2012/13. ČEZ DRN IN STRN PO POHORJU 2013 Gradivo za terensko delo. III. gimnazija Maribor Gosposvetska cesta Maribor. Ime in priimek: Razred:

Transcript

1 2012/13 III. gimnazija Maribor Gosposvetska cesta Maribor ČEZ DRN IN STRN PO POHORJU 2013 Gradivo za terensko delo Ime in priimek: Razred:

2 AVTORJI DELOVNEGA ZVEZKA Romana Bohak Farič Katja Novak Tina Zupanc Leon Gobec Jasna Ul Može Tine Strmšek Ada Trančar Andreja Vergles Glažar Anica Hartman Tamara Šiško Barbara Zajšek Karmen Peršak RAČUNALNIŠKA OBDELAVA Žilbert Tivadar OBLIKOVANJE PLATNICE Katarina Goričan Pokrivač LEKTORIRANJE Karmen Peršak

3 KAZALO: 1. TEMPERATURA V GLOBINAH POHORJA 1 2. OPAZOVALNICA: VODA ZA OGREVANJE 4 3. GEOGRAFIJA ZADNJI, KI ŠE PIJEMO ČISTO VODO BIOLOŠKA ANALIZA VODE V RADVANJSKEM POTOKU STROKOVNI IZRAZI/TERMINI NALOGE IN VPRAŠANJA ZA DOMAČE DELO RAZPOREDITEV SKUPIN KARTA POHORJA 35

4 1. TEMPERATURA V GLOBINAH POHORJA 1. naloga Navodilo: Izmeri temperaturo na različnih globinah tal na istem merilnem mestu. Podatke vpiši v tabelo: Globina (cm) Temperatura ( C) Izmerjene podatke predstavi v danem koordinatnem sistemu. Osi koordinatnega sistema ustrezno označi. Meritev je bila opravljena ob uri. Poimenuj neodvisno spremenljivko: Poimenuj odvisno spremenljivko: 1

5 Zapiši definicijsko območje funkcije: Zapiši zalogo vrednosti funkcije: Oceni, kolikšna je temperatura na globini 100 cm 2. naloga Slika prikazuje povprečno temperaturo tal v različnih globinah v Mariboru za mesec junij v obdobju (vir: in premico, ki se danim podatkom najbolje prilega. 20 T( C) h(cm) Poimenuj neodvisno spremenljivko: Poimenuj odvisno spremenljivko: Zapiši definicijsko območje funkcije: Zapiši zalogo vrednosti funkcije: Na približno kateri globini je povprečna temperatura tal v Mariboru junija okoli 17 C? Na katerih globinah je povprečna temperatura tal v Mariboru junija pod 18 C? 2

6 Oceni, kolikšna je temperatura tal junija v Mariboru na globini 40 cm. Od česa je odvisna povprečna temperatura tal v različnih globinah? Na zgornji sliki je vrisana premica, ki se danim podatkom najbolje prilega. Oceni, koliko je smerni koeficient in koliko začetna vrednost te premice: k, n. Povprečno temperaturo tal v različnih globinah v Mariboru za mesec junij lahko dokaj dobro opišemo s predpisom T = 0,0482h+ 20,323. T je oznaka za, merjeno v, h pa oznaka za, merjeno v. Zapiši smerni koeficient grafa zgornje funkcije: Zapiši začetno vrednost grafa zgornje funkcije:.. Primerjaj smerni koeficient in začetno vrednost s svojo oceno na prejšnji strani. Za koliko si se zmotil? Izračunaj, kolikšna je temperatura tal na globini 40 cm, in primerjaj odgovor s svojo ugotovitvijo na prejšnji strani. Izračunaj, kolikšna je temperatura tal na globini 20 m, in zapiši odgovor. Ali je izračunana temperatura na globini 20 m realna? Zakaj? Kaj se dogaja s temperaturo Zemlje, ko se globina veča? Utemelji odgovor. 3

