POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA"

Transcript

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Rogaška Slatina, maj

2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v STEKLARNA ROGAŠKA d.d. Rogaška Slatina Čas opravljanja Od do Mentor v GD Zvonko Gotlin inž.el. Študent Stanislav Drol Vpisna številka E E pošta Stanislav.drol@gmail.com Telefon

3 Pogodba o praktičnem izobraževanju: 3

4 4

5 Kazalo vsebine 1. Opis gospodarske družbe Osnovni podatki Zgodovina Proizvodnja (proizvodni proces) Prodaja OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Zamenjava releja za priklop iz hitre v počasno vožnjo Menjava 3 faznega asinhronskega motorja Napaka na doziranju žveplene kisline Menjava termoelementa Menjava elektromagnetnega ventila SKLEP LITERATURA

6 Kazalo slik Slika 1: Boben z vsem krmiljem Slika 2: Pnevmatski cilinder Slika 3: Induktivni senzor na pnevmatskem cilindru Slika 4: Letev z indukt.senzorji Slika 5: Elektromotor za pomik bobna levo/desno po letvi Slika 6: Končno stikalo Slika 7: Display, ki prikazuje signale induktivnih senzorjev Slika 8: Rele za priklop v počasno vožnjo Slika 9: Poly Slika 10: Elektromotorja za brušenje Slika 11: 3f asinhronski motor za brušenje stekla Slika 12: Frekvenčni pretvorniki brusnih elektromotorjev Slika 13: Demontaža el.motorja Slika 14: Vezava zvezda Slika 15: Reed stikala Slika 16: Sestava Reed stikala Slika 17: Magnetni plovec Slika 18: Display za indikacijo temperature v peči Slika 19: Brezkontaktna IR pištola za merjenje temperature Slika 20: Pt10Rh-Pt (termočlen tipa S z keramično zaščitno cevjo) Slika 21: Karakteristika U[mV] v odvisnosti od ϑ[ C] Slika 22: Termočlen na merilnem mestu Slika 23: 8 pozicijski brusilni stroj Slika 24: Pokvarjen elektromagnetni ventil Slika 25: Elektromagnetni ventil

7 UVOD Rogaška d.d. je podjetje, razdeljeno na več sektorjev. Jaz sem bil v sektorju servisnih dejavnosti in sicer večino časa na oddelku elektronikov. Ker je podjetje sestavljeno iz več oddelkov omogoča hitro in enostavno reševanje problemov. Če katera stvar v tovarni odpove se k poškodovani ali pokvarjeni napravi odpravi točno določeni oddelek oz. več oddelkov če projekt večji oz. zahtevnejši ali nujni. Tako podjetje skrbi k čim manjšem izostanku in čim manjšim časovnim izgubam, ki podjetju prinašajo le izgube. Torej za vsak stroj ki je pokvarjen in zaradi njega stoji proizvodnja (če ni mogoča zamenjava ali kakšna druga alternativa ), podjetju prinaša izgubo. V današnjem času velja ČAS=DENAR. Med izvajanjem in nabiranjem praktičnega znanja sem praktično spoznal veliko stvari, ki je bilo omenjenih v času študija. Dobil sem lažja dela (zamenjava induktivnih senzorjev, magnetnih stikal (reed swich), servomotorjev, stikal, bimetalnih stikal, termoelementa, tipk, relejev ). Bil pa sem tudi na različnih popravilih in napakah, ki so jih rešili mojstri na tem področju (sodelavci), sam pa sem se pri tem dosti naučil. Spoznal sem delovanja različnih motorjev (asinhronci, sinhronci, servomotorji, koračni), frekvenčnih pretvornikov. Veliko sem uporabljal osnovne elektrotehnične pripomočke (multimeter, tokovne klešče, ) in razbiral in bral načrte raznoraznih strojev, ter se učil delovanja strojev. 1. OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE 1.1 Osnovni podatki Podjetje je registrirano pod firmo "Steklarna Rogaška" d.d. Rogaška Slatina, ulica Talcev 1, Rog. Slatina (Statut podjetja). Osnovni kapital podjetja znaša ,00, osnovna dejavnost je proizvodnja votlega stekla (šifra podrazreda ) 7

8 1.2 Zgodovina Steklarna v Rogaški Slatini je bila ustanovljena leta 1927, ko je takratno Združenje steklarn d.d. iz Zagreba zgradilo prvo topilniško halo in brusilnico stekla. 10. januarja so zakurili ogenj v steklarski peči, sedemnajst dni pozneje pa se je pričela redna proizvodnja. Zaposlili so 255 delavcev, ki so prišli v glavnem iz Zagorja in iz Zagreba. Izdelovali so brušeno luksuzno steklo za domače tržišče in izvoz. Asortiman proizvodnje je bil leta 1936 že tako velik, da je obsegal približno steklenih izdelkov, ki so se razlikovali po designu in velikosti. V pretežni meri so bile zastopane steklenice, vrči, vaze in kozarci v gladki, brušeni ali slikani izvedbi. Tega leta se je Steklarna tudi usmerila v izvoz, poprej pa so prodajali skoraj izključno doma. Tako so že pred vojno prodali na tuje tržišče več kot 50% proizvodnje. Steklarna je svoje izdelke izvažala predvsem v Italijo, Švico, Francijo, Anglijo, Avstrijo, Grčijo, Turčijo in Ameriko. Skozi obdobja se je Steklarna večala in modernizirala, največji korak in prelomnico v tehnološki podobi Steklarne pomeni prav gotovo v letu 1985 zaključena investicija. Poleg povečanja kapacitet so se odločili tudi za modernizacijo proizvodnje. Do takrat izključno ročni način proizvodnje je dopolnil avtomatiziran način proizvodnje pihanih in stiskanih steklenih izdelkov. Z vsemi posegi tega leta so se izboljšali tehnološki pogoji, proizvodnja brušenega kristalnega stekla se je podvojila, zaposlilo pa se je 500 novih delavcev. V naslednjem desetletju se je podjetje hitro razvijalo. Število zaposlenih je preseglo število V zadnjih nekaj letih pogoji na globalnih trgih (večja konkurenčnost ter novi trendi v oblikah in designu) zahtevajo vse večje naložbe v posodabljanje proizvodnih zmogljivosti z namenom doseganja stroškovne učinkovitosti oz. produktivnosti v proizvodnji, tako da danes Steklarna danes zaposluje 698 delavcev ter 217 delavcev v povezanem podjetju (steklarski Hram, ki ima status invalidskega podjetja). Prav tako se Steklarna vse bolj usmerja na izboljšavo kakovosti izdelkov in k utrjevanju svoje blagovne znamke. Proizvodni program danes obsega artikle za omizje in dom, od steklenic in kelihov, do svečnikov in obtežilnikov iz svinčenega kristala v brušeni in gladki izvedbi, kombiniranim z zlato dekoracijo, peskanimi efekti in podobno. 8

