Komunitator. številka. TBI: Mladi, mesto in dediščina Stojan Petrič novi častni konzul Južne Koreje Zaživel je Nordijski center Planica

Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 15 Zima 2015 številka 77 TBI: Mladi, mesto in dediščina Stojan Petrič novi častni konzul Južne Koreje Zaživel je Nordijski center Planica

2016 Ko roka roko stisne in besede so iskrene, se sreča za trenutek ujame v dlan. Tako vse dobro se množi med nami vedno znova in vsak dan. V novem letu 2016 vam želimo veliko iskrenih odločitev in uspešnih dejanj.

Uvodnik Polona Rupnik Glavna in odgovorna urednica Tudi kultura je doma v Idriji Ste se kdaj vprašali, kaj vse zajema kultura? So to le različne oblike umetnosti ali spada pod ta pojem še kaj drugega? Če drugače ne, o kulturi na veliko govorimo ob našem kulturnem prazniku. Ena izmed možnosti, da svoje kulturno polje malce razširimo, je, da na tem področju tudi sami postanemo bolj aktivni. Namesto da se umetniških in kulturnih dogodkov le udeležujemo, jih poskusimo raje soustvarjati. V opero in na koncerte lahko hodi vsak, če pa imate posluh in željo po aktivnem udejstvovanju na glasbenem področju, pa se lahko tudi sami pridružite kakšnemu pevskemu zboru ali glasbeni zasedbi. Vemo tudi, da nima vsak sposobnosti biti pisatelj, lahko pa več berete, hodite v knjižnice in kupujete knjige. Prav tako ne more vsak biti slikar ali kipar, lahko pa hodite na razstave in kakšno sliko ali kip celo kupite. Tudi gledališča kar vabijo in so dobro obiskana morda pa ste nadarjeni za tovrstno umetnost in vas ni strah odrskih luči? Izzivov na kulturnem področju torej ne manjka in so aktualni vse leto, ne le ob kulturnem prazniku. Če pod drobnogled vzamemo idrijsko kulturno sceno, lahko s ponosom ugotovimo, da imamo svetu kaj ponuditi. Kulturna društva in druge ustanove skrbijo za našo dušo, predvsem pa so pomembni posamezniki glasbeniki, pevci, pisatelji, slikarji, ki so največji promotorji kulture v Idriji. Veliko jih najdemo med mlajšimi generacijami in veseli nas, da jih je javnost kljub njihovi mladosti (ali morda prav zaradi tega) sprejela za svoje. Pomembno vlogo pri tem igra tudi idrijsko gospodarstvo, ki mladim umetnikom stoji ob strani in jih podpira na njihovi poti. Novembra se je s tradicionalnim koncertom občinstvu predstavil finalist oddaje Slovenija ima talent, kontratenorist Žiga Lakner, prisluhnili pa smo lahko tudi vrhunskemu pianistu Arminu Ćoraliću, ki zaključuje podiplomski študij na Royal College of Music v Londonu. Ob njegovi omembi nikakor ne smemo pozabiti na njegovega brata, violinista Erina Ćoralića, pa rogista Blaža Ogriča ter sopranistko Elviro Hasanagić in vrsto odličnih zborovskih sestavov Idrijski publiki verjetno nekoliko manj poznan, a zato nič manj uveljavljen, je umetnik Staš Kleindienst, ki svoja dela na ogled postavlja po vsem svetu. V Muzeju sodobne umetnosti bo razstavljal kot eden izmed najpomembnejših slovenskih slikarjev za obdobje 2005 2015. Ne moremo niti mimo uspeha mlade oblikovalke nakita Eve Poženel, ki je po mnenju strokovne komisije postala zmagovalka na natečaju za najboljši nakit ameriške revije Lapidary Journal Jewelry Artist za leto 2015. Idrijčanka se je predstavila z zlatim prstanom Gold and Moonstone Ring, ki ima obliko idrijske čipke in ga krasi poldragi kamen. Svojevrsten nakit, ki ga Poženelova izdeluje pod blagovno znamko Mokosh, je bil že večkrat predstavljen v številnih uglednih revijah. To je le nekaj predstavnikov mlajše generacije idrijskih umetnikov. Našteli bi jih lahko še celo vrsto. Da spremljamo njihovo delo, pomeni, da nam za kulturo ni vseeno. Ta je bila in vedno bo doma v Idriji. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da je kultura nedvomno eno od področij, kjer so Idrijčani pustili svoj pečat. Pa naj še kdo reče, da nismo nekaj posebnega. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 3

