tras ceste Geomehansko poročilo povzetek Splošni geološki podatki tega območja so obdelani v Osnovni geološki karti SFRJ, v merilu 1: , list Gorica (Buser S., 1973). Poglavitna značilnost tega območja je flišna zgradba, ki je značilna za celotno Vipavsko dolino. S severa je dolina omejena z narivom Nanosa. Dno doline, ob večjih vodotokih zapolnjujejo aluvialne naplavine: Najbolj razširjene so eocenske flišne kamnine (E1,2), za katere je značilno menjavanje plasti laporja in peščenjaka, vmes pa nastopajo vložki breč, konglomeratov in kalkarenitov, argilitov in alevrolitov. Zaradi nariva Nanosa imajo fliši značilno luskasto zgradbo. Na obravnavanem območju eocenske flišne kamnine niso vidne. V glavnem jih prekriva več metrov debela plast aluvialnih naplavin. Dno vipavske doline je prekrito z aluvialnimi naplavinami Močilnika. To so predvsem prodi, peski in gline, ki nastopajo v debeline 3 m do 10 m. Slika1: OGK SFRJ, list Gorica, M 1: (izrez ni v merilu) Raziskave Program geološko geotehničnih raziskav je obsegal: Izvedbo dveh (2) raziskovalnih vrtin Izvedba 6 testov SPT Geološki profili vrtin so prikazani v geološko geomehanskem poročilu. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 4 26

5 Karakteristične vrednosti geomehanskih parametrov corus inženirji d.o.o. Na osnovi terenski preiskav in podatkov o preiskavah na okoliških objektih, smo izbrali karakteristične podatke o strižnih karakteristikah glin in apnenca. Pri izboru smo upoštevali, poleg povprečnih vrednosti tudi variabilnost. prostor. teža enoosna tlačna trdnost nedrenirana strižna trdnost kohezija strižni kot Modul elastičnosti Material γ qu su c φ E [kn/m3] [kpa] [kpa] [kpa] [ ] [kpa] CG-CL 19, ,0 29, GP - nasip 19, ,1 31, Preperel Fliš 22, ,0 35, Kompakten Fliš 23, ,0 35, Inženirsko geološke razmere na lokaciji Potok Močilnik izvira pod Golim vrhom in ves čas teče v približni smeri jugovzhod severozahod (dinarska smer) in je izrazito hudourniškega značaja. V območju je teren ravninski, struga je v tem predelu že regulirana, v preteklosti je tu potok meandriral. Višje so odložene tudi drobnejše frakcije. Zaradi bližine južnega (zahodnega) pobočja Nanosa so na tem mestu tudi deluvialne gline in grušči pretežno flišnih kamnin, s posameznimi kosi apnenca. Na osnovi podatkov IG kartiranja ugotavljamo da na območju predvidenih sanacijskih del nastopajo: Dno struge prekrivajo veliki nezaobljeni in slabo zaobljeni prodniki in kosi pretežno flišnega peščenjaka, ki je mehansko odporen. Debelino prodov ocenjujemo na 1 m do 2 m, pod nivojem struge. Mestoma se lahko flišna podlaga pogavi tudi na nivoju struge. Brežine gradijo zaglinjeni grušči s kosi preperelega laporja in peščenjaka. Debelina teh materialov doseže 7 m. Nove zaščitne konstrukcije naj se gradi iz materialov, ki bodo odporni proti eroziji, oz. izpiranju materiala. Kamniti bloki naj imajo dovolj veliko maso, da prenesejo ustrezno hitrost vodnega toka. Most naj bo temeljen na flišno podlago Pogoji izvedbe Predlagamo, da se objekt plitvo temelji na točkovnemu temelju (opornikih). Objekt naj se temelji na koto 100,20mnm. Temelje bo potrebno ustrezno zaščititi pred izpiranjem. Talna voda, ki smo jo dobili v vrtini je na istem nivoju kot v potoku. Nosilnost temeljnih tal za pasovni temelj Informativna nosilnost je izračunana po EC7 po MSN za stalna in začasna projektna stanja, pri deležu horizontalne obtežbe 0,1V Projektirano stanje Trasa s svojim potekom zasede zemljišča ob obstoječi cesti Vipava Slap na levi strani. Potrebna je deviacija jarka in deviacija obstoječega križišča z obrtno cono in T križišča lokalnih cest. Z ureditvijo novega T-križišča lokalnih cest bi bile tangirane parcele (večji del) na levi strani potoka Močilnik, saj je smiselna izvedba priključka nekoliko stran od mosta s pravokotnim priključevanjem na glavno cesto in zagotovitev preglednosti le-tega. S spremembo trasnih potekov cest (zamenjava glavnih cest) ter novega priključevanja bi bilo v večji meri mogoče izkoristiti obstoječe že tangirane površine. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 5 26

6 3.3.6 MOST Zasnova objekta Objekt je klasično armirano betonske izvedbe. Zasnovan je kot okvirna konstrukcija z razponom 17,30m v osi ceste. Prekladna konstrukcija je monolitna AB plošča spremenljive debeline cm, krajna opornika pa sta v osnovi debeline 80cm. Temelji so debeline vsaj 80cm. Na obeh straneh se izvede prehodna plošča debeline 25cm v dolžini 3,75m. Most je v krivini z ustreznim prečnim in vzdolžnim naklonom. Prekladna plošča je izvedena horizontalno v prečnem sklonu 2,5% Karakteristični profil vozni pas 2 3,0 = 6,00 m servisni hodnik 2 1,0 = 2,00 m skupna širina objekta: 8,00 m Komunalni vodi V območju mostu, na dolvodni strani, je predvidena kanalizacija za TK vode (2 DN110 in 1 PVC DN125). Na obravnavnem območju ni predvidenih novih komunalnih vodov. Zaradi izgradnje mostu je potrebno prestaviti tudi vodovodno cev (obdelano v načrtu ceste) Obtežbe Upoštevane so vse relevantne obtežbe, ki jih določajo standardi in navodila Lastna in stalna obtežba Za vse konstrukcijske elemente je lastna teža v izračunu upoštevana avtomatsko (računalniški program Sofistik) s prostorninsko težo armiranega betona bet = 25 kn/m 3, jekla jeklo = 78,5 kn/m 3 in lesa les = 9,0 kn/m Koristna prometna obtežba Upoštevana je obtežba z vozilo skupne teže 600kN z redukcijo Q = 0,80 (tako znaša obtežba na eno os: 0,80 300kN = 240kN) in enakomerne zvezne obtežbe na 1. pasu 9,0kN/m 2. Ostali del mosta je obremenjen z zvezno obtežbo 2,5kN/m Sneg Sneg ne nastopi istočasno s prometno obtežbo Oprema in detajli Prehodne plošče Izvedejo se enodelne prehodne plošče dolžine 3,75 m in širine 6,0-6,50m Krila in brežine Ob mostu so predvidena krila, ki potekajo vzporedno z voziščem Zasipni klini Zasip objekta se izvede z gramoznim materialom do višine prehodnih plošč. Stopnja komprimacije ustreza zahtevam za zasipni klin in sicer znaša do globine 2,0 m pod niveleto ceste 98% po Proctorju in E V2 = 60 MPa, v večjih globinah pa 95% po Proctorju in E V2 = 45 MPa. Karakteristike zasipnega materiala so: kot notr.trenja = 35 in specifična teža 21,0 kn/m Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 6 26