7 2. OPAZOVALNICA: VODA ZA OGREVANJE Segrevanje vode Vprašaj mentorja: čas postavitve vzorcev: temperatura vzorcev: C Določi uro meritve in izračunaj čas izpostavitve plastenke napolnjene z vodo zunanjim vplivom. Izmeri temperaturo vode v posamezni plastenki in izračunaj povprečno vrednost. vzorec čas meritve čas gretja temperatura vode temperaturna razlika voda v prozorni plastenki na soncu t s T C T C voda v počrnjeni plastenki na soncu t s T C T C voda v prozorni plastenki v senci t s T C T C voda v počrnjeni plastenki v senci t s T C T C 4

8 VPRAŠANJA & NALOGE: Ali so temperature vode v različnih vzorcih med seboj enake? Zakaj prihaja do razlik? Od česa vse je odvisno, za koliko se bo voda v plastenki ogrela? Ali bi lahko ugotovitve uporabil za pridobivanje energije? Na kakšen način bi se lahko voda v plastenki še bolj ogrela? 5

9 Imenuj nekaj naprav, ki delujejo na principu segrevanja vode s sončno energijo! Osvetljenost Določi smer padanja sončnih žarkov. Izmeri osvetljenost v smeri padanja žarkov. Izmeri osvetljenosti pri različnih odklonih od smeri vpadanja sončnih žarkov. Nariši graf, kako se osvetljenost spreminja glede na odklon od smeri vpadanja sončnih žarkov. 6

10 Graf: E = E ( ) VPRAŠANJA & NALOGE Kako se spreminja osvetljenost glede na odklon od smeri vpadanja sončnih žarkov? Zbiranje sončnih žarkov z lečo Meritev zaključi, če temperatura naraste nad 120 C!!! Temperaturni senzor daj v gorišče zbiralne leče. Eno minuto vsakih 10 sekund odčitaj temperaturo. Zbiralna leča t1 (s) T1 ( C) 7

11 VPRAŠANJA & NALOGE Kako se spreminja temperatura v gorišču leče? Ali bi lahko ugotovitve uporabili (in na kakšen način) za učinkovito pridobivanje energije? Sončni kolektorji Dopolni shemo na sliki! Uporabi naslednje izraze: sprejemnik sončne energije, ogrevalnik sanitarne vode, črpalka, regulacija, sonce, sanitarna voda. 8

12 Sončni kolektorji so sistem namenjen izkoriščanju energije Sonca za ogrevanje sanitarne vode. V sistemu voda kroži v treh delih: 1. del: skozi sončni kolektor 2. del: skozi bojler (ogrevalnik sanitarne vode) 3. del: skozi kotel do uporabnika. Kakšne lastnosti mora imeti voda v 1. delu kroga? Pomisli na zimski čas! Kako bi to dosegli?. Kakšne lastnosti mora imeti sanitarna voda (skozi bojler)? Zakaj?. V sončnem poletnem dnevu proizvede 1 m 2 kolektorjev 11 MJ toplote. Na strehi je 5 m 2 kolektorjev, prostornina bojlerja pa je 300 litrov. Za koliko stopinj kolektorji ogrejejo sanitarno vodo? Enačba: Q = m c ΔT; c = 4200 J/ kg K Koliko litrov kurilnega olja lahko na tak način prihranimo? Iz enega litra kurilnega olja dobimo 32 MJ toplote. V katero smer in pod katerim kotom moramo namestiti sončne kolektorje, da jih bomo najbolje izkoristili? 9

13 3. GEOGRAFIJA Kadar je prevroče, se lahko umaknemo v senco dreves in se ohladimo, kadar pa nas zebe, stopimo na sonce, da nas ogreje. Hkrati nam v močnem soncu blešči, v gosti senci dreves pa je osvetljenost tako majhna, da se nam zdi mračno. Tako temperatura kot osvetljenost vplivata na življenje rastlin in živali v gozdu in v potoku. Izvedite meritve po zapisanem vrstnem redu: Gozd Čas izvajanja meritev: Temperatura zraka: Hitrost vetra: Zračni tlak: Temperatura vode v potoku: Vlažnost v zraku: TEMPERATURA VODE V POTOKU Opišite, kako širok je potok (ali ga lahko prečkamo s korakom), kakšna je njegova globina (ali vidimo dno), kako hitro teče (ali vidimo gibanje vode), kakšna je kamninska podlaga ter kaj obdaja potočno strugo. 10

