Poklicna matura matematika ustni del šol. leto 2013 / 2014

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Poklicna matura matematika ustni del šol. leto 2013 / 2014"

Transcript

1 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK Prirediti ameravamo družabo srečaje. Dobimo poudbo, pri kateri zašajo fiksi stroški (ajem dvorae i ivetarja) 80, variabili stroški ( ki so vezai a pogostitev) pa 0 a posamezo osebo.. Vprašaje Koliko zašajo celoti stroški, če pride a prireditev 0 oseb? Koliko oseb mora priti a zabavo, da bodo stroški 30? Opišite liearo eačbo i postopek jeega reševaja.. Vprašaje Ozačimo z število gostov a prireditvi. Celote stroške zapiši kot fukcijo spremeljivke. Narišite graf dobljee fukcije. (Uporabite lahko grafičo račualo ali račualik program Graph ali GeoGebra) Defiirajte splošo liearo fukcijo ter opiši pome smerega koeficieta ter začete vredosti. 3. Vprašaje Goste posedamo za mizami s polmerom Napišite obrazec za izraču ploščie kroga i izračuaj površio ee mize. Kako imeujemo fukcijo? Narišite je graf. Kako imeujemo dobljeo krivuljo? Zapišite splošo kvadrato fukcijo.

2 REŠITEV. a) Stroški: 80 dvoraa + 0 x 0 oseb = 00 Skupaj: Odgovor: Če pride a prireditev 0 oseb stroški zašajo 80 b) 80 0 x 30 x 5 Odgovor: Na zabavo mora priti 5 oseb. Lieara eačba kx+ = 0 : Število x 0 je rešitev eačbe f(x)=0, če velja f(x 0 ) = 0. Eačbi sta ekvivaleti, če imata eako možico.rešitev. Preoblikovaa eačba je eaka prvoti, če : - a L i D strai prištejemo (odštejemo) isto število - če a L i D strai možimo( delimo) s številom, različim od ič Lieara eačba kx+ = 0 : - ima za k0 atako eo rešitev - ima za k==0 za rešitev vsa reala števila - za k=0 i 0 ima obee rešitve. y kx80 y 0x 80 y stroški, x število gostov, Graf: k variabili stroški ( 0 ) y x -0-0 Def.: lieara fukcija f : je fukcija oblike f(x) = kx +, k,. Za smeri koef. k 0 je f araščajoča fukcija. Za smeri koef. k 0 je f padajoča fukcija. Za smeri koef. k = 0 je f kostata fukcija. Kostata določa presečišče grafa lieare fukcije z ordiato osjo. Graf lieare fukcije je premica.

3 3. S r m f ( x) x je kvadrata fukcija. Graf kvadrate fukcije je parabola. Sploša oblika kvadrate fukcije : f ( x) ax bx c f(x)=x^

4 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK V ageciji za trg z epremičiami prodajajo parcelo v obliki pravokotika z dimezijami 50m x 40m. Cea za kvadrati meter zemljišča zaša evrov.. Vprašaje Koliko odštejemo za parcelo, če agecij za svojo storitev zaračua še dodatih 400? Ozačimo z površio parcele. Napišite ceo parcele kot fukcijo spremeljivke, pri čemer upoštevajte tudi stroške agecije. Kako imeujemo tako fukcijo?. Vprašaje Deimo,da je a celoti parceli 40 cm debela plast zemlje. Koliko m 3 zemlje je a parceli? Opišite kvader ter obrazca za izraču voluma i površie kvadra. 3. Vprašaje Na parceli želimo arediti vrt v obliki ajvečjega možega kroga. Izračuajte ploščio tega kroga. Kaj je kroži izsek i kaj kroži lok?

5 REŠITEV. Za parcelo plačamo 400 storite S ab m Cea zemljišča = Za parcelo odštejemo y cea parcele, x površia parcele, k število kvadratih metrov, y 000 x 400 Dobljeo fukcijo imeujemo lieara fukcija: y kx. V abc ,4 800m 3 c 0, 4m b 40m a 50m Kvader : P = ( ab +ac + bc), V = abc D = a + b + c = telesa diagoala 3. r b b= 40m r 0m S r 56m a=50m Kroži lok je del krožice med dvema jeima točkama. Dolžia r l 0 80 Kroži izsek je del kroga, ki leži v daem središčem kotu. r S 0 360

6 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 3 Pisara ima tloris v obliki trikotika s straicami 8m, 6m i 4m.. Vprašaje Narišite skico tlorisa pisare. Koliko m merijo tla pisare? Opišite uporabo Heroovega obrazca.. Vprašaje Koliko m 3 zraka je v tej pisari, če je visoka,6 metra? Opišite tristrao i štiristrao prizmo (skica). 3. Vprašaje V pisaro amestimo omaro, ki zasede 6 m. Koliko % ploščie tal zasede omara? Opišite pojma absoluti delež i relativi delež.