9 1.3 Proizvodnja (proizvodni proces) Zmes za steklo in dodane črepinje iz recikla talimo v steklarskih pečeh. Taljenje poteka bodisi z elektro ali plinskim segrevanjem. Staljeno steklo oblikujemo v steklene izdelke s pomočjo modela na načine, kot so: pihanje, stiskanje, injekcijsko stiskanje, centrifugiranje. Vroče steklene izdelke ohlajamo v pečeh za popuščanje stekla, kjer se izdelki ohlajajo enakomerno in počasi. Po ohlajevanju izdelkov le-tem odrežemo odvečno maso t.i. kapo in nastali ostri rob po odrezu obdelamo bodisi mehansko ali termično. Tej t.i. fazi dodelavi steklenih izdelkov sledi dekoriranje stekla, bodisi na način brušenja, graviranja, peskanja ali barvanja. Steklo lahko tudi kemično poliramo, da pridobi transparentnost, ki jo je izgubilo pri brušenju. Po dekoriranju in kemičnem poliranju steklene izdelke dokončno operemo, pregledamo, označimo in zapakiramo v embalažo ter odpošljemo iz steklarne do kupcev. Steklarna nabavlja surovine in repromaterijal predvsem na tujem, v sled skromne ponudbe doma, boljše kakovosti na tujem trgu in večje izbire. Glavni dobavitelji so v naslednjih evropskih državah: Nemčija, Avstrija, Italija, Belgija. Enako je z opremo (stroji, naprave za kislinsko poliranje, brusni stroji, hladilne naprave ipd.), kajti ponudba domačih proizvajalcev kvalitetno kot tudi cenovno ne zadovoljuje potrebam Steklarne. Oprema se uvaža iz držav, ki imajo bogato steklarsko tradicijo, kjer se steklarska industrija tudi najbolj razvija. Steklarna dobro sodeluje predvsem z nemškimi proizvajalci, ki opravljajo tudi servise. Za kakovost izdelka je izrednega pomena kakovost surovin in njihovih mešanic ter sama kakovost dela. Steklarna največ prodaja na zahtevna tržišča Zahodne Evrope in ZDA, kjer so merila glede kakovosti zelo zahtevna. Zato mora slednje pri surovinah in izdelavi tudi dosledno upoštevati. 9

10 1.4 Prodaja Glavni konkurenti na trgu prihajajo iz vzhodne in zahodne Evrope. Glavno orožje proizvajalcev stekla iz vzhodne Evrope je predvsem nizka cena (dosežena na račun poceni delovne sile), ki je v primerjavi z nekaterimi izdelki Steklarne tudi do 50% nižja; glavno orožje podjetij iz zahodne Evrope pa je kvaliteta ob velikih vlaganjih v promocije blagovnih znamk in tržne aktivnosti. Steklarna se je konkurence ogradila s posebnim programom proizvodov, ki so tako designirani, da konkurenca vsaj iz dveh razlogov ne more slediti. Eden je inovativnost v oblikah oz. designu, drugi pa v velikem vlaganju v razvoj novih tehnik in skupin izdelkov, ki so pogojevanja z vlaganji v posebna orodja, pa tudi dejstvo, da Steklarna Rogaška v očeh kupca ponudi za isto ceno kot konkurenca relativno večjo vrednost proizvoda. Pri razvoju novih izdelkov je Steklarna vedno uporabljala najboljše designerje v branži, tako tuje, kot tudi iz lastnega oddelka designa. Skupaj smo znali izkoristiti prednost poznavanja lastne specifike in ustrezne tehnologije. Pri tem se je izredno uspešno prepletala ročna in modernejša, delno strojna proizvodnja, ob končnem izgledu izdelkov, ki je karakterističen za ročno proizvodnjo. Precejšnja prednost pred konkurenco je tudi v visoki fleksibilnosti proizvodnje, ki se nenehno prilagaja modnim trendom, ter v zmožnosti proizvodnje limitiranih edicij, kot tudi srednje velikih serijskih proizvodov. Posrečena kombinacija teh skupin omogoča veliko prednost pred konkurenti zaradi najširše palete proizvodov tako iz kristala v brušeni in gladki izvedbi, kombinirani z zlato dekoracijo, peskanimi efekti in podobno, enako velja za kristalne in barvne kombinacije. 10