14 Temperatura in višina vode v potoku ( reki) se spreminjata in sta odvisni od več dejavnikov. Navedi tri dejavnike. Razloži pomen temperature vode v potoku ali reki. MERJENJE PROSTORNINSKEGA PRETOKA POTOKA Opazujte strugo potoka v dolžini 10 m. Obliko struge običajno povezujemo s presekom vodnega toka, ta pa se spreminja glede na vreme. V času obilnih padavin se presek vodnega toka poveča, v sušnem obdobju pa je presek zelo majhen ali pa ga sploh ni. Pribor: - umerjena palica dolžine dva metra, - metrska palica. Navodila: Izmerite širino potoka. Podatek vpišite v tabelo 1. Umerjeno palico položite pravokotno na vodni tok (reko, potok) čim bližje vodni gladini. Z metrsko palico izmerite globino reke (potoka) na vsakih 10 cm od levega oziroma desnega skrajnega roba reke (potoka), kot prikazuje slika 1. Meritve zapisujte v tabelo 1 in izračunaj ploščino preseka vodnega toka - S. 11

15 Tabela 1: Širina potoka cm Globina 1 Globina 2 Globina 3 Globina 4 Globina 5 Globina 6 Globina 7 Povprečna globina potoka Površina ovlaženega profila ( F) = širina * povprečna globina F = = cm2 = m2 Merjenje hitrosti vode Hitrost vodnega toka boste merili v dolžini 10 m. Ob strugi označite želeno dolžino. V smeri toka vode spustite npr. kos lesa (stiropor) in izmerite, koliko časa potrebuje za to pot. Izvedite več meritev. Podatke vpišite v tabelo 2. Na osnovi pridobljenih podatkov izračunajte hitrost vode. 12

16 Tabela 2 Pot 10 m Meritev 1 Meritev 2 Meritev 3 Meritev 4 Meritev 5 Povprečna hitrost Čas potovanja predmeta Hitrost v =s / t ( m/s) Vodni pretok Prostorninski tok vode nam pove, kolikšna prostornina vode preteče v enoti časa. Izražamo ga v m 3 /s, l/s in podobnih enotah. Prostorninski pretok je odvisen od preseka cevi oziroma potoka in od hitrosti vode. Na osnovi zgornjih dveh meritev lahko s formulo Q = F v izračunamo vodni pretok: to je prostornina vode, ki steče na nekem mestu v eni sekundi. Pri tem so : Q vodni pretok F površina ovlaženega profila v povprečna hitrost vode Tako lahko izračunamo : Q = F * v Q = = m/s3 13

17 I[mA] Na podlagi pridobljenih podatkov narišite prečni profil ovlaženega dela struge potoka. Izmerjeno širino reke (potoka) in izmerjene globine vodnega toka prenesite v primernem merilu na I[mA] milimetrski papir in določite oziroma 60 izračunajte ploščino preseka vodnega toka ,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 0,0 5,0 0,5 5,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5 U[V] Zakaj je pomembno poznati pretok vode v potoku, reki? Kako je življenje ob potoku, reki povezano s tem podatkom? Katera možnost se vam zdi za današnjo izvedbo najprimernejša? Odgovor utemeljite. ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE OPAZOVALNICE Koliko vode preteče skozi izbrani presek potoka v 24 urah in koliko v enem letu? Kaj lahko vpliva na spremembo (povečanje ali zmanjšanje) pretoka potoka? V katere gospodarske namene bi lahko človek opazovani potok izkoristil? 14

18 4. ZADNJI, KI ŠE PIJEMO ČISTO VODO S pomočjo kemijske analize vode lahko ocenimo kvalitetni razred vode. Sledite navodilom za delo in ugotovitve sproti vpisujte v končno preglednico. OCENA VONJA VODE Vonj dajejo vodi ponavadi produkti, ki nastajajo pri gnilobnih procesih. Pogosto je potrebno te vonje ločiti po jakosti in vrsti. Vonj pogost povzročajo snovi že v minimalnih koncentracijah, ki jih z enostavnimi metodami ne moremo določiti. Iz vonja torej lahko sklepamo tudi na pitnost vode. Pitne vode morajo biti brez vonja. Pribor in kemikalije: steklenica z zamaškom. Potek dela: V steklenico zajemite do 2/3 vode. Steklenico zaprite in dobro pretresite. Steklenico nato odprite in povohajte. Po spodaj ležeči Ballovi tabeli opredelite vonj: Ball moč vonja opis vonja 0 ni vonja vonja ne zaznaš 1 zelo slab vonj zazna samo strokovnjak 2 slab vonj zaznaš, ko te nanj opozorijo 3 zaznaven rahlo zaznaven 4 značilen privlači pozornost 5 močan močan vonj, voda ni pitna 15