7 REŠITEV. a 8m, b 6m, c 4m Heroova formula: S ss as bs c a b c, s S,6 m. Pisara: V 3 Sv,6,6 30,m V pisari je 30,m 3 zraka. Prizma je oglato telo, ki ga omejujeta vzporeda, sklada si - kotika i - paralelogramov. Straice osovih ploskev so osovi robovi, vsi drugi robovi prizme so straski robovi. Vzporeda - kotika sta osovi ploskvi prizme, plašč prizme oblikuje - paralelogramov. Višia prizme je razdalja med raviama osovih ploskev. Glede a število robov jih razdelimo a tristrae, štiristrae,... Eakoroba prizma : vsi robovi so eako dolgi. Glede a lego straskega roba proti osovi ploskvi pa a pokoče i poševe. Prizma je pravila, če je pokoča i ima za osovi ploskvi pravila mogokotika. Površia :P = S + S pl ; S = plašč.osove ploskve, S pl = ov, o = obseg osove ploskve Volume : V = Ov, v = višia prizme Tristraa prizma: Štiristraa prizma 3.,6 m 3 00 % 6 m 3. x % Odg.: Omara za sede 5,7% ploščie tal x 5,7%,6 Absoluti delež je dejaska vredost. Razmerje deleža d i osove (ali celote) o imeujemo relativi delež i ga ozačimo z r. Velja zveza: d r o

8 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 4 Če se povzpemo po 5 m dolgih (ravih) stopicah, se dvigemo za 8 m. Posameza stopica ima obliko pravokotika dimezije 80 cm x 0 cm.. Vprašaje Izračuajte akloski kot stopic glede a vodorava tla a stopijo atačo. Defiirajte kote fukcije v pravokotem trikotiku. Kako so kote fukcije defiirae pri poljubem kotu?. Vprašaje Izračuajte ploščio tlorisa posameze stopice. Izračuajte dolžio stopice z eako ploščio, če bi ta imela obliko kvadrata. Naštejte pravila za račuaje s kvadratim koreom. 3. Vprašaje Pri dvigu za 8 m moramo prehoditi 3 stopic. Koliko stopic moramo prehoditi, če se želimo dvigiti za m? Opišite premo i obrato sorazmerje ter aštej ekaj kokretih primerov.

9 REŠITEV. 5 stopic v 8m v 8m 800cm α 800 tg 0 0,75 8, cm 00cm Pravokoti trikotik: a,b kateti (asproti kotoma i ), c hipoteuza (asproti kota = 90 0 ) : si a b a,cos, tg, c c b Pri poljubem kotu uporabimo eotski krog. Ploščia tlorisa posameze stopice: S ab cm Dolžia stopice,če bi bila stopica kvadrata: S a a S cm Pravila za račuaje s kvadratim koreom: x x x y xy x x 3. 8m 3 stopic Če se želimo dvigiti za m moramo m. X prehoditi 44 stopic. 3 x 44 8 Količii a i b sta premo sorazmeri, če povečaje ee količie pomei hkrato sorazmero povečaje a : b a b : druge količie, torej če velja: Količii a i b sta obrato sorazmeri, če povečaje ee količie pomei hkrato sorazmero zmajšaje druge a : b a b : količie, torej če velja:

10 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 5 Adrej, Bie i Cee so po vrsti prispevali vsak po, 5 i 8 za pomoč družiam v stiski.. Vprašaje Koliko zaša povpreče prispevek teh treh oseb? Kolikše je stadardi odklo teh treh prispevkov? Opišite pojem aritmetiče sredie i variace oziroma stadardega odkloa.. Vprašaje Ali v zgorjih zeskih prepozate člee kakšega zaega zaporedja? Deimo, da bi 50 ljudi darovalo po zgorji zakoitosti (torej bi vsak asledji daroval 3 več od prejšjega). Koliko bi darovala 3. oseba po vrsti? Koliko bi darovalo vseh 50 oseb skupaj? Kdaj je zaporedje aritmetičo, kdaj geometrijsko? 3. Vprašaje Ozačimo z x zaporedo številko darovalca. Kaj am opisuje fukcija? Narišite je graf. Defiirajte splošo liearo fukcijo i opiši geometrijski pome parametrov..

11 REŠITEV Povpreči prispevek: x 5 Stadardi odklo: Aritmetiča sredia am pove povprečo (=sredjo vredost ). Variaca oz. stadardi odklo pa dejasko razpršeost podatkov okoli povpreče vredosti.., a 5, a 8 a zaporedje je aritmetičo, d 3 3 a a d a oseba po vrsti bi darovala 9. S 3 50 a d S oseb skupaj bi darovalo Zaporedje je aritmetičo, če je razlika poljubih dveh sosedjih čleov a + - a = d kostata ( d je difereca zaporedja ). Zaporedje je geometrijsko, če je količik poljubih dveh sosedjih čleov a a je količik oz.kvociet zaporedja ). 3. f ( x) 3x je lieara fukcija. Graf: q kostate ( q f(x)=3x- f (x) predstavlja vredost, ki jo prispeva oseba z zaporedo številko x Def.: lieara fukcija f : je fukcija oblike f(x) = kx +, k,. Za smeri koef. k 0 je f araščajoča fukcija. Za smeri koef. k 0 je f padajoča fukcija. Za smeri koef. k = 0 je f kostata fukcija. Kostata določa presečišče grafa lieare fukcije z ordiato osjo. Graf lieare fukcije je premica.

12 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 6 Podjetje izdela določeo število izdelkov a da v odvisosti od števila strojev, ki jih uporablja. Ozačimo z x število strojev v uporabi.. Vprašaje Število proizvedeih izdelkov a da aj bo podao s fukcijo. Koliko izdelkov izdela podjetje, če uporablja 4 stroje? Narišite graf fukcije s pomočjo tabeliraja. (Uporabite lahko grafičo račualo ali račualik program Graph ali GeoGebra). Vprašaje Naj bo število izdelkov podao s fukcijo Kako imeujemo to fukcijo? Narišite graf te fukcije. Opiši uporabo Horerjevega algoritma. 3. Vprašaje Podjetje dobiva surovio za izdelke v sodih s polmerom i višio. Koliko takih sodov potrebuje za 85 m 3 surovie? Opišite valj. Kdaj je valj eakostraiče?