11 2. OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Praktično usposabljanje sem opravljal v podjetju Steklarna Rogaška d.d. in sicer v sektorju servisnih dejavnosti. Delal sem oddelku serviserjev. Sektor servisnih dejavnosti se deli na: Oddelek vodje vzdrževanja Oddelek pogonskih vzdrževalcev Oddelek kislinske polirnice Oddelek varilcev in vodovodarjev Oddelek električarjev Oddelek elektronikov V vsakem oddelku sem preživel vsaj nekaj časa. Ali sem šel tja po pomoč, ali po kakšen rezervni del, ali pa samo po nasvet. V vsakem oddelku delajo delavci z ogromno predznanja in izkušenj, tako da obisk k vsakemu od oddelkov nikoli ni bil odveč, temveč le nabiranje izkušenj. V prvih dneh po vstopu v podjetje sem imel predavanje iz varstva pri delu. Pri varstvu so me podučili o vseh nevarnostih ki se mi lahko pripetijo, ter o osebni varnosti in varnosti drugih delavcev. V podjetju je polno nevarnosti, zato sem moral biti vedno previden pri vsakem opravilu. Nevarnosti so bile tako električne(visoka napetost in tok-elektro peči za segrevaje stekla in transformatorske postaje), odprt ogenj in vroči ponekod izpostavljeni deli (steklo se tali od C, odvisno od sestave stekla), močne kisline (žveplena in fluorovodikova kislina) s katerimi polirajo stekla, kot tudi poškodbe zaradi vrtečih, premikajočih in rotirajočih se delov(manipulatorji, tekoče linije, stroji in roboti). Pri delu sem moral torej biti ves čas zbran. Sploh na začetku ko nisem poznal delovanje strojev. Paziti sem torej moral na visoko temperaturo, možnost poškodb zaradi visoke napetosti in toka, politju z kislino, mehanskih delov, predvsem pa ureznin zaradi stekla. V prvih dneh pa so mi seveda tudi predstavili podjetje. Videl pa sem seveda celo pot izdelka. Od surovca do končnega izdelka. 11

12 Po predhodnem srečanju z mentorjem Zvonkom Gotlinom odpravil v oddelek pogonskih vzdrževalcev kjer sem spoznal mehanski sistem raznoraznih strojev za izdelavo steklenih izdelkov. Stroje sem podrobneje spoznaval preko popravil. Prvih štirinajst dni sem torej spoznaval mehansko plat vzdrževanja strojev. V oddelku pogonskih vzdrževalcev sem uporabljal osnovna orodja iz področja strojništva in posebna namenska orodja, ki so mi pomagali pri raznih problemih. Dela na področju strojništva mi niso bila tuja, ker imam poklicno izobrazbo 4 letno srednjo šolo smer Strojni Tehnik. Prvih štirinajst dni sem pomagal pri popravilih in menjavah dotrajanih delov. Menjali smo raznorazne jermene različnih strojem, menjali ležaje, popravili raznorazne napake in se pri tem še kaj vsi tudi naučili. V pogonski delavnici sem se naučil dosti novega in ponovil dosti starega. Tako sem se še enkrat soočil z debelimi knjigami rezervnih delov in serijskimi številkami rezervnih delov ter vsemi standardi ki spadajo k iskanju pravilnih rezervnih delov(max. hitrost, max.število obratov, maximalna obremenitev-aksialna,radialna,torzijska, temperaturna občutljivost, ). Štirinajst dni je hitro minilo in nato sem se odpravil v oddelek elektronikov, v katerem sem preživel preostanek praktičnega izobraževanja. Tu sem spoznal električno plat delovanja strojev. Spoznav sem delovanje raznih komponent (elektromotorji-(asinhronci,sinhronci,servomotorji,koračni motorji),induktivni senzorji, končna stikala, releji, časovni releji, krmilniki, stikala, tipke, komunikacijski vmesniki, displayi, bimetalna stikala, frekvenči pretvorniki, termoelementi, ) Spoznal pa sem tudi vse inštrumente za delo in popravilo strojev. Delo pomočnika serviserja električnih naprav mi je bilo zelo zanimivo, saj sem večkrat priskočil na pomoč starejšim in izkušenim delavcem na oddelku, ki so podjetje in delovanje strojev poznali že zelo dobro in so nekatere probleme rešili z lahkoto. Nekateri pa so bili težje rešljivi ali pa je bilo vzrokov okvare več in so zato morali preizkusiti več stvari, dokler niso prišli do vzroka težave in ga rešili. V času svojega dela sem opazil da je bilo večkrat težje ugotovit vzrok težave in potem ko smo vedeli kaj je težava, je bilo popravilo večkrat dokaj enostavno. Da smo ugotovili vzrok težave pa smo morali vedeti delovanje in seveda zgradbo ter možni vzrok problema. S sodelovanjem izkušenih sodelavcev je bilo odpravljanje napak enostavno. Ko pa sem sam prišel do napake, pa se mi večkrat niti sanjalo ni kje naj začnem iskati vzrok. Če mi ni uspelo sem poklical sodelavce ki so mi z veseljem pomagali. Pri vsem tem pa sem se ogromno naučil. V času opravljanja prakse sem obiskal tri predavanja in predstavitev treh podjetij. Podjetje Steklarna Rogaška namreč uporablja raznorazne komponente različnih podjetij. Najprej sem bil na predstavitvi podjetja BECKOFF. Podjetje rogaška namreč 12

13 uporablja tudi BECKOFF-ove krmilnike. BECKOFF-ovo podjetje nam je predstavilo krmilnike, vh/izh module, komunikacije, programe za detekcijo napak-ks2000, na koncu pa še njihov program TwinCAT(program za programiranje BECKOFF-ovih krmilnikov) Naslednje izobraževanje je bilo iz podružnica podjetja EATON (bivši Moeller), podjetje Kolektor synatec ki so predstavili nizkonapetostno stikalno tehniko. Predstavili so motorske zaganjalnike, in naprave za mehki zagon motorjev. Potem pa smo imeli tudi predstavitev smart wire dt(darwin technology), predstavili so nam tudi vh/izh module, odklopnike NZM2,3,4 in univerzalne module. Zadnje predavanje ki sem se ga udeležil predem sem odšel iz podjetja je bilo predstavitev servopogonov. Servopogone nam je predstavil Matjaž Petravčič iz podjetja PS d.o.o iz Logatca. Predstavil nam je program CTSoft, servomotor UNIMOTOR EMERSON. Predstavil pa nam je tudi CTScope(programski osciloskop, ki omogoča podrobnejši vpogled v regulator) in SyPTLite in SyPTPro. Vsaka od predstavitev je bila posebna in zelo zanimiva. Mnogo stvari ki sem jih slišal v šoli nekatera podjetja uporabljajo, zato mi predavanja niso bila tuja in sem jih z veseljem poslušal in poskušal čim več odnesti. Nekatera se specializirajo in postanejo pravi strokovnjaki svojega področja. 13