19 Glede na vrsto vonja pa opredelimo: 1. vonj po zemlji 2. vonj po trohnobi 3. vonj po gnilobi 4. zoprno smrdeč 5. vonj po kemičnih snoveh OCENA BARVE VODE Voda je brezbarvna tekočina, vendar se njena barva zaradi vrste dejavnikov lahko spremeni (vpliv tal, živih bitij, industrijskih odplak). Obarvanost vode najpogosteje povzročajo koloidne spojine Fe 3+, spojine Mn in humusne spojine. Razloži: Kakšne barve so stoječe vode oz. tiste, ki imajo majhen pretok? Zakaj? Katere snovi ugodno vplivajo na razvoj alg? Kakšne barve mora biti pitne voda? Pribor in kemikalije: dve čaši 100 ml bel papir Potek dela: Natočite v eno od čaš destilirano, v drugo pa vzorčno vodo. Postavite pod obe čaši bel papir in primerjajte obarvanost glede na spodnjo tabelo: 1 brez barve 6 rumenozelena 2 rumenkasta 7 zelenkasta 3 rumena 8 zelena 4 rumenorjava 9 sivorumena 5 rjava 10 sivordeča OCENA BISTROSTI VODE Motnost najpogosteje povzročajo prisotnost netopnih in koloidnih snovi anorganskega ali organskega porekla. Najpogosteje so to silikatna kislina, aluminijev hidroksid, železov hidroksid, mikroorganizmi ali organske snovi. Pitna voda mora biti bistra. Pribor in kemikalije: čaša 100 ml bel papir 16

20 Potek dela: V čašo natočite vodo, podstavite bel papir in ocenite bistrost s pomočjo spodnje tabele: 1 bistra 3 motnost 2 komaj opazna motnost 4 vidni trdni delci MERJENJE ph VODE ph je definiran kot negativni dekadični logaritem koncentracije vodikovih ionov. ph = -log[h + ] Običajno ima vrednost od ph lestvica izgleda takole: -----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I-----I kislo nevtralno bazično Čista voda ima nevtralni ph (ph = 7). V naravnih vodah pa se ph giblje v mejah med 6,5-8,5. Kislost povzročajo raztopljen CO2, humusne ter druge šibke organske kisline. Bazičnost pa povzročajo predvsem karbonati zemljoalkalijskih spojin. Pribor in kemikalije: čaša 100 ml, ph papir Potek dela: V čašo nalijte vzorčno vodo. Pomočite ph papir v vodo in nato obarvanje le tega primerjajte z barvno skalo na škatlici ph papirjev. ph izmerite tudi s pomočjo reagentov in navodil iz Merckovega kovčka. Primerjajte obe metodi! Ugotovitve: 17

21 DOLOČANJE TRDOTE VODE Ali veš? - Kakšna je razlika med trdo in mehko vodo? - Na kateri način najlažje, brez kemikalij, preverimo ali je voda trda? - Ali obstaja'' mehčalec'' vode? Kako se imenuje? Kako bi ga poimenoval ti? - Premisli komu vse in zakaj trda voda povzroča preglavice! Površinska voda vsebuje raztopljene soli, predvsem soli Ca in Mg v obliki raztopljenih hidrogenkarbonatov, sulfatov in kloridov (Ca 2+, Mg 2+, HCO3 -, Fe 2+, Cl -, SO4 2- ). Imenujemo jo trda voda. Te soli prihajajo v vodo iz tal, večinoma z delovanjem CO2 na karbonate mineralov, z erozijo tal in z raznimi biokemijskimi procesi. Vsebnost raztopljenih soli v vodi oziroma trdoto vode podajamo v trdotnih stopinjah N. 1 N = 10 mg CaO/L H2O Opis trdot vode: zelo mehka 0 5 trda mehka 5 10 zelo trda nad 25 zmerno trda Glede na naravo raztopljenih snovi ločimo: a) celokupno trdoto b) karbonatno trdoto c) nekarbonatno trdoto d) kalcijevo trdoto e) magnezijevo trdoto a) določanje celokupne trdote Pribor in kemikalije: SERA gh test Potek dela: Kiveto večkrat splahnemo z vodo, ki jo nameravamo kontrolirati. Kiveto napolnimo do oznake 5 ml in po kapljicah dodajamo reagent. Po vsaki kapljici stresamo. Ponavljamo tako dolgo, da barva preide iz rdeče preko rjave v zeleno. Število kapljic ustreza skupni trdoti. 18