13 f(x)=*x^ REŠITEV. x število strojev, y število izdelkov, f ( x) x x y Če uporabljamo 4 stroje, podjetje izdela f (4) 4 3 izdelkov. Poliom: x x, x, x 3 Ničle: 0 x 4x 3 xx x 3 0 y x Horerjev algoritem je postopek za račuaje vredosti polioma p v dai točki c oz.oz deljeje polioma p z liearim poliomom x-c. S pomočjo horerjevega algoritma iščemo ičle polioma.

14 3. r 50cm 0, 5m e sod: V r v 6,8m 3 85 v 80cm 0, 8m število sodov: 3, 7 6,8 Potrebujemo 4 sodov. Valj je telo, ki ga omejujeta dva vzporeda kroga ( osovi ploskvi ) i plašč ( pravokotik ). Kadar je osi presek pokočega valja kvadrat, valju rečemo eakostraiči valj. Površia : S r,s os.p. = rv ( plošč.osega preseka ) P = S + S pl = r( r + v ) Volume : V = r v

15 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 7 V bako vložimo 000 pri leti obresti meri p=5%.. Vprašaje Koliko dearja imamo a baki po 4 letih avadega obrestovaja? Koliko dearja imamo a baki po 4 letih pri obrestem obrestovaju, če je pripis obresti lete? Opišite razliko med avadim obrestovajem i obrestim obrestovajem.. Vprašaje Naj bo vredost glavice po x letih podaa s fukcijo Kolikša je vredost glavice po 3 letih? Kako imeujemo zgorjo fukcijo? Narišite graf fukcije ter aštej lastosti. 3. Vprašaje Naj bo vredost glavice po x letih podaa s fukcijo Izračuajte Iterpretirajte rezultat. Kako imeujemo fukcijo Narišite je graf

16 REŠITEV. G 000 0, p 5% Navado obrestovaje: G G 0 o, o p G o 00 G Odg:: Po 4 letih imamo v baki 400. Obresto obrestovaje: G G 0 r, p r 00 4 G 000, Odg:: Po 4 letih imamo v baki Deari zesek, ki ga vložimo, je vloga (dolg) - glavica ali kapital (G ), ki jo obrestujemo po leti obresti meri (p), izražei v procetih. Po letih so obresti o i glavica G : G0 p o, G G0 o 00 glavico G, pri avadem obrestovaju, ko ves obrestovali čas obrestujemo le p G0r, r, pri obrestoobrestem obrestovaju, ko obrestujemo kapital s 00 prištetimi obrestmi. Obresti se povečujejo G x 000,. x ekspoeta fukcija Po treh letih: G 3 000, x f x 9 y x

17 Def.: Ekspoeta fukcija je fukcija f: oblike f(x)=a x ; a +, a - D f = R, Z f = R + - asimptota os x - vsi grafi gredo skozi točko T( 0,) - fukcija je strogo araščajoča za a oz.strogo padajoča za 0a - ičle ima 3. G x x 000 x ,3 G odg.: po 0 letih dobimo 857,3. To fukcijo imeujemo racioala fukcija. Ničle: x 0 x Poli: x 0 x Asimptota: y f ( 0) y x

18 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 8 Podjetje svojo glavo surovio dobiva v sodih valjaste oblike. Volume posamezega soda meri 9780 cm 3.. Vprašaje Koliko sodov potrebujemo za 0 m 3 surovie? Koliko sodov bi potrebovali za 0 m 3 surovie, če bi uporabljali sode s trikrat majšim volumom? Opišite pojem premega i obratega sorazmerja.. Vprašaje Izračuajte višio soda, če meri polmer osove ploskve 30 cm. Izračuajte površio takega soda. Opišite valj. Opišite eakostraiče valj i primero preoblikujte obrazca za volume i površio. 3. Vprašaje Kaj je osova ploskev valja? Navedi obrazca za ploščio i obseg kroga. Kolikokrat se poveča ploščia kroga, če polmer povečamo za trikrat? Kako imeujemo odvisost, kot je med ploščio i polmerom? Defiirajte kvadrato fukcijo. Kaj je je graf?

19 REŠITEV V cm 0,9780m N Odg.: Za 0m 3 surovie potrebujemo 989 sodov. V V sodov bo trikrat več, torej Količii a i b sta premo sorazmeri, če povečaje ee količie pomei hkrato sorazmero povečaje druge a : b a b : količie, torej če velja: Količii a i b sta obrato sorazmeri, če povečaje ee količie pomei hkrato sorazmero zmajšaje druge a : b a b : količie, torej če velja:. r 30cm V V r v v 8cm r 69, P pl S S r rv 880,3cm Valj je telo, ki ga omejujeta dva vzporeda kroga ( osovi ploskvi ) i plašč ( pravokotik ). Eakostraiči valj: v P 3 r v V 3 v 4 3. Osova ploskev valja je krog: S r, o r Če polmer povečamo za 3-krat r 3r S r r 9 3 r poveča se 9-krat S r ploščia je odvisa od kvadrata polmera ( kvadrata odvisost ) Kvadrata fukcija: f x ax bx c. Graf je parabola.

20 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 9 Deimo, da se virus ACX med ljudmi širi tako, da ajprej zboli e človek, ato pa vsak da vsak okužei preese virus a dva zdrava osebka.. Vprašaje Narišite drevo okužbe za prve štiri di, pri čemer aj bo da prve okužbe ozače z ič. Ali v številu»a ovo«okužeih prepozaš kakšo zao zaporedje? Opišite geometrijsko zaporedje i avedi obrazec za sploši čle.. Vprašaje Število»a ovo«okužeih po x devih lahko opišemo tudi s fukcijo Kako imeujemo to fukcijo? Narišite je graf ter aštej lastosti. 3. Vprašaje Kaj am pove rešitev eačbe? Rešite dao eačbo! Rešite eačbo.