14 2.1 Zamenjava releja za priklop iz hitre v počasno vožnjo Prva naloga pri kateri sem pomagal je bila napaka v kislinski polirnici izdelkov kjer polirajo zbrušene izdelke da dobijo sijaj. Programsko voden vrteči boben, ki ciklično izvaja zapisan program poliranja iz začetnega stanja dvigne pnevmatski cilinder. Slika 1: Boben z vsem krmiljem 14

15 Slika 2: Pnevmatski cilinder Ta sistem za premik bobna torej uporablja pnevmatski cilinder. Pnevmatski cilindri so v široki rabi. So namreč tihi, čisti in ne zahtevajo velikega prostora za shranjevanje medija in energije. Ker je medij pnevmatskih cilindrov plin, puščanje takega cilindra ne onasnežuje okolja in ne povzroča dodatne umazanije, prav zato jih uporabljajo v sistemih kjer se zahteva čistoča. So tudi eksplozijsko varni ter varni pred preobremenitvijo (zaradi vrste medija ). Uporabljajo se torej v aplikacijah kjer niso potrebne velike sile, kjer so potrebne velike hitrosti (hitra menjava pozicije), za čista delovna okolja, kjer je možnost vžiga. Slaba lastnost pnevmatskih cilindrov pa je potreba po viru napajanja (kompresor) ter stisljivost zraka (največkrat uporabljen medij). Stisljivost zraka povzroča neenakomerne hitrosti batnice cilindra pri spreminjajoči se obremenitvi, problematični so počasni gibi batnic. Prav tako je problem naoljevanja zraka (pri težkih pogojih obratovanja), saj naoljen zrak pri odzračevanju uhaja v atmosfero in s tem škodi delavcem. 15

16 Da je boben na pravi poziciji skrbijo induktivni senzorji, ki dajejo signale krmilniku. Slika 3: Induktivni senzor na pnevmatskem cilindru Na zgornji letvi pa so prav tako induktivni senzorji ki sporočajo na kateri poziciji je boben. Slika 4: Letev z indukt.senzorji 16

17 Induktivni senzorji so v tej tovarni zelo veliko v uporabi. Opazil sem da so v večini sistemov, tako za zaznavanje pozicije in interakcijo z ostalimi deli strojev in naprav. Induktivni senzorji so pogosto uporabljeni v industriji. Delovanje senzorja: Ko se pred senzorjem pojavi kovinski predmet, se oblika in velikost polja spremenita. Senzor zazna spremembo in preklopi polprevodniško stikalo ali ustvari tokovni impulz, katerega velikost je odvisna od razdalje med predmetom in senzorjem. Senzorji se pojavljajo v različnih dimenzijah in ohišjih (plastično, kovinsko). So zaliti z umetno smolo ter tako dobro zaščiteni pred motnjam v industriji. Dobre lastnosti senzorjev so: Široko temperaturno območje delovanja Majhen temperaturni vpliv Dosegajo visoko ločljivost in točnost So poceni elementi Delujejo pod surovimi pogoji (visoka temperatura, radiacija, umazanija, ) Pogosto so uporabljeni prav zaradi zadnje dobre lastnosti. V Rogaški d.d. poteka izdelava stekla pri velikih temperaturah, in je potreba po mazanju delov zelo velika (da ne pride do prehitre obrabe ležajev in drugih elementov). V tovarni je torej visoka temperatura in umazanija, kar pogojuje k uporabi senzorjev, ki omogočajo delovanje v teh pogojev. Slabe lastnosti senzorjev so: relativno velike dimenzije, izmenična napajalna napetost ali tokovovi imajo daljše odzivne časi 17

18 Za gibanje celotnega mehanizma skrbi elektromotor. Slika 5: Elektromotor za pomik bobna levo/desno po letvi Napaka se je dogajala ko je boben v avtomatskem režimu prevozil drugi induktivni senzor in se ustavil med prvo in drugo pozicijo. Pojavilo pa se je tudi da je prišel lepo in pravilno do prve pozicije in nato nadaljeval do druge in jo prevozil ter prišel med drugi in tretjo pozicije in postavil alarm ter onemogočil vožnjo dalje. In tako smo morali resetirati krmilnik in napako. V ročnem, načinu delovanja je operater lepo vozil od ene pozicije v drugo, medtem ko je drugi opazoval ali se prikazujejo pozicije na displayu. Operater je lahko normalno peljal boben od ene do druge pozicije, vse dokler je na displayu prikazalo pozicijo, ko je ni je sistem alarmiral. Zgodile se je tudi da je operater zapeljal mimo zadnje pozicije, vse do končnega stikala. Končno stikalo je ščitilo pred padcem bobna iz letve. 18

19 Slika 6: Končno stikalo Delovanje: Boben potuje po točno zapisanem programu od ene do druge pozicije (delavec lahko izbere program). Na vsaki poziciji ostane točno določen čas (delavec ga lahko spremeni) Sistem je sestavljen iz 6 pozicij do katerih ima boben dostop. Šest pozicij je razdeljenih: Voda 1 Voda 2 Polirna 1 Izpirna 1 Polirna 2 Izpirna 2 Elektromotor vozi najprej hitro, ko pride do prvega induktivnega senzorja preklopi preklopni rele v počasno vožnjo in nato motor počasi pripelje do drugega induktivnega senzorja kjer se ustavi, in tako ugotovi in izpiše pozicijo na displayu. Vsaka pozicijo je možno opazovati na displayu ki prikazuje digitalne vohode. 19