7 Ograje corus inženirji d.o.o. Ograjo za pešce, na obeh straneh mostu, predstavlja montažna jeklena ograja sestavljena iz jeklenih lamel dimenzij 100/10/1700mm. Vsi elementi varovalnih ograj so vroče cinkani in nato pleskani v barvi po izboru naročnika oz projektnata Hodniki z robnimi venci Hodniki z robnimi venci so izvedeni objektu z betonom kvalitete C25/30 XC4 XD3 XF4 PV-II Dmax 16. Robniki višine 18cm so granitni, povezani monolitno z AB preklado. Skupna višina robnih vencev na zunanjem robu znaša 0,82m Drenaža zaledja konstrukcije Drenaža zaledja ni posebej predvidena, ker se za zasip predvidoma uporabi nevezljiv material Hidroizolacija betonskih površin Hidroizolacija vertikalnih površin je sledeča: 2-krat hladni bitumenski premaz, enojna plast HI z zaščito pred možnimi poškodbami pri zasipanju. Horizontalna hidroizolacija povoznih površin je z dvojnim hladnim bitumenskim premazom, enojno plastjo HI trakov. Za izvedbo po principu»bele kadi«uporabimo za opornike vodotesni beton C30/37 (razred omočljivosti PV-II maksimalno dovoljena globina omočenja znaša 3 cm), za prekladno konstrukcijo C30/37. Vse delovne stike in prekinitve betonaže se varuje z ekspanzijskim gumijastim tesnilnim trakom, ki se ga pritrjuje na otrdeli beton z ustreznim lepilom Nadvišanje prekladne konstrukcije, merilni čepi Nadvišanje zgornje plošče okvirne konstrukcije je potrebno (v sredini razpona znaša 10cm) Vidne betonske površine Površine so neobdelane in v naravni barvi betona. Površina mora biti enotne barve in brez madežev. Opažne plošče naj bodo enako velike in enake oblike. Smer opaženja naj sledi poteku mosta. Stiki morajo biti enakomerni in potekati neprekinjeno. Vse vidne robove je potrebno posneti s trikotno letvijo 3 x 3 cm Standardi Pri izračunu so bili uporabljeni standardi iz družine eurokod Materiali Pri gradnji bodo uporabljeni naslednji gradbeni materiali: Beton temelji C25/30 XC4 XD3 PV-II Dmax 32 a 0 = 4,5 cm stene opornika C30/37 XC4 XD3 XF3 PV-II Dmax 32 a 0 = 4,5 cm prekladna konstrukcija C30/37 XC4 XD3 XF4 PV-II Dmax 32 a 0 = 4,5cm hodniki in robni venci C25/30 XC4 XD3 XF4 PV-II Dmax 16 a 0 = 4,5cm podložni beton C12/15 X0 Armatura S 500B Izvedba Obstoječi beton je pred nadaljevanjem betoniranja potrebno zaščititi pred zamrzovanjem in preprečiti morebitno izpiranje svežega. Vse prekinitve betoniranja je pred nadaljevanjem potrebno očistiti in dobro navlažiti. Opaž zidu, ki se nadaljuje, 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 7 26

8 mora biti dobro oprt ob stari beton, da ne bi prišlo do morebitnega odtekanja cementnega mleka in nastanka votlih mest v masi betona. Vgrajevanje betona poteka izključno z vibriranjem. Posebno pozornost je potrebno nameniti distančnikom za postavljanje armature, ki morajo biti zadosti številčni, da ne bi prišlo do morebitnega upogibanja armature. Po končanem betoniranju je beton potrebno negovati dovolj dolgo in ga, če je potrebno, prekrivati z jutastimi krpami, ki morajo biti stalno vlažne. To je še zlasti pomembno v prvih urah po betoniranju. Vsa armatura mora biti pred betoniranjem dobro pritrjena, da ne bi prišlo do pomikanja iz projektnega položaja Zaključne opombe Investitor je med gradnjo objekta dolžan zagotoviti strokovni nadzor in kontrolo izdelave z vsemi ustreznimi meritvami vgrajenega materiala po veljavnih predpisih in standardih. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 8 26

9 3.3.7 STRUGA Splošno V sklopu projektne dokumentacije je potrebno podati ustrezne rešitve za ureditev odseka struge vodotoka Močilnik v vplivnem območju novogradnje mostu čez Močilnik na cesti Vipava - Slap. Predmet obdelave projektne dokumentacije je poiskati prostorske možnosti za izvedbo novega mosta v neposredni bližini obstoječega kamnito ločnega mosta, ki je dotrajan in v prometnem smislu predstavlja ozko grlo na lokalni cesti. Prva robna točka je navezava na lokalno cesto pred mostom, druga za mostom. Robne točke za nadaljne projektiranje so navezave na obstoječe stanje lokalnih cest pred in za mostom na lokalno cesto LC Vipava - Slap - Novak - Dolenje (v nadaljevanju Vipava-Slap) in preko križišča na lokalno cesto LC Most Močilnik - Lože - Manče (v nadaljevanju Most Močilnik - Lože). Predvidi se nov most za prehod čez potok Močilnik ter deviaciji križišča med lokalnima cestama Vipava - Slap ter Most Močilnik - Lože ter z odcepom za obrtno cono Farma v Vipavi. Zaradi doizvedb in zamaknitev tras cest je potrebno deviirati tudi melioracijski jarek ob sedanji cesti Vipava Slap skupaj s cevnimi prepusti in prehodi čez njega. Čez obst. kamniti most čez potok Močilnik ter ob novih navezavah se uredijo peš hodniki in kolesarska steza. Trasa s svojim potekom zasede zemljišča ob obstoječi cesti Vipava Slap na levi strani. Potrebna je deviacija jarka in deviacija obstoječega križišča z obrtno cono in T križišča lokalnih cest. Z ureditvijo novega T-križišča lokalnih cest so tangirane parcele (večji del) na levi strani potoka Močilnik, saj je smiselna izvedba priključka nekoliko stran od mosta s pravokotnim priključevanjem na glavno cesto in zagotovitev preglednosti le-tega. S spremembo trasnih potekov cest (zamenjava glavnih cest) ter novega priključevanja bo v večji meri mogoče izkoristiti obstoječe že tangirane površine. Slika 2: Zračni posnetek obravnavanega odseka vodotoka Močilnik Obstoječe stanje Obravnavani odsek se nahaja ob industrijski coni Farma, kjer struga Močilnika poteka po ravninskem delu doline, zato v tem območju nekoliko meandrira, saj so brežine večinoma iz nevezanega materiala in kot take ob pojavu visokih voda precej podvržene bočni eroziji. To pa vodi v še večje deformacije obstoječega pretočnega profila v ostrejših krivinah. Na 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 9 26