22 b) določanje karbonatne trdote Pribor in kemikalije: SERA kh test Potek dela: Kiveto večkrat splahnemo z vodo, ki jo nameravamo kontrolirati. Kiveto napolnimo do oznake 5 ml in po kapljicah dodajamo reagent. Po vsaki kapljici kiveto stresamo, ponavljamo tako dolgo, dokler barva ne preide iz modre preko zelene v rumeno. Število kapljic ustreza karbonatni trdoti. c) določanje nekarbonatne trdote nekarbonatna trdota = celokupna trdota karbonatna trdota DOLOČANJE NITRATNIH IN NITRITNIH IONOV (NO 3-, NO 2- ) Poznamo nitrat (V) NO3 -, ki ga imenujemo kar nitrat in nitrat (III) NO2 -, ki ga imenujemo nitrit. V našem okolju se nenehno pretvarjata iz ene oblike v drugo. Iz prsti, kjer nastajajo nitrati iz amonijevih spojin in amorfnega dušika, jih deževnica spira v vodo, saj so vsi nitrati v vodi dobro topni. Prav tako spira deževnica nitrate v vodo tudi iz anorganskih gnojil s kmetijskih zemljišč. Prevelike množine nitratov v hidrološkem ciklusu povzročijo onesnaževanje vode in s tem ekološko neravnovesje. Visoke koncentracije NO3 - v pitni vodi povezujejo tudi s povečano verjetnostjo raka na želodcu in požiralniku. Koncentracija nitrata (V) v pitni vodi ne sme presegati 10 mg/l. Nitrat (III) je strupen. Vpliva na molekule hemoglobina, kjer povzroči oksidacijo Fe 2+ v Fe 3+, le- ta pa ni več sposoben prenašati kisika. Največja dovoljena količina nitritnih ionov v pitni vodi je 0,005 mg/l. a) določanje nitratnih ionov Pribor in kemikalije: po navodilih iz Merckovega kovčka Potek dela: Zapišite ali skicirajte potek dela! b) določanje nitritnih ionov Pribor in kemikalije: po navodilih iz Merckovega kovčka 19

23 Potek dela: Zapišite ali skicirajte potek dela! REZULTATI PARAMETRI ENOTA VZOREC 1 temperatura C vonj / barva / bistrost / ph papir ph meter celokupna trdota karbonatna trdota nekarbonatna trdota / N N N ANIONI nitrat NO3 - nitrit NO2 - mg/l mg/l Zajemno mesto vzorca 1: 20