20 Slika 7: Display, ki prikazuje signale induktivnih senzorjev Na displayu piše voda ampak tu ni samo voda, pač pa je tako žveplena in fluorovodikova kislina mešana z vodo (da dobimo pravo koncentracijo kisline na vsaki poziciji). V rezervarjih z pozicijo 1 je žveplena, na pozicijah 2 pa fluorovodikova kislina. Ti rezervarji so polni, ko se izvaja program moramo biti zelo previdni kadar se premikamo v njihovi bližini. Da smo odkrili težavo smo preizkusili tudi induktivne senzorja in kable do elektromotorja. Izkazalo se je da je bil krivec rele, ki skrbi za priklop iz hitre v počasno vožnjo. Ker rele ni delal je boben prevozil induktivne senzorje in obstal šele na končnem stikalu, ki skrbi da boben ne pade iz letve na kateri visi boben z celotno mehanizacijo. 20

21 Slika 8: Rele za priklop v počasno vožnjo Releji so stikala (krmiljena), katerih krmilni tokokrog je galvansko ločen od delovnih kontaktov. Najbolj uporabljeni so elektromagnetni releji. Poznamo več vrst relejev ( NO-normalno odprt, NC-normalno zaprt, preklopni, zakasnilni in razne vrste vklopno izklopni) Delovanje: Vklop ali izklop releja dosežemo z vklopom ali izklopom toka skozi navitje elektromagneta. Ko stanje toka ponovno spremenimo vzmet vrne stanje releja v prvotni položaj. To je bila moja prva napaka v tovarni, ki jo je bilo potrebno rešit. Iz prve izkušnje sem odnesel veli informacij in ponovil veliko starega ter se naučil ogromno novega. Z izkušenimi sodelavci smo našli napako in jo tudi odpravili ter si pridobili več izkušenj 21

22 2.2 Menjava 3 faznega asinhronskega motorja Pri praksi sem se poleg senzorjev srečal tudi z 3 faznimi elektromotorji. Potrebno je bilo menjati 3f. elektromotor na stroju poly 12, motor je namreč odpovedal. Poly 12 je 12 pozicijski brusilni stroj ki programsko odreže in obrusi steklen surovec. Imenuje se 12 pozicijski stroj zato ker opravi rezanje in brušenje v 12 pozicijah. Slika 9: Poly 12 Stroj je sestavljen na eni poziciji iz dveh elektromotorjev. Eden skrbi za pomik po višini, drugi(brusni oz rezalni) pa skrbi za brušenje oz rezanje materiala. Slednjega je bilo potrebno menjati. Ti elektromotorji delajo v težkih okoljih (voda in brusni kosi stekla), zato se tudi prej uničijo. 22

23 Slika 10: Elektromotorja za brušenje Slika 11: 3f asinhronski motor za brušenje stekla (na levi strani kjer je os motorja je nameščen diamantni brus) 23

24 Ti elektromotorji so vezani na frekvenčni pretvornik. Torej jim hitrost vrtenja spreminjamo z spremembo frekvence na frekvenčnem pretvorniku. Slika 12: Frekvenčni pretvorniki brusnih elektromotorjev Frekvenčni pretvorniki pretvarjajo električno energijo ene frekvence v izmenično napetost druge frekvence. Najpogosteje se uporabljajo za krmiljenje vrtljajev izmeničnih trifaznih elektromotorjev. V izvedbah so pretvorniki z bipolarnimi tranzistorji, IGBT tranzistorji ali tiristorji, MOSFET-i, v novejšem času pa so v inteligentnih modulih. Izmenično napetost na motorju krmilimo z PAM in PWM modulatorjih. PAM modulacija se uporablja za pretvornike manjših moč in visokih vrtljajev. PWM modulacija (razmerje pulz/pavza) direktno vpliva na povprečno vrednost napetosti na motorju. 24

25 Ko sem dobil nalogo naj menjam motor, sem najprej izklopil električno napajanje. Diamantni brus na motorju hladi in čisti voda, ker pa vemo da voda in elektrika ne gresta skup sem najprej poskrbel za svojo varnost. Nato je sledilo še pravilo : Ko odklapljaš motor najprej izklopi napajanje, nato pa začni z demontažo po zaporedju: 1. Odklopi vsako fazo posebej in jo izoliraj 2. Na koncu odklopi še ozemljitev 3. Vse nato izoliraj Ko priključiš motor pa: 1. Najprej priključi ozemljitev 2. Priključi vsako fazo posebej Ko je vse priključeno vklopi napajanje Pravila sem se držal in uspelo mi je priključiti motor. Slika 13: Demontaža el.motorja Motor je bil vezan v vezavo zvezda, ker je frekvenčni pretvornik napajan z 220V. 25

26 Slika 14: Vezava zvezda Trifazni elektromotorji so dandanes v zelo široki uporabi. Kot že vemo lahko trifazne elektromotorje vežemo na različne načine. Običajno uporabljamo vezja: direktni zagon (v vezavi zvezda ali trikot), direktni zagon z menjavo smeri vrtenja, zagon zvezda-trikot, zagon zvezda-trikot z menjavo smeri vrtenja, mehki zagoni, zagoni s frekvenčnim pretvornikom Pri priklopu motorja moramo biti zelo pozorni, saj nam nepravilna priključitev lahko povzroči uničenje motorja in poveča stroške. Pri priklopu moramo torej paziti na nazivno napetost motorja oz. navitij. Motorji manjših moči do 3kW je navitje dimenzionirano za napetosti 230 V, zato ga lahko direktno na 400 V omrežne napetosti priklopimo le v vezavi zvezda. Motorji večjih moči pa je navitje dimenzionirano za napetosti 400 V zato je zagon zvezda-trikot mogoč. 26