10 posameznih mestih je pretočni profil nezadosten tako, da se visoke vode razlijejo izven struge na polavna območja. Ker je potok delno prodonosen, prihaja do odlaganja materiala zlasti na ostrejših krivinah, kar povzroča stalno deformacijo pretočnega profila in preusmeritev matice toka pri visokih vodah kakor tudi pri nižjih pretokih. Cesta Vipava Slap preči potok Močilnik ob industrijski coni preko kamnitega mosta. Vozišče se pred mostom zoži, tako da je možen prehod le enega vozila. Ob cesti ni potrebnega prostora za pešce in kolesarje. Zaradi ločne oblike mosta je preglednost pred križiščem precej zmanjšana. Tik za mostom v smeri proti Slapu je T križišče z glavno smerjo proti Slapu in odcepom proti Ložam. Ob cesti poteka melioracijski jarek z izlivom v Močilnik na gorvodni strani kamnitega mosta. Brežina melioracijskega jarka tik ob mostu preide v kamnito zložbo pod obstoječo cesto. Slika 3: Obstoječi kamniti most čez Močilnik Opis predvidenih rešitev Urediti bo potrebno strugo vodotoka v taki meri, da bo zagotovljen normalen pretok stoletne vode (Q100 = 85,4m3/s) skozi mostno odprtino. Vse ureditve so načrtovane čim bolj sonaravno, le zaščita brežin v območju novega ter starega mostu je načrtovana kot kamnita zložba, saj zagotavlja stabilnost objekta ter platoja na katerem bo le ta postavljen. Zaradi tega mora zagotavljati večjo raven zaščite ter nosilnosti v primerjavi s skalometom, ki je predviden na ostalih odsekih struge. Gorvodno od območja mosta je predvidena ureditev nizkega talnega praga, ki predstavlja fiksno točko v dnu struge in s tem ohranja načrtovani padec struge. Hkrati predstavlja talni prag tudi zaščito pred preveliko bočno erozijo skalometne zaščite brežine v območju mosta in tako zmanjšuje možnost spodkopavanja pete zaščite. Na sredini talnega praga je predvidena tudi izvedba prelivnega polja za nizke pretoke, kar usmerja matico toka na sredino struge. Dolvodno od mosta je predvidena izvedba nizkega talnega praga, ki pa vpliva le na nivoje nizkih voda in nima vpliva na poslabšanje pretočnih razmer v času nastopa visokih voda. Prag je namenjen stabilizaciji dna na obravnavanem odseku in preprečuje spodkopavanje obstoječih mostnih opornikov. Na sredini talnega praga je predvidena tudi izvedba prelivnega polja za nizke pretoke, kar usmerja matico toka na sredino struge. Dolvodno od praga oziroma obstoječega mostu je predvideno čiščenje plavin na dnu struge. Predvidena je tudi manjša poglobitev nivelete dna struge. Pred posegom v vodotoku naj na območju posega in vplivnem območju posega dolvodno po vodotoku pristojna organizacija odlovi rake in ribe. V strugi se izvedejo prečni erozijski pragovi ter zaščita brežin in dna struge na mestu novogradnje mostu. Izvede se tudi čiščenje grmovja ob brežinah ter odstranitev plavin dolvodno od obstoječega mostu. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 10 26

11 V profilu obstoječega mostu se rekonstruira obstoječe skalometno obrežno zavarovanje. Zavarovanje mostnega opornika na levem bregu se izvede kot skalomet v kamen betonu (globoko stičenje, razmerje kamen beton 70/30), ki se gorvodno in dolvodno naveže na novo skalometno zavarovanje. Na desnem bregu je obstoječi mostni opornik zavarovan z betonsko oblogo, ki jo je zaradi stabilnosti opornika potrebno ohraniti. Zaradi zagotavljanja zadostne pretočne sposobnosti pretočnega profila pod obstoječim mostom, se obstoječe betonske zaščite ne sme še dodatno oblagati s kamnom. Tako se v območju gorvodno in dolvodno od obstoječega betonskega zavarovanja izvede navezava na novo skalometno zavarovanje. Po končni ureditvi obrežnih zavarovanj bo obstoječa betonska obloga vidna le pod starim mostom, na krajnih koncih pa se nadaljuje kot skalomet. Zaradi novega trasnega poteka je potrebno deviirati tudi obstoječi melioracijski jarek s pripadajočimi objekti na levi strani ceste Slap-Vipava. Jarek se izvede v enakem pretočnem profilu kot je obstoječi Karakteristični profil struge - širina dna struge: 6,0 7,5 m - višina pretočnega profila: 3,0 4,0m - naklon brežin: 1:2 2: Karakteristični profil melioracijskega jarka - širina dna struge: 0,20m - višina pretočnega profila: 1,50m - naklon brežin: 1:2 2: Hidravlično dimenzioniranje Računski model obravnavanega odseka struge je bil postavljen na podlagi pridobljenega geodetskega posnetka območja. Glede na problematiko obstoječega stanja, je začetek modela v profilu S20, konec modela je dolvodno od obstoječega mosta v profilu S1, kjer se zakjuči območje tokratne obdelave. Vsi rezultati hidravličnih izračunov ter hidravlično dimenzioniranje pretočnosti nove struge ter višine zavarovanj so podani in predstavljeni v hidrološko hidravlični študiji št. 52/11-102, ki je del te projektne dokumentacije. V tem načrtu so predstavljene le kote stoletne vode v obravnavanih profilih za obstoječe in novo stanje. PROFIL KOTA Q100 PS [m.n.v.] KOTA Q100 OS [m.n.v.] S S S S S S S S S S S S S S PREGLEDNICA 1: Kote vodne gladine v obravnavanih profilih pri stoletni vodi 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 11 26