21 REŠITEV 3.,,4,8,6,.. geometrijsko zaporedje: q... a a a a a a q * f x. x ekspoeta fukcija ( glej vzorec izpitega listka številka 7, vprašaje št. ) x x 9 to je ekspoeta eačba x 9 x 00 log eačbo a L i D strai logaritmiramo log x log00 uporabimo pravila za logaritmiraje log00 x log log00 x 6, 644 log

22 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 0 Ozačimo z x razliko. Npr. za aktualo leto 003 velja x=3. Nadalje aj bo s predpisom podaih število zaposleih v podjetju «A«, s predpisom pa število zaposleih v podjetju»b«.. Vprašaje Koliko zaposleih je imelo podjetje»a«leta 005? Kdaj je podjetje»b«imelo 3 zaposleih. Opišite reševaje lieare eačbe.. Vprašaje Grafičo predstavite število zaposleih v podjetju»b«za obdobje Opišite liearo fukcijo. Kaj je je graf? 3. Vprašaje Kako imeujemo fukcijo? Skicirajte graf te fukcije. Kako določimo teme parabole?

23 REŠITEV x x 6x 0 f število zaposleih v A podjetju x x 0 f število zaposleih v B podjetju f leta 005 je imelo podjetje A zaposleih 5 delavcev. 3 x 0 x podjetje B bo melo 3 zaposleih leta 0 Eačbi sta ekvivaleti, če imata eako m.rešitev. Preoblikovaa eačba je eaka prvoti, če : - a L i D strai prištejemo (odštejemo) isto število - če a L i D strai možimo( delimo) s številom, različim od ič.. f , f 0, f 0 4, f (3) 30 6, f y Lieara fukcija: premica. f ( x) kx. Graf je 0 8 k = smeri koeficiet, = začeta vredost 6 4 x y 3. x x 6x 0 D b f je kvadrata fukcija. 4ac 4 ima ičel 4 3 b p a 3, D q 4a T 3, f T x

24 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK Podjetje je proizvedlo leta izdelkov. Vsako leto je povečalo proizvodjo za %.. Vprašaje Koliko so proizvedli leta 009? Opišite za kakšo zaporedje gre! Utemelji! Zapišite defiicijo geometrijskega zaporedja i jegov sploši čle.. Vprašaje Kolikša je bila celota proizvodja v letih 006, 007, 008 i 009 skupaj? Narišite graf, ki kaže povečevaje proizvodje! Kakša je fukcija a sliki zveza ali diskreta? Utemeljite! 3. Vprašaje Koliko bi proizvedli leta 007, če bi se proizvodja povečala za 0%? Defiirajte procet (%)! Za kakšo sorazmerje gre pri procetem račuu? Razložite razliko med premim i obratim sorazmerjem!

25 REŠITEV a , q, 3. geometrijsko zaporedje: q..., a a a a a a q * 4 Leta 009: a , Celota proizvodja v letih 006,007,008 i 009: S , 4, a Leto 006 : a Leto 007: a , Leto 008: a 40000, Leto 009: a 5000, Fukcija je diskreta, zavzema samo določee vredosti % Odg.: Če bi se proizvodja povečala za 0% bi proizvedli X 0% izdelkov x Procet: 0,0 % Premo sorazmerje: glej vzorec št.8 vprašaje

26 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK Nagrada za opravljeo delo zaša 9000 evrov. Razdelijo si jo Jože, Aleka i Tomaž.. Vprašaje Razdelijo si jo v razmerju : 3: 4. Koliko dobi vsak? Kakša sorazmerja pozate? Opišite jih! Kako račuamo v sorazmerju a:b = c:d?. Vprašaje a) Koliko dobi vsak, če morajo plačati 5% davka? b) Kolikše delež agrade dobi Jože? c) Koliko % več od Aleke dobi Tomaž? 3. Vprašaje Kako bi si razdelili agrado, če bi Jože dobil 600 evrov, Aleka za x evrov več, Tomaž pa za x evrov več? Za kakšo zaporedje gre? Defiirajte ga i zapiši sploši čle.

27 REŠITEV. : b : c : 3: 4 a a t, b 3 t, c 4t a b c 9000 t 3t 4t 9000 t 000 Odg.: Jože dob 000, Aleka 3000, Tomaž 4000 Pozamo premo i obrato sorazmerje. ( glej vzorec številka 4, vprašaje 3 ) a : b c : d ad bc. a) % % X.. 85 % X.. 85 % x 700 x % Odg.: Jože dobi 700, Aleka 550, Tomaž 3400 X.. 85 % x b) % Odg.: Jože dobi,% celote agrade. 000 x x , 9000 c) % Odg.: Tomaž dobi 33,33 % več od Aleke X x 33, , 600 +x, x x 600 x 9000 x 400 Odg: Jože dobi 600, Aleka 3000, Tomaž 3400 To je aritmetičo zaporedje: Zaporedje je aritmetičo, če je razlika poljubih dveh sosedjih čleov a + - a = d kostata ( d je difereca zaporedja ). a a d

28 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 3 Na prazo pravokoto igralo ploščo s 6 eako velikimi kvadratimi polji polagamo kamečke.. Vprašaje Imamo 6 kamečkov, vsak izmed jih je drugače barve. Na vsako polje položimo kameček. Na koliko različih ačiov lahko to storimo? Kaj so permutacije?. Vprašaje Na prvo polje položimo kameček, a vsako asledje pa 3 kamečke več. Koliko kamečkov je a vsakem polju plošče? Koliko kamečkov bi bilo a igrali plošči, če bi imela 0 polj? Aritmetičo zaporedje. 3. Vprašaje Straici igrale plošče merita 30 cm i 0 cm.kolikša je ploščia posamezega polja? Ploščia pravokotika.