27 2.3 Napaka na doziranju žveplene kisline V kislinski polirnici se je pojavila napaka, ko delavec ni mogel načrpati kisline. Krivo je bilo magnetno stikalo-reed stikalo(reed switch), saj je kislina razjedla spojno mesto kjer je spajkano stikalo na konektor. Kislina je torej razjedla spojno mesto in zato stikalo ni vedno delovalo. To stikalo je v magnetnem plovcu ki se ob spremembi višine plovca magnet približa stikalu in ga tako sklene. Slika 15: Reed stikala Slika 16: Sestava Reed stikala 27

28 Reed switch stikalo lahko uporabljamo kot NO(normaly opend) stikalo ali kot NC(normaly closed). Delovanje sistema doziranja: Ko vklopimo tipko za doziranje kisline sprožimo stikalo 1(samodržni kontakt). Če sta vklopljena releja rezervoar ni poln in ni prišlo do izliva se začne rezervoar polnit s kislino. Ko se kislina napolni do prvega reed stikala (stikalo polno) se izklopi možnost doziranja kisline. Magnetna stikala so vezana NC, kar pomeni, če se aktivirata se razklene stikalo. Rele preliv se vklopi ko doseže plovec maksimalno vrednost se aktivira še eno reed stikalo ki vklopi luč preliv. Slika 17: Magnetni plovec 28

29 2.4 Menjava termoelementa Na ročnem oddelku izdelave stekla se je pokazala velika temperaturna razlika med prikazano temperaturo na displayu in merjeno temperaturo z brezkontaktnim električnim merilnikom za merjenje temperature. Slika 18: Display za indikacijo temperature v peči Slika 19: Brezkontaktna IR pištola za merjenje temperature 29

30 Temperaturna razlika je bila 50 C. Ker morajo imeti delavci točno indikacijo temperature smo se odločili da zamenjamo termočlen. Ker je temperatura peči zelo visoka uporabljajo termočlen Pt10Rh-Pt in sicer termočlen tipa S. Ta termoelement tipa S je iz plemenitih kovin in je pogosto v industrijski uporabi. Termoelement ima zelo dobro ponovljive karakteristike termoelektrične napetosti. Z njim pa je mogoče dobiti zelo točne in stabilne rezultate merjenja. So tudi bolj odporni na korozijo in oksidacijo, zaradi česar jih pogosto uporabljajo pri visokih temperaturah (do 1800 C). Slika 20: Pt10Rh-Pt (termočlen tipa S z keramično zaščitno cevjo) Pri upravljanju z tem termočlenom sem moral biti zelo pazljiv, ker ima keramično zaščitno cev lahko ob majhnem trku uniči element. Keramika je namreč trda in krhka. Za vsako delo je potrebna zbranost in pazljivost. Z vsakim elementom sem ravnal previdno in pomagal kolikor sem mogel, da nisem podjetju prinašal nepotrebne izgube. 30

31 Pri visokih temperaturah se pojavi difuzija tujih snovi, kar povzroči močne spremembe termoelektričnih lastnosti. Termoelementi iz plemenitih kovin imajo veliko dobrih lastnosti, njihove slabe lastnosti pa so visoka cena, majhni temperaturni količnik (pri tipu S je 6µV/K, ) in slabša linearnost. V našem primeru se je zaradi visoke temperature pojavila difuzija tujih snovi, ki je pripomogla k lezenju termoelektrične napetosti. Ker je element dajal napačno termoelektrično napetost je krmilnik dobival napačne rezultate in na display prikazoval napačno temperaturo. Slika 21: Karakteristika U[mV] v odvisnosti od ϑ[ C] Vir:Senzorska tehnika standardizirani termoelementi Pravilna izvedba termoelementa je zelo pomembna, pomembna pa je tudi pravilna priključitev in pravilna izbira kabla. V našem primeru smo imeli termočlen tipa S (Pt10Rh-Pt) smo uporabili kompenzacijski kabel s kovinskim opletom 2 x 1.5 mm 2. Kabel ima dve žici ki sta obarvani belo in oranžno. Oranžno smo priključili na plus, belo pa na minus. Druga stran kabla pa je priključena na krmilnik). Kabel nam omogoča temperaturno obstojnost od -40 do +180 C. 31

32 Ker je ob peči zelo vroče je nujno uporabit kabel z visoko temperaturno zaščito. Ko smo priključili termočlen smo ga vstavili nazaj v peč. Pomembno je da ga porinemo zadosti globoko, če ne nam ne kaže pravilne temperature. Slika 22: Termočlen na merilnem mestu Ko smo element vstavljali v peč smo morali biti pozorni da se nismo prijeli vročih delov peči. Peč je bila namreč še vedno vroča. Peč nismo smeli ugašati, ker bi se predolgo segrevala in bi naredili prevelike izgube. Termoelement smo porinili v peč z rokavicami ki so odporne na visoko temperaturo. Zaščitna sredstva smo uporabljali vedno kadar smo meli opravka z nevarnimi elementi. 32

33 2.5 Menjava elektromagnetnega ventila Na 8 pozicijskem brusilnem stroju se niso zapirala vrata (včasih so se zaprla in včasih ne). Ker se niso zaprla program ni mogel steči in zato je delo na tem stroju stalo. Slika 23: 8 pozicijski brusilni stroj Ker se vrata niso zapirala smo najprej pomislili na elektromagnetni ventil, ki skrbi da se vrata odprejo oz zaprejo ko dobijo signal iz krmilnika. Ventil je pnevmatski in ob signalu 1 spustu skozi zrak do pnevmatskega cilindra ki odpre vrata. Najprej smo poizkusili če ventil dobi signal (24V)iz krmilnika. Ker je signal ventil dobil in je zagorela lučka na ventilu smo najprej pomislili da to ni krivo za napako. Potem nam je delavec povedal da včasih se zapre, včasih pa tudi ne smo se odločili da še poizkusimo. Po večkratnem testiranju smo opazili da se od petih poizkusov so se 4 krat vrata odprla in enkrat ne, smo zamenjali elektromagnetni ventil in preizkusili. Potem so se vrata vedno odprla. Naslednji dan so sporočila da vrata še vedno delujejo. 33