12 Struga vodotoka opis corus inženirji d.o.o. Strugo Močilnika v vplivnem območju novega mostu se glede na problematiko obstoječega stanja lahko v grobem razdeli na tri dele. In sicer na ureditev odseka pred izlivom melioracijskega jarka (od profila S14 do profila S10), na ureditev obrežnega zavarovanja pod novim mostom (od profila S10 do profila S8), ter na ureditev obrežnega zavarovanja in struge dolvodno od novega mosta (od profila S8 do profila S1). Pred sotočjem melioarcijskega jarka in Močilnika je potrebno čiščenje struge, ureditev iztoka manjšega jarka na levem bregu v profilu S13 in manjše ureditve obstoječih brežin z razširitvijo struge v levi breg. V profilu S11 se izvede nov talni prag, v katerem strugo prečka nov vodovod. V območju novega mostu bo potrebno razširiti obstoječo strugo ter izvesti zaščito brežin oziroma mostnih opornikov s kamnito zložbo ter utrditvijo dna struge. V kamniti zložbi se ob opornikih izvede tudi iztok meteorne kanalizacije odvodnjevanja mosta. Dolvodno od novega mostu bo v okviru zavarovanja brežine potrebno povečati pretočni profil, izvesti razširitev struge pod obstoječim mostom, izvesti navezavo na obstoječi desnoobrežni mostni opornik, dolvodno od obstoječega mosta izvesti nov talni prag z razširitvijo struge in izvesti zaščito brežin pred bočno erozijo. Na tem odseku so brežine že zavarovane s skalometno oblogo, vendar pa se je le ta že začela posedati v strugo in tako bo v okviru navezave novih ureditev na obstoječe stanje potrebno sanirati tudi obstoječi skalomet oziroma zaradi zamaknitve struge izvesti novega. Strugo sestavljata dva tipična normalna prečna prereza. In sicer prečni prerez TIP A na odseku od profila S14 do profila S10, ter na odseku od profila S4+5m do profila S1. Na vmesnem območju je struga izvedena s skalometno zaščito brežin, le v območju mostnih opornikov kot kamnita zložba. V prihodnosti je zaradi ureditve struge in s tem izbolšanja pretočnih razmer pričakovati nekoliko večje povprečne pretočne hitrosti ter zaradi tega večjo vlečno silo vodnega toka, kar bi lahko vodilo do nekoliko večje nestabilnosti nivelete. V ta namen bo potrebno na odseku izvesti stabilizacijo obstoječega dna z prečnimi pragovi, da bi bila struga v prihodnje zaščitena proti poglabljanju. Posteljico dna se izvede z nasutjem prodnikov d=10cm. Med podlago ter posteljico (krovnim slojem) je potrebno izvesti tudi podložni filtrni sloj, s katerim se prepreči spiranje zrn iz podlage skozi vrzeli med posameznimi grobimi zrni nasutega krovnega sloja. Predmet tokratne obdelave je odsek struge v dolžini 140.0m med profiloma S1 na stacionaži 190.0m in S15 na stacinaži glede na določeno os struge. V omenjenih profilih se uzvede tudi navezavo na obstoječe stanje Desna brežina Desna brežina je večinoma izvedena z zavarovanjem brežin s skalometom in kamnito zložbo. Manjši del brežine poteka v naravni obliki z naklonom brežin 1:2 do 2:3, ki so zatravljene ter zasajene s podtaknjenci, da se prepreči površinska erozija. Desna brežina večinoma sledi obstoječemu stanju, le dolvodno od obstoječega mosta se zamakne proti levi. V profilu S10 se izvede iztok melioracijskega jarka v Močilnik. Po robu brežine se posadi podtaknjence grmovnic avtohtonih rastlinskih vrst. V profilu S9 je postavljen novi most, tako da je desna brežina od omenjenega profila do profila S4+5.0m zaščitena s skalometno oblogo. Tako je na odseku med profilom S9 in profilom P7 desna brežina v zavarovana s kamnito zložbo v naklonu 2:3. Skalomet poteka od profila S7 naprej do profila S4+5.0m, kjer se začne naravna brežina v naklonu 2:3. Skalomet je izveden kot suho zložen kamen v naklonu 2:3 (po priloženem detajlu). Peta skalometa se vkoplje v raščen teren ter izvede s kamni večjimi od 70cm. Vrhnji del skalometa se izvede s kamni velikosti vsaj 50cm. Višina skalometne obloge je na tem odseku 2.40m. Po končani izvedbi skalometa je le tega potrebno zatraviti (v odprtine med kamni se nasuje humus ter posadi travnata semena). Odsek med profilom S8 in profilom S7 se v dolžini 10.0m zavaruje s kamnito zložbo (kamen/beton v razmerju 70/30%), ki se naveže na obstoječo betonsko oblogo mostnega opornika. Višina zavarovanja se nekoliko spreminja zaradi spremenljive višine terena ob mostovih. V profilu S6 se kamnita zložba konča. Od tu naprej je zavarovanje brežine spet izvedeno s skalometom, ki poteka v dolžini 15.0m do profila S4+5.0m. Od tu naprej je brežina spet izvedena v naravnem stanju v naklonu 2:3 in poteka do profila S3, kjer je izvedena navezava na obstoječe stanje. Točen potek višine zavarovanja je predstavljen v vzdolžnem profilu. Zavarovanje se zgradi v naklonu 2:3 kot je prikazano v priloženem detajlu. Peto kamnite zložbe je potrebno vkopati v raščen teren ter izvesti s kamni velikosti večjimi od 70cm. Skale za zavarovanje brežine morajo imeti d>50cm. Na vsak meter so predvidene tudi PVC odcednice 10cm dolžine 1.50m za odtok zalednih voda. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 12 26