29 REŠITEV ! To lahko storimo a 70 ačiov. Permutacije so razporeditve daih elemetov a prostih mest. Pomembe je vrsti red. P!. a, a 4, a 7, a 0, a 3, a Aritmetičo zaporedje Če bi imela igrala plošča 0 polj: S a d Pravokotik. S ab cm Ker je 6 eakih polj je ploščia eega polja S 00cm. 6

30 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 4 Adrej gre v kazio. S seboj ima 50 evrov.. Vprašaje Najprej vrže dve»poštei kocki«. Izračuaj verjetost, da pade a kockah vsota pik majša od 6. Defiirajte vzorči prostor.. Vprašaje Nato gre k»eorokemu Jacku«(igrali avtomat). Na koliko ačiov lahko dobi»jack pot«, se pravi, da se pojavijo hkrati 3 eaki simboli, če imamo 0 možih različih simbolov? Opredelite permutacije, variacije i kombiacije. 3. Vprašaje Pri prvih dveh igrah je izgubil 60 % dearja. Koliko evrov mora staviti pri» rouleti«a»pravo«številko, da bo pokril izgubo (upoštevajte, da se vloga izplača v 36- krati vredosti vplačila)? Kako račuamo s %?

31 REŠITEV. Vzorči prostor predstavlja vse može izide ( pik a. I. Kocki ) m 0 P A 0,78 7,8% Vseh možosti je Permutacije so razporeditve daih elemetov a prostih mest. Število permutacij brez poavljaja izračuamo po formuli: P! št. vseh možosti = 36 m št. vseh ugodih možosti = 0 Variacije brez poavljaja so razporeditve različih elemetov a r prostih mest. Pri tem je r, zato ostae ekaj elemetov erazporejeih.! Število variacij brez poavljaja izračuamo po formuli: V r r! Če pri variacijah zaemarimo vrsti red i opazujemo samo, kateri elemeti so izbrai, dobimo kombiacije. Kombiacije brez poavljaja so izbire r (različih) elemetov izmed različih elemetov, ki so a voljo.! Število kombiacij brez poavljaja izračuamo po formuli: C r r! r! r 3. 00% %.. x x 90 Ostae mu x,5 x Staviti mora po,5 Pri procetem račuu upoštevamo, da gre za premo sorazmerje, zato lahko vedo uporabimo sklepi raču.

32 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 5 Mojca je redo hodila a bližjo plaio.. Vprašaje V maju se je povzpela petkrat. Prvič je potrebovala, ure, drugič,0 ure, tretjič,8 ure, četrtič,4 ure i petič,5 ure.koliko časa je v povprečju potrebovala za hojo? Rezultat aj bo v urah i miutah. Katere sredje vredosti pozate?. Vprašaje Nakloski kot pobočja plaie je ves čas približo eak. Izračuaj ta kot, če Mojca do vrha plaie apravi 440 korakov, vsak korak pa je dolg približo 45 cm, premaga pa 700 m višiske razlike. Kote fukcije v pravokotem trikotiku. 3. Vprašaje Juija je Mojca za vzpo potrebovala,76 ure, septembra pa 8% maj. Koliko časa je za vzpo potrebovala septembra? Proceti raču i premo sorazmerje.

33 REŠITEV,,0,8,4,5. x,76, 8 5 ( 0, ,6 mi ) 0, sek Mojca je v povprečju potrebovala uro 45miut i 36 sekud. Pozamo: aritmetičo sredio, mediao i modus.. h=700m d=098m d 440 0,45 098m si , ,6 Kote fukcije v pravokotem trikotiku asprota kateta si hipoteuza a c cos prileža kateta hipoteuza b c asprota kateta ta prileža kateta a b 3.,76h. 00% x. 9 %,76 9 x,6 00 Mojca je potrebovala,6h oz. uro 37miut i sekud. Pri procetem račuu je vedo premo sorazmerje zato lahko uporabimo sklepi ( = križi ) raču.

34 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 6 Borut obiskuje fites vsak četrti da, Ja vsak peti da i Gal vsak šesti da. Vsi obiščejo fites ob isti uri. Prvič so se srečali.jauarja.. Vprašaje Čez koliko di bodo spet skupaj v fitesu? Koliko obiskov bo do takrat opravil Ja? Prafaktorji, ajmajši skupi večkratik.. Vprašaje Kolikša je verjetost, da v slučajo izbraem devu Borut obišče fites? Zakaj je ajvečja verjetost, da v aključo izbraem devu fites obišče Borut? Verjetost slučajega dogodka. 3. Vprašaje Med vadbo v fitesu Borut popije l tekočie, katere liter stae evra, Ja,5 l tekočie po, evra, Gal pa l tekočie po,7 evra. Koliko plačajo vsi skupaj za pijačo? Koliko v povprečju vsak plača za pijačo? Aritmetiča sredia, histogram.