24 5. BIOLOŠKA ANALIZA VODE V RADVANJSKEM POTOKU IN OCENA ONESNAŽENOSTI OZRAČJA OB POTOKU NA OSNOVI PRISOTNOSTI DOLOČENIH MORFOLOŠKIH SKUPIN LIŠAJEV Voda je eden najpomembnejših virov za življenje vseh živih bitij na našem planetu. Zaradi tega dejstva bi moral biti človek, ki v veliki meri upravlja s planetom Zemljo, pri svojih posegih v okolje in vplivih nanj veliko bolj skrben. Biološka analiza onesnaženosti vode je zanesljiv način ocenjevanja kakovosti vode, ki ne pokaže le trenutnega stanja tako kot kemična analiza. Za natančno oceno kakovosti vode je zato potrebno opraviti tako biološko kot kemično analizo. Z biološko analizo določimo kakovost vode in njen kakovostni razred. Biološko analizo opravimo tako, da ugotovimo, katere vrste organizmov živijo v vodi. Oceno onesnaženosti nam dajo različni bioindikatorski organizmi, živeči v vodi. Cilji raziskovanja: dijaki na terenu spoznavajo vrste rastlin in živali, ki živijo ob in v Radvanjskem potoku. Spoznavajo bioindikatorje (lišaje, bioindikatorske vrste rastlin in živali), glede na njihovo prisotnost ali odsotnost ocenijo stopnjo onesnaženosti vode in okolja na mestu raziskovanja. Dejavnosti dijakov: - dijaki spoznajo, popišejo in skicirajo rastlinske vrste, ki uspevajo na izbranem mestu raziskovanja, rastlinske vrste razvrstijo v sistem; - dijaki spoznavajo, popišejo in skicirajo osnovne bioindikatorske vrste živali, ki jih najdejo na izbranem mestu raziskovanja v potoku in jih razvrstijo v sistem; - dijaki spoznajo, popišejo in skicirajo osnovne bioindikatorske skupine lišajev, ki jih najdejo na izbranem mestu raziskovanja v gozdu. Material: kadičke, ročne lupe, preparirne igle, pincete, mrežice za lovljenje živali, ključi za določanje rastlin in živali. Navodila za delo: dijaki v in ob potoku naberejo primerke rastlin in živali. Opazujejo jih z lupo, jih s slikovnimi ključi določijo in skicirajo na delovne liste. 21

25 REZULTATI RAZISKOVALNEGA DELA POPIS IN KLASIFIKACIJA BIOINDIKATORSKIH VRST ŽIVALI V VODI Vrsta živali (bioindikatorja) Sistematska razvrstitev živali (DEBLO, RAZRED) SKICE NAJBOLJ ZNAČILNIH BIOINDIKATORSKIH VRST ŽIVALI, KI ŽIVIJO V POTOKU. Vrsta. Vrsta Vrsta. Vrsta. POPIS IN KLASIFIKACIJA RASTLINSKIH VRST V IN OB POTOKU 22

26 Vrsta rastline Sistematska razvrstitev rastline (DEBLO, RAZRED) SKICE NAJBOLJ ZNAČILNIH VRST RASTLIN, KI USPEVAJO V IN OB POTOKU. Vrsta. Vrsta Vrsta.. Vrsta.. POPIS IN SKICE MORFOLOŠKIH SKUPIN LIŠAJEV BIOINDIKATORJEV ONESNAŽENOSTI OZRAČJA 23

27 24

28 KLJUČ ZA UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VODE Z BIOLOŠKO ANALIZO ŽIVALMI STOPNJA ONESNAŽENJA BIOINDIKATORSKI ORGANIZMI KAKOVOSTNI RAZRED 1 A Čista, malo onesnažena voda. (30 mm) LIČINKA VRBNICE LIČINKA ENODNEVNICE (10 mm) VRTINČAR (30 mm) Zmerno onesnažena voda. 2 B POTOČNA POSTRANICA Srednje onesnažena voda. MLADOLETNICA 3 C VODNI OSLIČEK (8-12mm) LIČINKA TRZAČE (10 mm) Močno onesnažena voda. 4 D Zelo močno onesnažena voda. LIČINKA TRZAČE (10 mm) 5 E Pripravila: Ana Hartman, prof. 25