13 Za izdelavo kamnite zložbe bo potrebno najprej odstraniti grmovje, drevesa in humus. Humus se odpelje na začasno deponijo. Nato se pristopi k izkopom za temelj. Izkop temelja je potrebno izvesti do solidne podlage. Prevzem temeljnih tal se naredi ob navzočnosti geomehanika ali geologa. Kamenje se vgrajuje v beton v razmerju 70:30. Kjer je mogoče, se zida kontaktno. Med zidanjem se med kamenje vgrajuje izcednice fi100mm po načrtu. Na delu, kjer kontaktno zidanje ni možno, se sproti zasipa zaledje z prepustnim gramoznim materialom, ki se ga zgosti do 95% po Proctorju. Vgradnja poteka po plasteh 30 cm. Na koncu se vse brežine uredi, humusira in zatravi. V profilu S10 se izvede iztok melioracijskega jarka v strugo Močilnika. Brežine in dno iztoka se utrdi s skalometno zaščito Leva brežina Za levo brežino je predvideno isto zavarovanje kot za desno brežino. Večinoma je leva brežina urejena v naklonu 2:3, le gorvodno od profila S11 (talni prag) je izvedena v naklonu 1:2. Leva brežina se glede na obstoječe stanje nekoliko premakne v levo, da se lahko izvede razširitev pretočnega profila. Obstoječi levi breg je potrebno v celotni dolžini obravnavanega odseka nekoliko nadvišati, da se zagotovi ustrezno pretočnost. V območju med profiloma S7 in S1 poteka obstoječi levoobrežni nasip, katerega vrh je na ustrezni koti, tako da nadvišanje obstoječega nasipa na tem odseku ni potrebno. Od stacionaže m (v območju profila S6) naprej je levoobrežno zavarovanje izvedeno v obliki skalometa (po priloženem detajlu). Skalomet se izvede kot je opisano pri desnem bregu. V profilu S13 se izvede iztok manjšega jarka v strugo Močilnika. Brežine in dno iztoka se utrdi s skalometno zaščito Nizek prag Gorvodno od novega mosta (v profilu S11) je predvidena ureditev nizkega praga, ki predstavlja fiksno točko v dnu struge in s tem ohranja načrtovani padec struge. Hkrati predstavlja talno prag tudi zaščito pred preveliko bočno erozijo skalometne zaščite brežine in tako zmanjšuje možnost spodkopavanja pete zaščite. Na sredini talnega rebra je predvidena tudi izvedba prelivnega polja za nizke pretoke, kar usmerja matico toka na sredino struge (izvedba talnega rebra je prikazana v priloženih detajlih). Nizek prag je grajen iz kamna v betonu 70/30%, kamen naj ima d>0.80m, višina praga je 1.00m, širina 1.10m, dolžina pa 7.00m. Na sredini praga naj se v dolžini 4.40m z manjšo kineto omogoča pretok minimalnih voda. Na gorvodni in dolvodni strani praga je potrebno utrditi dno struge s kamni velikosti d>50cm, položenimi v podlago v treh vzporednih vrstah. Nizek prag je na obeh koncih potrebno povezati s skalometno zaščito brežin kot je razvidno iz priloženih detajlov. Na gorvodni strani praga se izvede prečkanje struge Močilnika z vodovodom (po priloženem detajlu) Talni prag Dolvodno od obstoječega mosta (v profilu S6) pa je predvidena izvedba talnega praga s 40cm-sko stopnjo, ki pa vpliva le na nivoje nizkih voda in nima vpliva na poslabšanje pretočnih razmer v času nastopa visokih voda. Prag je namenjen stabilizaciji dna na obravnavanem odseku ter zaščiti obstoječih mostnih opornikov. Talni prag se izvede s lesenimi borovimi piloti, ki se jih poveže z betonskim jedrom praga, na dolvodni strani izvede stopnjo v višini 40cm. Dolvodno od praga je potrebno urediti tudi podslapje s kamni položenimi v podložni beton. Dolžina poslapja je 5.00m in je izvedeno iz kamnov velikosti d>70cm (po priloženih detajlih). Prag je dolžine 7.50m in širine 2.30m. Prag je na obeh koncih potrebno povezati s skalometno zaščito brežin kot je razvidno iz priloženih detajlov. Na sredini praga naj se v dolžini 4.70m z manjšo kineto omogoča pretok minimalnih voda Na gorvodni strani praga se izvede prečkanje Močilnika s tlačnim fekalnim kanalom (ni predmet obdelave tokratne projektne dokumentacije). Prečkanje se izvede po priloženih detajlih. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 13 26

14 Način gradnje in izbira materialov Pričetek gradnje corus inženirji d.o.o. Pred pričetkom gradnje mora investitor poskrbeti za izdelavo varnostnega načrta ureditve gradbišča ter ga potrditi (investitor sam oziroma njegov nadzorni organ). Vsa gradbena dela se morajao izvajati v skladu z zahtevami uredbe»uredba o varstvu in zdravju pri delu na začasnih in pomičnih deloviščih«(ur.l. RS št. 3/02). Pred pričetkom gradnje je potrebno zavarovati gradbišče z ustreznimi zaščitnimi ograjami, signalizacijo in ostalim, kot je navedeno v predpisih o varstvu pri gradbenem delu. Zavarovanje je potrebno postaviti na mestih, kjer pričakujemo promet pešcev, kolesarjev, motornih vozil ter vozil z vprego. Sočasno z zakoličbo projektiranih ureditev je obvezno zakoličiti trase ostalih komunalnih vodov, ki prečkajo oziroma se približajo trasi projektirane struge. Zakoličbo je potrebno izvajati v prisotnosti upravljalcev posameznih vodov. O zakoličbi je potrebno voditi zapisnik ter v njem navesti tudi ime odgovorne osebe, ki bo dolžna vršiti nadzor varovanja instalacijskih vodov v času gradnje. Pred posegom v vodotoku naj na območju posega in vplivnem območju posega dolvodno po vodotoku pristojna organizacija odlovi rake in ribe (Ribiška družina Ajdovščina, kontaktna oseba: g. Bogdan Zemljič, tel.: ) Ureditev dostopnih poti in preusmeritev struge Pred pričetkom gradnje je potrebno najprej urediti dostopne poti do obstoječe struge ter izvesti lokalno preusmeritev vodnega toka za čas izgradnje. Najprej se pristopi k izgradnji desne brežine. V ta namen se najprej izvede preusmeritev struge k levi brežini, tako da je omogočeno izvajanje vseh zaščitnih ukrepov desne brežine. Ko je desna brežina izvedena, se vodni tok preusmeri k novo izgrajeni desni brežini, ter pristopi k izvajanju ureditev leve brežine. Širina preusmeritvenega kanala naj bo vsaj 3.00m in globina 1.0m, da se v primeru pojava večjih nalivov voda nemoteno odvaja iz obravnavanega odseka in da ne pride do poškodovanja že izvedenih ureditev. Priporočljivo je izvajanje ureditev v poletnem času, saj so v tem obdobju gladine vode najnižje in količina padavin precej manjša kot v ostalem delu leta Izkopi in zasipi Strojni izkop bo predvidoma možno izvajati na celotni trasi projektirane struge. Na podlagi terenskega ogleda je predpostavljeno, da je v obravnavanem območju material cca. 50% III. kategorije in 50% IV. kategorije. Izkop je potrebno izvajati po veljavnih predpisih iz varstva pri gradbenem delu, zlasti je potrebno upoštevati uredbo»uredba o varstvu in zdravju pri delu na začasnih in pomičnih deloviščih«(ur.l. RS št. 3/02). Izkopi in nasutja za zavarovanjem ter za rebra so detajlno prikazani v priloženih prečnih profilih in detajlih. Vsa zemeljska dela se izvedejo s pomočjo mehanizacije pri pogojih, ki veljajo za III in IV. kategorijo zemljine. Izkopani material se transportira na predvideno začasno deponijo. Zasipe se izvaja po plasteh debeline 30cm in zgosti do 95% po Proctorju Končne ureditve Vse zaščite brežin morajo biti izvedene z avtohtonim kamnom ter zasajenim avtohtonim rastlinjem tako da se zagotovi čim bolj sonaraven izgled vseh ureditev. V povezavi s sonaravnimi ureditvami vodotokov naj se spodbuja uporaba inženirski-bioloških metod zaščite brežin struge. Predvidenih je več načinov zaščite tvoriva brežin. Po končanih delih se teren strojno in ročno splanira in posadi s travnatim semenom ter podtaknjenci avtohtonih rastlinskih vrst. Na odsekih struge, kjer se nagibi brežin gibljejo med 1:3 in 1:2, je v kombinaciji z zatravitvijo brežine predvidena vgradnja pletiva iz jute ali kokosovega pletiva, s čemer bi dodatno zaščitili zemljino v brežini ter preprečili izpiranje semen trav takoj po vgradnji. Na najbolj kritičnih mestih kjer so nagibi brežin največji (nagib brežin 1:2 do 2:3), je zaželeno prekritje brežine struge z biorazgradljivo geotekstilno mrežo. Pletiva in geotekstilna mreža morajo biti dobro pritrjeni na brežino, da ne pride do poškodb ali njihovega odplavljanja ter posledičnega izpiranja zemljine z brežine 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 14 26