35 REŠITEV. v 4,5, Skupaj bodo v fitesu poovo čez 60 di. 60 : 5 Ja je v 60-ih deh opravil obiskov. Práfáktor ali mogoče tudi práštevílski delítelj ekega celega števila je vsak jegov faktor, ki je praštevilo i da skupaj z drugimi prafaktorji ali z kot eoliče zmožek število samo. Najmajši skupi večkratik števil a i b je ajmajše število, ki je deljivo z a i b. Najmajši skupi večkratik števil je produkt prafaktorjev, ki astopajo v eem ali v obeh daih številih. 4 0, 0 5 0,57,57 6. Borut: A 0,5 5% P Borut hodi v fites ajpogosteje. Ja: P B % Gal: P C % A P, verjetost slučajega dogodka izračuamo tako, da delimo število za poskus ugodih izidov s številom vseh možih izidov. m P A ; 0 PA 3. Borut: 4 Ja:,5,,8 Gal:,7,7 Skupaj: 7,5 4,8,7 x,5 V povprečju vsak plača za pijačo,5. 3 Aritmetiča) je ajbolj zaa i uporabljea sredja vredost. V praksi ajvečkrat uporabljamo za to izraz povprečje. Če razpolagamo s posamezimi vredostmi statističe spremeljivke, izračuamo aritmetičo sredio tako, da vsoto vredosti statističe spremeljivke delimo s številom eot populacije. x x x... x Histogram ali stolpči diagram je vrsta grafikoa, ki se uporablja v statistiki za prikaz porazdelitve določee statističe spremeljivke. Histogram običajo arišemo v koordiatem sistemu, kjer a absciso os aašamo različe vredosti statističe spremeljivke ( razrede ), a ordiato os pa ustreze frekvece

36 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 7 Širjeje virusa gripe devo a ovo okužeih ljudi poazarja geometrijsko zaporedje s prvim čleom i količikom 3.. Vprašaje Zapišite fukcijo, ki opisuje širjeje gripe. Koliko ljudi se bo a ovo okužilo 4. Da? Koliko ljudi bo okužeih po devetih deh? Geometrijsko zaporedje.. Vprašaje Narišite kombiatoričo drevo okužeih za prve 3 di, če bi vsak okuže človek a ovo okužil 3 ljudi. Izračuaj število okužeih po dveh tedih. Osovi izrek kombiatorike. 3. Vprašaje Čez koliko di od začetka širjeja okužbe, bi bilo bolih ljudi? Reševaje ekspoete eačbe.

37 REŠITEV. Geometrijsko zaporedje: a a q a, q 3 f 3 Četrti da f a ovo bi se okužilo 9 ljudi V devetih deh bi se skupaj okužilo S Zaporedje je geometrijsko, če je količik poljubih dveh sosedjih čleov a a je količik oz.kvociet zaporedja ). Sploši čle zaporedja: a aq, vsota čleov GZ: Število okužeih po 4 deh: S Osovi izrek kombiatorike: S a q kostate ( q q g Če imamo a voljo m možosti iz prve skupie i možosti iz druge skupie, izbrati pa želimo eo možost iz prve i hkrati eo iz druge skupie, potem imamo a izbiro skupo m možosti.: kombiatoričo drevo okužeih za prve 3 di ,? a log ezaka astopa v ekspoetu a L i D strai logaritmiramo log log3 log uporabimo pravila za logaritmiraje log a log a log log 3 log log 3 0

38 Poklica matura matematika usti del šol. leto 03 / 04 IZPITNI LISTEK 8 Aleka se je a začetku leta odločila, da bo varčevala. Imela je dva možosti varčevaja glavice v zesku 5 evrov.. Vprašaje Prva možost je bilo varčevaje v baki z obresto mero 3 % i mesečim pripisom obresti (obresto obresti raču). Koliko bi Aleka privarčevala po štirih letih? Obresti raču.. Vprašaje Druga možost je bilo varčevaje pri babici, ki ji je poujala obrestovaje po predpisu s fukcijo Spremeljivka x je čas štet v letih. Koliko bi Aleka privarčevala po štirih letih? Čez koliko let bo privarčevai zesek eak 300 evrov? Kaj je kvadrata eačba i kako jo rešujemo? 3. Vprašaje V kolikšem času bi se glavica 5 evra podvojila, če bi bila obresta mera 5 %, obrestovaje obresto i pripis obresti lete? Uporaba logaritmov pri reševaju eačb.

39 REŠITEV. G 5 0 p r 00, 005 p 3% G G0r 84,09 4 leta 48 mesec ev G0 p o, G G0 o 00 glavico G Po 4 letih bi Aleka privarčevala 84,09., pri avadem obrestovaju, ko ves obrestovali čas obrestujemo le p G0r, r, pri obrestoobrestem obrestovaju, ko obrestujemo kapital s 00 prištetimi obrestmi. Obresti araščajo.. Po 4-ih letih varčevaja: f i Privarčevai zesek bo eak 300 : x 300 f x x x x 48 0 Privarčevai zesek bo eak 300 po 6 letih. x x 6 0 x 8, x 6 Kvadrata eačba je eačba, ki jo lahko prevedemo v obliko ax bx c 0 Reševaje kvadrate eačbe: a) z razcepom ( pr. Vietovo pravilo ) b D a b) po formuli: x, D b 4ac,, 8 Na rešljivost vpliva diskrimiata : - Če D=0 ima kvadrata eačba eo dvojo rešitev - Če D0 eačba ima realih rešitev - Če D0 sta rešitvi eačbe dve različi reali št. G G G0r G ,05 : 5 p 5%,05 log? log log,05 log Odg.: Glavica bi se podvojila čez približo 4 let. log,05 log log,05 4,4 Če ezaka astopa v ekspoetu, eačbo a L i D strai logaritmiramo i uporabimo pravila za račuaje z logaritmi.