34 Slika24: Pokvarjen elektromagnetni ventil Elektromagnetni ventil deluje kot vsak ventil. Z ventili namreč reguliramo pritisk (vode, zraka, olja) na izhodu, glede na vhod. Vedeti moramo da izhodni pritisk nikoli ne more biti večji od vhodnega. Lahko je le manjši. Ko elektromagnetni ventil dobi napetost se torej odpre in ostane odprt tako dolgo dokler napetost ne izgubi. Da ostane ventil zaprt skrbi vzmet. Slika 25: Elektromagnetni ventil 34

35 3. SKLEP Praktično izobraževanje, ki sem ga opravljal v času od do mi je zelo pripomoglo pri širjenju znanja in pri pridobitvi praktičnega znanja na področju elektrotehnike. V času prakse sem se naučil zelo veliko. Ker je podjetje zelo veliko in ima veliko oddelkov sem od vsakega kar dosti odnesel. Spoznal sem delovanje celotnega sistema izdelave steklenih izdelkov in delovanje servisnega oddelka, v katerem sem preživel večino časa. Spoznal pa sem delovanje strojev preko popravil in podrobne razlage sodelavcev, ali pa z enostavnim opazovanjem in sklepanjem ter z razlago delavcev. S sodelavci sem se zelo hitro ujel in želel od njih odnesti čim več znanja tako na teoretičnem področju, kot na praktičnem področju elektrotehnike. Veliko sem jih spraševal, včasih za njih neumna vprašanja so bila zame uganka. Kar nisem vedel sem vprašal in so mi z veseljem razložili. Marsikaj sem se naučil in to znanje mi bo nadalje zelo pomagalo. Širjenje obzorja na vseh področjih je zelo dobrodošlo, saj poznavanje in delovanje je poglavitni pogoj za nadaljnjo specializacijo določenega področja. Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem (celotnem oddelku servisnih dejavnosti) za pomoč in razlago, ter predvsem podjetju Steklarna Rogaška d.d., ki mi je omogočilo praktično izobraževanje na področju elektrotehnike. Znanje ki sem ga pridobil mi bo zelo pomagalo v nadaljnjem delovanju. 35

36 4. LITERATURA: Literatura senzorska tehnika in aktuatorska tehnika Literatura iz interneta: Pajk_.pdf Slika 16:Sestava Reed stikala: ns&tbnid=h_tbaklsumg1tm:&imgrefurl= docid=ifhtw_mefoe_bm&imgurl= e/ef/reedswitch.png/333px- Reedswitch.PNG&w=333&h=329&ei=injgT4vVDM6L4gT2w7ymDQ&zoom=1&iact=rc& dur=362&sig= &page=1&tbnh=139&tbnw=147&start=0&nd sp=18&ved=1t:429,r:1,s:0,i:70&tx=60&ty=55 Slika 25: Elektromagnetni ventil pnevmatski_ventili.ht ml 36

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora

Διαβάστε περισσότερα

Merjenje temperature v orodju na brizgalno/pihalnem stroju

Merjenje temperature v orodju na brizgalno/pihalnem stroju Merjenje temperature v orodju na brizgalno/pihalnem stroju Krištof Debeljak V seminarski nalogi je opisan problem izdelave plastičnih vsebnikov z brizganjem in pihanjem. Predstavljen je tudi proizvodno

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Seminar. Avtor: Matej Debenc Mentor: dr. Boštjan Golob FMF Somentor: mag. Tomaž Fatur CEU IJS

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko. Seminar. Avtor: Matej Debenc Mentor: dr. Boštjan Golob FMF Somentor: mag. Tomaž Fatur CEU IJS Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminar VARČNI ELEKTROMOTORJI Avtor: Matej Debenc Mentor: dr. Boštjan Golob FMF Somentor: mag. Tomaž Fatur CEU IJS Ljubljana, Januar 6 Povzetek Zniževanje

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

Zračne zavese ELiS T

Zračne zavese ELiS T Zračne zavese ELiS T Vsebina Splošno...3 Konstrukcija...4 Dimenzije...5 Tehnični podatki...5 Diagram hitrosti zračnega toka...6 Montaža...7 Regulacijski sistemi primerjava...8 Regulacijski sistemi TS control...8

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in Robotika. Podjetju ETRA, Celje

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in Robotika. Podjetju ETRA, Celje VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Avtomatika in Robotika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Podjetju ETRA, Celje Čas opravljanja Mentor v GD Študent Vpisna številka E-pošta Telefon od 7.5.2012

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV

NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV ŠOLSKI CENTER CELJE Srednja šola za elektrotehniko, kemijo, in računalništvo NADZOR ELEKTRIČNIH PORABNIKOV RAZISKOVALNA NALOGA MENTOR: Gregor Kramer univ. dipl. inž. el. Avtor: Nejc KOVAČIČ, E-4.a Celje,2016

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar

Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov

Διαβάστε περισσότερα

Krogelni ventil MODUL

Krogelni ventil MODUL Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v ELTI d.o.o., Gornja Radgona Čas opravljanja od 1.9.2009 do 1.3.2010 Mentor v GD Andrej Šeruga Študent Mihael

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

Pretvornik 12V DC / 220V AC 600W

Pretvornik 12V DC / 220V AC 600W UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Žiga Divjak Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ribnici, maj 2004 KAZALO: Uvod 2 Glavni del 2 Stikalno vezje 3 Varovalna vezja 5 Prikaz napajalne

Διαβάστε περισσότερα

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Magna Powertrain - Graz Čas opravljanja: od 1.7. 2013 do 30.8.2012 Študent: Vpisna številka: E pošta: Aljaž