15 Kjer bi bil material v brežine sonaravne struge na novo nasut, obstaja nevarnost pronicanje vode skozi nasuti material ter posledično destabiliziranja brežine. Priporočena je obložitev teh odsekov s plastjo komprimirane zaglinjene zemljine, s katero se zmanjša pronicanje vode skozi nasuti material v brežini. Dodatno se brežino prekrije s pletivom iz jute ter intenzivno zatravi. Priporočena je tudi zasaditev grmičevja. Ob tem mora biti stabilizacija brežine izvedena na odseku, ki je daljši od odseka brežin, kjer je bil material na novo nasut. Sonaravne ureditve vodotokov se ne smejo zaključiti z dokončanjem zemeljskih del, ampak mora nujno slediti tudi program predvidenih vzdrževalnih del. V sklop vzdrževalnih del, poleg odprave možnih poškodb, ki so posledica vodne erozije, spada tudi kontrola razraščanja vegetacijskega pokrova znotraj pretočnih profilov strug vodotokov. S selektivnim redčenjem vodne in obvodne zarasti se ohranjata načrtovana prevodnost struge in vloga vodotoka kot habitata za vodne in obvodne organizme ter živali. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 15 26

16 3.3.8 CESTA Splošno Predmet projekta je izvedba novega mosta v neposredni bližini obstoječega kamnito ločnega mosta kateri je dotrajan in v prometnem smislu predstavlja ozko grlo na lokalni cesti. Prva robna točka je navezava na lokalno cesto pred mostom druga za mostom. Robne točke za nadaljne projektiranje so navezave na obstoječe stanje lokalnih cest pred in za mostom na lokalno cesto LC Vipava - Slap - Novak - Dolenje (v nadaljevanju Vipava-Slap) in preko križišča na lokalno cesto LC Most Močilnik - Lože - Manče ( v nadaljevanju Most Močilnik - Lože). Predvidi se nov most za prehod čez potok Močilnik ter deviaciji križišča med lokalnima cestama Vipava - Slap ter Most Močilnik - Lože ter z odcepom za obrtno cono Farma v Vipavi. Zaradi do izvedb in zamik tras cest je potrebno deviirati tudi melioracijski jarek ob sedanji cesti Vipava Slap skupaj z cevnimi prepusti in prehodi čez njega. Predvidena je ureditev struge v dolžini cca 75 m gorvodno in dolvodno od novega mostu čez potok Močilnik. Čez obst. kamniti most čez potok Močilnik ter ob novih navezavah se uredijo peš hodniki za mešan peš in kolesarski promet. Slika5: Območje obdelave Vir Atlas okolja (Agencija za okolje RS) Obstoječe stanje Cesta Vipava-Slap-Novak-Dolenje Lokalna cesta LC Vipava-Slap-Novak-Dolenje se prične na štirikrakem križišču z regionalno cesto R1-444 Razdrto -Vipava - Ajdovščina (obvoznica) - Selo - Nova Gorica - Rožna dolina ter poteka v smeri Severozahod. Cesta se nadaljuje do potoka Močilnik, kjer ga prečka z starim kamnitim ločnim mostom, ki predstavlja ozko grlo na sami cesti. Predhodno je ob trasi ceste izvedenih več odcepov, križišč za dostop do posamičnih stanovanjskih objektov in Industrijske cone. Takoj za mostom se z lokalne ceste Vipava-Slap odcepi lokalna cesta Most Močilnik-Lože-Manče. Priključek lokalne ceste v smeri Lože se na lokalno cesto za smer Slap priključuje pod ostrim kotom. Priključek ni urejen in opremljen z talno ali vertikalno signalizacijo. Vertikalni potek ceste je neustrezen in nepregleden, saj je prehod čez obstoječi most niveletno višji kot je obstoječe križišče z lokalno cesto za smer Lože. Cesta je do odcepa za Industrijsko cono izvedena v povprečni širini 6.0 m z obojestranskina bankinama v širini od 0.5 do 1.0 m. Na levi strani proti melioracijskemu jarku je cesta opremljena z jekleno varovalno ograjo. Za križiščem se cesta zoža na 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 16 26

17 povprečno širino od 5.0 do 5.5 m. Vozišče čez obstoječi most je izvedeno v širini od 3.6 do 4.5 m. Prehod čez most je prepovedan za vozila težja od 7.5 ton. Obstoječa cesta se odvodnjava preko prečnih sklonov na bankine in do tam do melioracijskega jarka.. Ob cesti je na levi strani do potoka Močilnik izveden melioracijski jarek z več prehodi do parcel na njegovi levi stran jarka. Na desni strani je jarek urejen le do prvega uvoza na desno. Vzdolž ceste je na desni strani v delu od križišča z regionalno cesto in odcepom za Industrijsko cono izvedena javna razsvetljava pod upravljanjem DRSC Cesta Most Močilnik-Lože-Manče Lokalna cesta LC Most Močilnik - Lože Manče se z lokalne ceste Vipava-Slap odcepi v smeri jugozahod v sicer preglednem križišču v smeri Slapa vendar je preglednost v smeri Vipave onemogočena zaradi vertikalno neustreznega poteka lokalne ceste Vipava-Slap pri prečkanju mosta čez potok Močilnik. Cesta je izvedena v povprečni širini od m z obojestranskima bankinama v širini od 0.5 do 1.0 m Cesta Industrijska cona Cesta se z lokalne ceste Vipava slap odcepi v T križišču Komunalni vodi Na obravnavanem območju so evidentirani sledeči komunalni vodi: - kanalizacija - javna razsvetljava - elektroenergetski vodi (NN in VN) - telekomunikacijski vodi - vodovod Kanalizacija je povečini mešanega tipa, preseka 20-50cm. Evidentirana je na vseh odsekih obravnavanih cest. Javna razsvetljava je urejena vzdolž ceste Vipava-Slap do odcepa za Industrijsko cono Fama po desni strani ceste. Javna razsvetljava je v lasti DARS oziroma DRSC Telekomunikacijski na obravnavanem območju so podzemni. Na projektiranem območju poteka javni magistralni vodovod Lozice-Vipava ki je izveden z NL150mm. Vodovod poteka v brežini obstoječega melioracijskega jarka po levi strani ceste Vipava-Slap in prečka potok Močilnik v pragu struge gorvodno od obstoječega kamnitega mosta. V brežini ob križišču za Industrijsko cono je izveden odcep za napajanje Industrijske cone v NL80. Točno lokacijo vseh vodov je potrebno locirat skupaj z upravljavcem voda pred pričetkom del! Predvidene rešitve Zasnova ureditve je predvidena skladno z usmeritvami in željami predstavnikov lokalne skupnosti in upravljavci komunalnih vodov. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 17 26