40

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center. Izpitna pola

Državni izpitni center. Izpitna pola Š i f r a k a d i d a t a : Državi izpiti ceter *P43C0* ZIMSKI IZPITNI ROK Izpita pola Dovoljeo gradivo i pripomočki: Kadidat priese alivo pero ali kemiči svičik, svičik, radirko, umeričo žepo račualo

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 5.. 999. Izračuaje kompoee ampliudega spekra podaega periodičega sigala! Kolikša je osova frekveca ega sigala? Tabeliraje prvih šes ampliud! -,,,,3,4,5 - [ms]. Izračuaje Fourierjev rasform podaega

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI

PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI PODATKI, FREKVENČNE PORAZDELITVE IN NJIHOV OPIS: MERE SREDNJE VREDNOSTI IN RAZPRŠENOSTI. KAKO NAREDIMO FREKVENČNO PORAZDELITEV Recimo, da so am a razpolago podatki (pr. število prijateljev, s katerimi

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

POSLOVNO RAČUNSTVO 2

POSLOVNO RAČUNSTVO 2 Viktorija Pirš POSLOVNO RAČUNSTVO 2 Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: EKONOMIKA POSLOVANJA Vsebiski sklop: POSLOVNO RAČUNSTVO IN STATISTIČNA ANALIZA POJAVOV Ljubljaa, maj 2009 Sredje strokovo izobraževaje

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

3.2.1 Homogena linearna diferencialna enačba II. reda

3.2.1 Homogena linearna diferencialna enačba II. reda 3 Homogea lieara difereciala eačba II reda V slošem se homogee lieare difereciale eačbe drugega reda e da rešiti v aljučei oblii vedar a se da v rimeru o oamo eo artiularo rešitev itegracijo dobiti drugo

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

STATISTIKA 5. predavanje. Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

STATISTIKA 5. predavanje. Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak STATISTIKA 5. predavaje Doc.dr. Tadeja Kraer Šumejak PORAZDELITVE VZORČNIH STATISTIK Imejmo vzorec velikosti. Na tem vzorcu ima spremeljivka X vredosti: x 1, x 2,, x. Vzorča statistika je poljuba fukcija

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

2. Pogreški pri merjenju in merilna negotovost

2. Pogreški pri merjenju in merilna negotovost . Pogreški pri merjeju i merila egotovost Kljub objektivosti merilega postopka e dobimo prave vredosti veličie. Vzroki: učiki vplivih veliči, epopolost merilih metod, epopolost merilih aprav, M - Opravka

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

3n an = 4n3/2 +2n+ n 5n 3/2 +5n+2 n a 2 n = n 2. ( 2) n Dodatak. = 0, lim n! 2n 6n + 1

3n an = 4n3/2 +2n+ n 5n 3/2 +5n+2 n a 2 n = n 2. ( 2) n Dodatak. = 0, lim n! 2n 6n + 1 Nizovi 5 a = 5 +3+ + 6 a = 3 00 + 00 3 +5 7 a = +)+) ) 3 3 8 a = 3 +3+ + +3 9 a = 3 5 0 a = 43/ ++ 5 3/ +5+ a = + + a = + ) 3 a = + + + 4 a = 3 3 + 3 ) 5 a = +++ 6 a = + ++ 3 a = +)!++)! +3)! a = ) +3

Διαβάστε περισσότερα

Polgrupe i grupe (1) Razišči strukturo asledjih grupoidov: (a) S = R za operacijo x y = x + y + xy, { [ ] 1 x (b) S = 0 1 x R za operacijo možeje matrik, (c) S = R 3 za operacijo vektorski produkt, (d)

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA IZ BREWSTER-JEVEGA KOTA

MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA IZ BREWSTER-JEVEGA KOTA VAJA 3. Merjeje lomega količika iz Brewster-jevega kota VAJA 3. - MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA IZ BREWSTER-JEVEGA KOTA 3.1. Odboj svetlobe a površii stekla Povezavo med koti vpadega, odbitega i lomljeega

Διαβάστε περισσότερα

( x) ( ) dy df dg. =, ( x) e = e, ( ) ' x. Zadatak 001 (Marinela, gimnazija) Nađite derivaciju funkcije f(x) = a + b x. ( ) ( )

( x) ( ) dy df dg. =, ( x) e = e, ( ) ' x. Zadatak 001 (Marinela, gimnazija) Nađite derivaciju funkcije f(x) = a + b x. ( ) ( ) Zadatak (Mariela, gimazija) Nađite derivaciju fukcije f() a + b c + d Rješeje Neka su f(), g(), h() fukcije ezavise varijable, a f (), g (), h () derivacije tih fukcija po Osova pravila deriviraja Derivacija

Διαβάστε περισσότερα

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek. DN#3 (januar 2018) 3A Teme, ki jih preverja domača naloga: Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga

Διαβάστε περισσότερα

3.letnik - geometrijska telesa

3.letnik - geometrijska telesa .letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

( , 2. kolokvij)

( , 2. kolokvij) A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija. 1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut

Državni izpitni center. Osnovna raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Sobota, 4. junij 2011 / 120 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M11140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat

Διαβάστε περισσότερα

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Srednja elektro šola in tehniška gimnazija M A T E M A T I K A USTNA VPRAŠANJA S PRIMERI ZA POKLICNO MATURO 006/007 NARAVNA ŠTEVILA Katera števila imenujemo naravna števila? Naštejte

Διαβάστε περισσότερα

Vaja 1: Računanje z napakami

Vaja 1: Računanje z napakami Vaja : Račuaje z apakami Matej Bažec 9. oktober 25 Povzetek Spozali bomo osove račuaja z apakami. Obovili bomo zaje o absolutih i relativih apakah, smiselosti zapisa decimalih mest i pravila račuaja z

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Riješeni zadaci: Nizovi realnih brojeva