29 VAJA V OKIVRU BIOLOŠKE ANALIZE VODE: OBČUTLJIVOST VODNIH ŽIVALI NA VODNI TOK Za življenje na Zemlji ima premikanje (gibanje) organizmov velik pomen. Premikanje je tako življenjskega pomena za mnoge živali (prehranjevanje, razmnoževanje) in rastline, ki s semeni omogočajo svoje širjenje. Potočne živali morajo imeti posebne prilagoditve, da lahko preživijo v svojem okolju. V Radvanjskem potoku na Pohorju je ena izmed bioindikatorskih vrst onesnaženosti vode v potoku VRTINČAR (TURBELLARIA sp.). Pri tej bioindikatorski vrsti nevretenčarjev je zelo opazna občutljivost na vodni tok, zaradi tega jo lahko tudi opazujemo s preprostimi poskusi. VRTINČARJI (Turbellaria) So najpreprostejša skupina ploskih črvov. So plenilci, ki lahko izvihajo žrelo iz telesa. V sladkih vodah živijo planarije (Planaria sp.) in mnogooke (Polycelis sp.), ki jih najdemo pod kamni. Na glavi imajo izrastke (rožičke), na katerih so čašaste oči. Posebna čutila vrtinčarjem omogočajo lezenje proti toku. Izmenjava plinov pri njih poteka preko celotne telesne površine, ki je pokrita z migetalkami. Predledvice (protonefridiji) so razvite pri večini vrst, živčevje poteka vzdolž telesa. Imajo izjemno sposobnost regeneracije. Večinoma se razmnožujejo nespolno z vzdolžno delitvijo. 1. CILJ: Spoznati različna prostorska gibanja potočnih živali Pohorja. 2. DEJAVNOST DIJAKOV Dijaki: - opazujejo gibanje predhodno nabranih potočnih živali v vodnem toku in narišejo skico poti gibanja živali v vodnem toku, - sklepajo, kateri deli organizma omogočajo gibanje telesa. 3. MATERIAL - plastična kadička - črpalka - cev - predhodno nabrane živali iz potoka 26

30 4. NAVODILA ZA DELO Predhodno nalovljene, popisane in določene potočne živali Pohorja dajte v plastično kadičko, v kateri naj bo nekaj vode. V črpalko zajemite vodo iz potoka, na njo pritrdite cev za ustvarjanje vodnega toka. Cev namestite ob rob kadičke in počasi iztiskajte vodo v kadičko, tako da ustvarite rahel vodni tok. Opazujte gibanje živali in skicirajte pot gibanja. 5. REZULTATI: SKICA GIBANJA VODNIH ŽIVALI V POSKUSU: Tamara Šiško, prof. 27

31 6. STROKOVNI IZRAZI/TERMINI TERMIN : 1. LINGV., beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz. V opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehničnih terminov 2. knjižno; redko izraz; beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj terminov TERMINOLOGIJA: 1. LINGV., navadno s prilastkom, celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija /strokovna terminologija 2. vedo o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo TERMINOLOŠKI SLOVARJI: medicinski, meteorološki, statistični, bibliotekarski, papirniški, pravni, angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološki slovar kriminologije in kazensko pravnih znanosti itd. Strokovni izrazi so slogovno zaznamovani. Slogovna slabost je, če v praktično strokovnih ali poljudnoznanstvenih besedilih rabimo prevzete strokovne izraze namesto domačih, npr. kontekst namesto sobesedilo, nacija namesto narod. Tudi v znanstvenih besedilih je kljub načelni prosti izbiri med mednarodnim in domačim izrazjem bolje uporabljati slovenske sopomenke oziroma (kadar je le mogoče) posloveniti prevzete izraze. 1. V delovnih listih z Opazovalnic geografija in fizika poišči štiri strokovne izraze in jih razloži. Izpis strokovnega izraza kratka razlaga 2. Napiši, v katero stroko spadajo navedeni strokovni izrazi, tako da pred vsakim izrazom zapišeš ustrezno števko. _ merjenje ph vode _ celokupna trdota _ nitratni ioni _ habitat _ mikroskopiranje _ antropogenost _ vegetacija 1 geografija 2 kemija 3 fizika 4 biologija 28

32 3. Termini in raba SSKJ vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo / / fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki (Vir: a) Iz gesla poišči razlago pomena, ki si ga danes uporabljal v geografiji. b) Zapiši poved, v kateri boš uporabil termin iz sveta športa. 4. Naslednje strokovne izraze uredi po strokah in imenuj stroke. termin stroka izpis kvalifikatorja sladkorna voda koprivna voda mrtva voda 29