18 Cestno omrežje Splošno Z idejno zasnovo je bil s strani investitorja občina Vipava sprejeta varianta ureditve, ki spreminja obstoječ smerni potek cest in to tako, da z novo izvedenim mostom glavno smer predstavlja cesta Vipava-Lože katero se deviira tako, da potok prečka na gorvodni strani obst. mosta čez potok Močilnik. Na cesto Vipava-Lože se v novem T-križišču priključi cesta Most Močilnik-Slap tik za novim mostom. Na novo se uredi navezavo za dostopno cesto v Industrijsko cono. Trasa z svojim novim potekom zasede zemljišča ob obst.cesti Vipava Slap na levi strani zato je potrebna deviacija jarka in deviacija obst. križišča z obrtno cono ter T križišča lokalnih cest. Z ureditvijo novega T-križišča lokalnih cest bi bila tangirane parcele (večji del) na levi strani potoka Močilnik saj je smiselna izvedba priključka nekoliko stran od mosta z pravokotnim priključevanjem na glavno cesto in zagotovitev preglednosti le-tega. Promet kolesarjev in pešcev se za smer Vipava- Lože (Slap) uredi z stranskim pešhodnikom za mešani promet kolesarjev in pešcev širine 2.50 m na desni strani ceste. Peš hodnik se od križišča za Industrijsko cono vodi čez obstoječi ločni kamniti most. Promet kolesarjev je v tej smeri (Smer Vipava-Lože (Slap)) omogočen tako po vozišču kot po peš hodniku, medtem ko je iz smeri Lože (Slap) omogočen po vozišču. Peš hodnik se na novo stanje naveže že v križišču regionalne ceste ter lokalne ceste. V bližnji prihodnosti je predvidena rekonstrukcija križišča z odcepom na hitro cesto ter za smer Lože-Slap na regionalni cesti krožno križišče. Projektantske podloge za izvedbo krožišča ni bila posredovana tako da se meja obdelave pešhodnika tako prestavi tika na prvi uvoz na desno z lokalne ceste. V območju obst. mostu se uredi razgledno točko - počivališče za kolesarje in pešce. Cesta Vipava - Lože se na območju obdelave predvidi kot dvopasovna cesta širine 2 x 3.0 m (6.00 m) z obojestranskima bankinama širine 1.00 m 1.20 m na delu kjer se ob cesti uredi še peš hodnik za mešani promet za pešce in kolesarje promet pa z pešhodnikom širine 2.50 m in bankino od m na desni strani v smeri Lože (Slap) Cesta Most Močilnik - Slap kot priključna cesta se izvede z dvosmernim voziščem širine 2 x 2.50 m m (5.00 m 5.50 m) z obojestranskima bankinama širine 1,00m. Z rekonstrukcijo v okviru tega projekta se izvedejo navezave na obstoječe stanje na različnih stacionažah. Iz smeri Vipave se mejo obdelave peš hodnika zaključi ob prvem uvozu na desno. Urejanje pločnika in navezavo na obstoječe stanje ob regionalni cesti bi se izvedlo kasneje ob do izvedbi krožnega križišča na regionalki PROJEKTNO TEHNIČNI ELEMENTI Projektirano in obstoječe stanje Računska hitrost: Na prednostni cesti: Vr=50km/h Na priključkih Vr = 40km/h Izvozni uvozni radiji v križiščih v razmerju R1:R2:R3=2:1:3 z min. radijem 10 m. Izvozni uvozni radiji na dovozih do objektov R1:R2:R3=1:1:1 z min. radijem 5 m Karakteristični profil 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 18 26

19 Glavne ceste (Vipava- Lože, Vipava - Slap) vozni pas peš hodnik bankine skupaj: 2 x 3.00 = 6.00 m 1 x 2.50 = 2.50 m 1 x = m m Priključne ceste (Most Močilnik - Lože, Most Močilnik - Slap) vozni pas 2 x 2.75 = 5.50 m bankine 2 x 1.00 = 2.00 m skupaj: 7.50 m Cesta v obrtno cono vozni pas (prilagoditev na obst širino) peš hodnik skupaj: 2 x 4.00 = 8.00 m 1 x 1.25 = 1.25 m 9.25 m Most čez Močilnik vozni pas servisni hodnik skupaj: 2 x 3.00 = 6.00 m 2 x 1.00 = 2.00 m 8.00 m Tehnični elementi Tehnični elementi so predvideni glede na obstoječe stanje. Kjer je bila pri določanju tehničnih elementov potrebna uporaba računske hitrosti, smo uporabili računsko hitrost 50 km/h. Na priključku iz smeri Slap-a je uporabljena projektna hitrost 40 km/h. Os 0-Cesta Vipava-Lože - širina vozišča š= 6.0 m - pešhodnik š= 2.5 m - horizontalni radii R= m m - podolžni sklon i= % - prečni sklon q= 2.5% 7.0% - vertikalni radij zaokrožitve Rv= m Os 1-Most Močilnik-Slap - širina vozišča š= 5.50 m - pešhodnik š= 1.6 m - horizontalni radiji R= 30.0 m, 85.0 m - podolžni sklon i= % - prečni sklon q= 0.00% 6.5% - vertikalni radij zaokrožitve Rv= 617 in 620 m 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 19 26