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob

Ljubljanska cesta Kamnik SLOVENIJA Tel (0) Fax ( Mob Ljubljanska cesta 45 1241 Kamnik SLOVENIJA Tel. +386 (0)1 5190 853 Fax. +386 (9059 636 Mob. +386 41 622 066 E-mail: info@goto.si www.goto.si Navodilo za hitri začetek uporabe Frekvenčni pretvornik ig5a

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic]

Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590. Diagnostika ECU z ESI[tronic] Tehnika za življenje SOLUTIONS KTS 560 / KTS 590 Diagnostika ECU z ESI[tronic] Visokotehnološka diagnoza ECU za optimalno učinkovitost Nova trpežna modula KTS KTS 560 in KTS 590 sta osnovana na Boschevi

Διαβάστε περισσότερα

13. poglavje: Energija

13. poglavje: Energija 13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,

Διαβάστε περισσότερα

Nelinearni upori - termistorji

Nelinearni upori - termistorji Nelinearni upori - termistorji Termistorji so nelinearni upori, katerih upornost se spreminja v odvisnosti od temperature. Glede na njihov temperaturni koeficient upornosti jih delimo na: NTK upore (z

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

Zračne zavese ELiS A

Zračne zavese ELiS A Zračne zavese ELiS A Vsebina Splošno...3 Konstrukcija...4 Dimenzije...5 Tehnični podatki...5 Diagram hitrosti zračnega toka...6 Montaža...6 Regulacijski sistemi primerjava...7 Regulacijski sistemi TS control...7

Διαβάστε περισσότερα

KONČNA STIKALA. Seminarska naloga Merilni pretvorniki. Aleš Jeglič. Miha Hlebanja

KONČNA STIKALA. Seminarska naloga Merilni pretvorniki. Aleš Jeglič. Miha Hlebanja KONČNA STIKALA Seminarska naloga Merilni pretvorniki Aleš Jeglič Miha Hlebanja 21. 4. 2011 Kazalo 1. Uvod...3 2. Vrste končnih stikal...4 3. Izbira končnega stikala glede na potrebe in ostale vplive...4

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika - avtomatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Elektrokovina predstikalne naprave d.o.o., Maribor Čas opravljanja Od 8.7.2009 do 7.1.2010 Mentor v GD Dejan

Διαβάστε περισσότερα

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA. ANTENE za začetnike. (kako se odločiti za anteno)

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA. ANTENE za začetnike. (kako se odločiti za anteno) ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE Celjska 16, 1000 Ljubljana SEMINARSKA NALOGA ANTENE za začetnike (kako se odločiti za anteno) Mentor: univ. dipl. Inž. el. Stanko PERPAR Avtor: Peter

Διαβάστε περισσότερα

Mobilni robot za sledenje po črti

Mobilni robot za sledenje po črti UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 7 Študij. leto: 008/009 Datum:..008 Uvodni seminar Mobilni robot za sledenje po črti Izvajalci:

Διαβάστε περισσότερα

8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI

8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI 8. STIKALA IN RELEJI 1 8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI 8.1 UVOD Stikala in releji, včasih jih imenujejo s skupnim imenom kontaktorji, so elektronski elementi, ki sklenejo ali razklenejo

Διαβάστε περισσότερα

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90

Robot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 je antropomorfne konfiguracije s šestimi prostostnimi stopnjami. Uporabljen kot: industrijski robot s pozicijskim vodenjem, v laboratoriju je uporabljen kot haptični

Διαβάστε περισσότερα

9.4. VODOMERI NAVOJNI VODOMERI

9.4. VODOMERI NAVOJNI VODOMERI .4. VODOMERI.4.1. NAVOJNI VODOMERI STANOVANJSKI CD ONE HIŠNI CD SD PLUS Enonatočni vodomer s potopljeno ali suho (TRP) številčnico, CD SD PLUS ima suho številčnico z magnetno sklopko. Možna izvedba CD

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

Modeliranje električnih strojev

Modeliranje električnih strojev Modeliranje električnih strojev VAJA 6 Statična navorna karakteristika in ohlajevalna krivulja AM Ime in priimek: Datum in ura: Ocena poročila: 1 Besedilo naloge a) Izmerite statično navorno karakteristiko

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1 Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

NAPREDEN TEMPERATURNO ODVISEN PWM REGULATOR POROČILO IZDELAVE PROJEKTA

NAPREDEN TEMPERATURNO ODVISEN PWM REGULATOR POROČILO IZDELAVE PROJEKTA NAPREDEN TEMPERATURNO ODVISEN PWM REGULATOR POROČILO IZDELAVE PROJEKTA Študent: Luka Dragovan Vpisna št.: E5006203 Program: Telekomunikacije MAG Letnik: 2. letnik Datum: 21. 1. 2013 Kazalo Kazalo... 2

Διαβάστε περισσότερα

1 Fibonaccijeva stevila

1 Fibonaccijeva stevila 1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Ana Urh in Andrej Kocjan. Lambda sonda

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO. Ana Urh in Andrej Kocjan. Lambda sonda UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Ana Urh in Andrej Kocjan Lambda sonda Seminarska naloga pri predmetu Merilni pretvorniki Laboratorij za regulacijsko tehniko in močnostno elektroniko (LRTME)

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine

Διαβάστε περισσότερα

TOČKOVNI INDIKATOR NIVOJA TEKOČIN

TOČKOVNI INDIKATOR NIVOJA TEKOČIN ŠOLSKI CENTER CELJE Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo TOČKOVNI INDIKATOR NIVOJA TEKOČIN (Raziskovalna naloga) Avtor: Jernej SIMONIČ, E-4. c Mentor: Andrej GRILC, univ. dipl. inž.

Διαβάστε περισσότερα

Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij

Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Ljubljana, julij 2011 Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd

Διαβάστε περισσότερα

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor

Διαβάστε περισσότερα