Riješeni zadaci: Nizovi realnih brojeva Riješei zadaci: Nizovi realih brojeva Nizovi, aritmetički iz, geometrijski iz Fukciju a : N R azivamo beskoači) iz realih brojeva i ozačavamo s a 1, a,..., a,... ili a ), pri čemu je a = a). Aritmetički

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 2. Sobota, 4. junij 2011 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M111401* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 011 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika. Funkcije in enačbe Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

INŽENIRSKA MATEMATIKA I INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična

Διαβάστε περισσότερα

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne

Διαβάστε περισσότερα

Dvanaesti praktikum iz Analize 1

Dvanaesti praktikum iz Analize 1 Dvaaesti praktikum iz Aalize Zlatko Lazovi 20. decembar 206.. Dokazati da fukcija f = 5 l tg + 5 ima bar jedu realu ulu. Ree e. Oblast defiisaosti fukcije je D f = k Z da postoji ula fukcije a 0, π 2.

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut

Državni izpitni center. Višja raven MATEMATIKA. Izpitna pola 1. Torek, 25. avgust 2009 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M094011* Višja raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Torek, 5. avgust 009 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva

Διαβάστε περισσότερα

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK

*P091C10111* MATEMATIKA. Izpitna pola. Sobota, 6. junij 2009 / 120 minut SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P09C0* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MATEMATIKA Izpitna pola Sobota, 6. junij 009 / 0 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Navadne diferencialne enačbe

Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama

Διαβάστε περισσότερα

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE 11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE Hiperbolična kvazi linearna PDE ima obliko au xx + bu xy + cu yy = f, (1) kjer so a, b, c, f funkcije x, y, u, u x in u y, ter velja b 2 4ac > 0. Če predpostavimo,

Διαβάστε περισσότερα

6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil?

6. Kako razstavimo razliko kvadratov a2 - b2? Ali se vsota kvadratov a2 + b2 da razstaviti v množici realnih števil? USTNA VPRAŠANJA IZ MATEMATIKE šolsko leto 2005/2006 I. NARAVNA IN CELA ŠTEVILA 1. Naštejte lastnosti operacij v množici naravnih števil. Primer: Izračunajte na dva načina vrednosti izrazov 2. Opišite vrstni

Διαβάστε περισσότερα

Arjana Žitnik. Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu

Arjana Žitnik. Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu Arjana Žitnik Rešene naloge iz kolokvijev in izpitov pri predmetu DISKRETNA MATEMATIKA 1 Študijsko gradivo za študente 1. letnika Finančne matematike Ljubljana, 2016 NASLOV: Rešene naloge iz kolokvijev

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ

P P Ó P. r r t r r r s 1. r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s. Pr s t P r s rr. r t r s s s é 3 ñ P P Ó P r r t r r r s 1 r r ó t t ó rr r rr r rí st s t s Pr s t P r s rr r t r s s s é 3 ñ í sé 3 ñ 3 é1 r P P Ó P str r r r t é t r r r s 1 t r P r s rr 1 1 s t r r ó s r s st rr t s r t s rr s r q s

Διαβάστε περισσότερα

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1 2 cos(3 π 4 ) sin( + π 6 ). 2. Pomoću linearnih transformacija funkcije f nacrtajte graf funkcije g ako je, g() = 2f( + 3) +. 3. Odredite domenu funkcije te odredite f i njenu domenu. log 3 2 + 3 7, 4.

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006 1. Dana je množica predpostavk p q r s, r t, s q, s p r, s t in zaključek t r. Odloči, ali je sklep pravilen ali napačen. pravilen, zapiši

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA Polona Oblak Ljubljana, 04 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5(075.8)(0.034.) OBLAK,

Διαβάστε περισσότερα

= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in

= Števila 264, 252, 504 zapiši kot produkt praštevil in poišči njihov skupni največji delitelj in PRIPRAVA NA POM REALNA ŠTEVILA in PKS. Izračunaj: ( ( ) ( )) (( ) ) [ ] ( ( ) ) 4 0 ( ) ( ) 4 + 6 7 4 + + 4 + = 0 4 0 ( + ) 5 + ( 0) ( ) + (( 5) + ( ) ( ) ) = [ ]. Poenostavi in rezultat razstavi: ( +

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil. Zaporedja števil V matematiki in fiziki pogosto operiramo s približnimi vrednostmi neke količine. Pri numeričnemu računanju lahko npr. število π aproksimiramo s števili, ki imajo samo končno mnogo neničelnih

Διαβάστε περισσότερα

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z. 3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti

Διαβάστε περισσότερα

1.4 Tangenta i normala

1.4 Tangenta i normala 28 1 DERIVACIJA 1.4 Tangenta i normala Ako funkcija f ima derivaciju u točki x 0, onda jednadžbe tangente i normale na graf funkcije f u točki (x 0 y 0 ) = (x 0 f(x 0 )) glase: t......... y y 0 = f (x

Διαβάστε περισσότερα

MODERIRANA RAZLIČICA

MODERIRANA RAZLIČICA Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA

Διαβάστε περισσότερα

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA

1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA 1 MNOŽICE ŠTEVIL. NARAVNA, CELA, RACIONALNA, REALNA ŠTEVILA 1. Naštej lastnosti osnovnih računskih operacij v množici naravnih števil. 2. Kakšen je vrstni red računskih operacij v množici celih števil?

Διαβάστε περισσότερα

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W

Διαβάστε περισσότερα

Matematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo-

Matematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo- LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA Matematika za 4. letnik srednjega strokovnega izobraževanja -interno gradivo- Avtor: Samo Žerjal Nova Gorica, november 016 KAZALO 1 Trigonometrija... 3 1.1 Grafi in lastnosti

Διαβάστε περισσότερα