20 Os 2-Odcep Industrijska cona - širina vozišča š= 3.0 m 5.0 m - pešhodnik š= / - horizontalni radiji R= / - podolžni sklon i= % - prečni sklon q= 0.00% 2.50% - vertikalni radij zaokrožitve Rv= in 500 m corus inženirji d.o.o. Os 4-peš hodnik - širina vozišča š= / - pešhodnik š= m - horizontalni radiji R= / - podolžni sklon i= % - prečni sklon q= 2.0% - vertikalni radij zaokrožitve Rv= 20.0 do m Vozišče in pešhodnik sta predvidena v asfaltni izvedbi. Vozišče je ločeno od ostalih površin z dvignjenim betonskim robnikom. Višinska razlika med voziščem in vrhom robnika znaša 15cm. Ob robniku se uredi bankine v širini 0.50m (povozna bankina) oz m (mulda), kar je razvidno iz grafičnih prilog. Na območju prehoda pešcev preko vozišča so predvideni ponižani robniki. Višinska razlika med cesto in robnikom na prehodih znaša 2 cm. Naklon klančin na prehodih je lahko maksimalno 12% KRIŽIŠČA KRIŽIŠČA Z DRŽAVNIMI CESTAMI Na obravnavanem območju se vsa dela predvidena z projektom zaključijo izven območja križišča z regionalno cesto. Navezava pešhodnika je le idejno prikazana vendar se ne izvede. Peš hodnik po tej dokumentaciji se izvede le do prvega uvoza desno v smeri Vipava-Slap (Lože). V območju križišča se ne spreminja vertikalna kot talna signalizacija KRIŽIŠČA LOKALNIH CEST Izvede se rekonstrukcija obstoječega križišča lokalnih cest Vipava-Slap ter Most Močilnik-Lože. Po rekonstrukciji se cesta v smeri Slap priključuje na cesto za smer Lože pod kotom 83,5. Izvedeni so izvozni uvozni radiji v razmerju R1:R2:R3=2:1:3 z min. radijem 10 m. Odcep za Industrijsko cono se na novo traso deviirane ceste priključuje pod kotom Priključek se le ustrezno prilagodi na nov trasni in vertokalni potek ceste v smeri Lože. Korigira se uvozne in izvozne radije ter uredi talno ter vertikalno signalizacijo. 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 20 26

21 Vsa križanja so urejena tako, da glavna smer poteka v krivini. Temu primerno je predvidena tudi prometna signalizacija prometni znaki in talne označbe. V območju križišč se uredi prehod za pešce. Na mestih prehoda pešcev preko vozne površine se predvidi znižanje robnikov, tako, da je omogočen prehod tudi za hendikepirane osebe (Δh=0cm) ODCEPI DO OBJEKTOV Izvedene so korekcije zavijalnih radijev na mestih uvozov do objektov. Minimalni uporabljen zavijalni radij za osebna vozila je bil uporabljen R= 5.0 m. Na območju dovozov do objektov so izvedeni prehodi za pešce kjer se predvidi ponižanje robnikov (Δh=0/2cm) ZGORNJI USTROJ Določitev dimenzij voziščne konstrukcije Minimalne debeline plasti in potrebni debelinski indeks Vrednost nosilnosti planuma (zameljen in peščen grušč) CBR = 3-6 %. Nosilnost povečamo s kamnito gredo debeline 50 cm; na ta način je na planumu posteljice zagotovljena nosilnost CBR = 15 % oz. Ev2 = 80 MN/m2 (po tehnični regulativi TSC /2009 DRSC naj bi se zagotovila minimalna vrednost nosilnosti tal CBR = 15 %). Razpredelnica 3 : Minimalne dimenzije voziščne konstrukcije Material Debelina d I (cm) Faktor ekvivalentnosti materiala Asfaltna krovna plast 13 0,38 4,94 Nevezana nosilna plast 30 0,11 3,30 Debelinski indeks D = d i x a i SKUPAJ D min = 8,24 Izbrane dimenzije in sestava voziščne konstrukcije mora ustrezati minimalnemu skupnemu debelinskemu indeksu D min = 8,24 in pogoju zmrzlinske odpornosti voziščne konstrukcije h min = 80 cm. Predlog izvedbe rekonstrukcije oz. novogradnje Glede na zahteve minimalnega debelinskega indeksa voziščne konstrukcije, vrsto prometne obremenitve, pogoje vgrajevanja in minimalno debelino celotne konstrukcije glede na pogoj zmrzlinske odpornosti enotne dimenzije voziščne konstrukcije predlagamo na obravnavanem odseku ceste : Razpredelnica 4 : Predlog izvedbe voziščne konstrukcije Material d i (cm) a i D = d i x a i vezana obrabno zaporna plast (bitumenski beton-ac 11 surf) zgornja vezana nosilna plast (bituminizirani drobljenec- AC 32 base) 4 0,42 1,68 9 0,35 3,15 nevezana nosilna plast (Tamponski drobljenec TD 32) 30 0,14 4,20 kamnita greda iz zmrzlinsko odp. materiala SKUPAJ 93 9,03 Potrebne dimenzije 80 8, Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 21 26

22 a o = 0,42 a zv = 0,35 a Td = 0,14 količnik ekvivalentnosti za obrabno plast -- bitumenski beton corus inženirji d.o.o. količnik ekvivalentnosti za vezano nosilno plast bitumenizirani drobljenec količnik ekvivalentnosti za nevezano nosilno plast tamponski drobljenec Skupni debelinski indeks je precej večji od potrebnega zato smatramo predlagano voziščno konstrukcijo zadostno za prevzem predvidenih prometnih obremenitev kvaliteta in vgradljivost materialov Na celotnem odseku predlagamo sledečo sestavo materialov : obrabno zaporna plast AC 11 surf B70/100, A3 4cm zgornja nosilna plast AC 32 base B50/70, A3 9cm tamponski drobljenec TD 32 30cm kamnita geda iz zmrzlinsko odp. materiala 50cm Material v kamniti posteljici mora v vsej debelini ustrezati zahtevam za odpornost proti škodljivim učinkom mraza zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije Zagotovijo naj se naslednje nosilnosti: planum temeljnih tal E v2 15 MPa (CBR 3 %) planum kamnite grede E v2 80 MPa (CBR 15 %), zgoščenost 98 % planum tampona E v2 100 MPa, E v2 / E v1 2,2, zgoščenost 98 % BREŽINE Niveleta predvidenih cest poteka pretežno po obstoječem terenu. Nasipne brežine se izvedejo v naklonu 2:3. Na brežinah je predvideno humusiranje z zatravitvijo PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA OZNAČBE NA VOZIŠČU IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠINAH Od horizontalne signalizacije se predvidi: - ločilno črto vozišča, ki se jo obeleži v rastru m (V-2) ali neprekinjeno (V-1), širina črte znaša 10 cm - robno črto vozišča (V-1.1), ki se jo obeleži neprekinjeno, širina črte znaša 10 cm - kratke prekinjene črte v križiščih in na priključkih (V-4) se označi v rastru 1/1 m, širina črte znaša 10 cm - stop črte (V-9) so širine 0.5 m razen na priključkih do objektov kjer so širine 0.4 m - črta (V-10) je širine 0.5 m se označi v rastru 1/1 m Površine za pešce: - prehodi za pešce (V-16) so obeleženi v širini 2.0, 2.5, 3.0 m ali 4.0 m z nizom vzporednih črt širine 0.5 m in enako širokim vmesnim presledkom 3.1 Načrt gradbenih konstrukcij. 52/11-31 risbe 22 26