33 5. Napiši po tri strokovne izraze z naslednjih področji. - geografija - biologija - kemija 6. Podčrtaj vsaj šest strokovnih izrazov. Voda zaradi dipolne strukture molekul, ki so osnova kristalne organiziranosti, deluje kot tekoči zapisovalec frekvenc, ki jih oddajajo snovi, s katerimi na svoji poti stopi v kontakt. Te frekvence shranjuje znotraj svoje mikrostrukture. Normalna voda, tudi če je očiščena, zadrži v sebi elektromagnetne frekvence strupenih snovi, ki so bile prej v vodi. To lahko enostavno preverimo z opazovanjem kapljice vode pod mikroskopom. Kapljica normalne vode ima deformirano zunanjo membrano in poškodovano interno strukturo. Raziskave na področju revitalizacije vode prikazujejo spremembe v strukturi revitalizirane vode, pa tudi v sevanju biofotonov. Biofotoni so delci čiste svetlobne energije. Imajo negativni električni naboj. Pravilni koherentni vodni skupki omogočajo prenos te energije neposredno v celice telesa. Biofotoni tvorijo t.i. auro bioenergetsko telo, ki obkroža vse žive organizme in vodo, to bioenergetsko telo ima vedno obliko fizičnega telesa. 30

34 7. NALOGE IN VPRAŠANJA ZA DOMAČE DELO Poznamo različne načine mehčanja vode. Izpolni naslednjo preglednico: Postopek Opis Uporaba 1. način 2. način 3. način Primerjaj SONČNE KOLEKTORJE IN SONČNE CELICE! Sončni kolektroji Sončne celice Način delovanja Namen delovanja Uporaba vode za delovanje Razširjenost uporabe v Sloveniji 31

35 Ovrednoti pomen vodovja (rek, morij, jezer, podtalne vode, mokrišč, ledenikov) za človeka. Navedi vsaj pet ukrepov, kako varčuješ z vodo Katere ukrepe priporočaš svojim sošolcem? Do konca tedna ali do konca pouka: 1. Obišči čistilno napravo v svojem domačem okolju, jo fotografiraj in ovrednoti pomen čistilne naprave za svoj domači kraj. 2. Poišči najbližjo reko ali potok v svojem domačem kraju, naredi foto album (slikovno galerijo) ter navedi pomen potoka ali reke za svoje življenjsko okolje. BIOLOŠKA ANALIZA VODE V RADVANJSKEM POTOKU IN OCENA ONESNAŽENOSTI OZRAČJA REZULTATI IN UGOTOVITVE 1. INDIKATORSKE VRSTE RASTLIN NA RAZISKOVALNEM MESTU OB RADVANJSKEM POTOKU SO: 2. INDIKATORSKE VRSTE ŽIVALI NA RAZISKOVALNEM MESTU OB RADVANJSKEM POTOKU SO: Z biološko analizo ugotovimo: voda je na raziskovalnem mestu... onesnažena. Zrak je na raziskovalnem mestu... onesnažen. 32

36 OBČUTLJIVOST VODNIH ŽIVALI NA VODNI TOK DISKUSIJA 1) Naštej opazovane živali. 2) Kako se je žival odzvala na smer vodnega toka? 3) Kaj je živalim omogočilo takšno gibanje (kateri deli njihovega telesa)? 4) Zakaj se je žival odzvala s takšnim načinom gibanja, kakšna je bila posledica? Pripravila: Tamara Šiško, prof. 33

37 8. RAZPOREDITEV SKUPIN v ponedeljek, , na terenskem delu Čez drn in strn po Pohorju 2013 OPAZOVALNICA START URA Zadnja postaja avtobusa št.6 20 min 20 min 20 min 20 min 20min 20 min A1 A2 B1 B2 C1 C C2 A1 A2 B1 B2 C C1 C2 A1 A2 B1 B B2 C1 C2 A1 A2 B B1 B2 C1 C2 A1 A A2 B1 B2 C1 C2 A D1 D2 E1 E2 F1 F F2 D1 D2 E1 E2 F F1 F2 D1 D2 E1 E E2 F1 F2 D1 D2 E E1 E2 F1 F2 D1 D D2 E1 E2 F1 F2 D1 A 1--- PRVA POLOVICA 1. A RAZREDA opazovalnice: 1 MAT, 2.FIZ, 3 GEO, 4 KEM, 5 BIO, 6 SLO A 2 DRUGA POLOVICA 1. A RAZREDA. 34

38 9. KARTA POHORJA 35