Z DRAJVOM do 25 % popusta! #varendrajv S prenovljeno aplikacijo DRAJV lahko zdaj prišparaš do 25 % pri avtomobilskem zavarovanju in se z izpolnjevanjem zabavnih DRAJV izzivov poteguješ za eno od 50 letnih vinjet za 2016. DRAJV smo nadgradili tudi z bolj preglednimi zemljevidi in uporabnimi povratnimi informacijami, da postaneš boljši voznik. Naloži si DRAJV, postani boljši voznik in prišparaj do 25 %. Vse bo vredu. drajv.triglav.si

Kazalo Komunitator Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 15 Zima 2015 09 Utrip lokalne skupnosti 70 let transfuzijske dejavnosti 10 Utrip lokalne skupnosti Naj spomladi le rož ce cveto 24 Poganjamo prihodnost Stojan Petrič je častni konzul Južne Koreje 35 Aktualno Podpiramo vztrajnost in borbenost 42 Zgodba Samo skupaj zmoremo 46 Šport in rekreacija Fascinantno je, česa je zmožno človeško telo Fotografija na naslovnici Pagis d.o.o. Izdaja: FMR - MEDIA založništvo publikacije in promocija d. o. o., Direktorica: Tadeja Golob, Glavna in odgovorna urednica: Polona Rupnik, Uredništvo: Arkova 43, 5280 Idrija, E-mail: polona.rupnik@ kolektor.com, tel.: (05) 37 50 599, GSM 051 689 204, Grafično oblikovanje: Pagis d.o.o. Sodelavci: Marija Benčina, Anja Erjavec, Ksenija Frelih, Iztok Hvala, Aleš Kocjan, Ludvik Kumar, Polonca Pagon, Polona Rupnik, Robert Šabec, Bogdan Tušar, Anka Vončina Fotografije: arhiv OK Azimut, Boštjan Berglez, arhiv Ane Kržišnik Blažica, arhiv Založbe Bogataj, arhiv Kaje Budič, arhiv OŠ Cerkno, arhiv Dela, Anja Erjavec, Aleš Fevžer, Ksenija Frelih, Iztok Hvala, arhiv Filatelističnega društva Idrija, arhiv Psihiatrične bolnišnice Idrija, arhiv Nuše Jeram, Andrej Jereb, Peter Kernel, Martin Kolenc, Marko Čuk, Gorazd Kragelj, Samuel F. Krakenlims, Ludvik Kumar, Valter Leban, Barbara Ogrič Markež, Žan Menart, arhiv Boštjana Moreta, Polona Rupnik, Klaus Stiefel, Robert Šabec, Urban Štebljaj, Tanja Tominec, Risto Verbič, Robert Zabukovec Oblikovna zasnova: Futura DDB d.o.o. Jezikovni pregled: Anja Bolko Naklada: 8000 izvodov Naročnina: časopis je brezplačen Tisk: ALE d.o.o. Distribucija: Pošta Slovenije Časopis si lahko ogledate na spletni strani: www.fmr.si, www.kolektor.com Naslovnica: Prazniki 26 Avtomobilska tehnika Glavna usmeritev: prehod iz komponent v pogone 50 Razglednice iz tujine Lov na severnega medveda Copyright FMR - MEDIA. Fotografije in vsebina časopisa so zaščiteni z avtorskimi pravicami. Nobenega dela časopisa ni dovoljeno razmoževati, niti kako drugače kopirati, navedbe iz njega pa je mogoče uporabiti le po predhodnem pisnem dovoljenju izdajatelja Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 5

Razglednice iz našega okolja Jože Bavcon, direktor Ljubljanskega botaničnega vrta, sicer pa cerkljanski rojak, je v škotskem Edinburgu prejel najvišje priznanje Mednarodnega združenja botaničnih vrtov. Združenje zajema okoli 3000 vrtov s celega sveta, njegova vizija pa je svet, kjer bo rastlinska raznolikost cenjena in varovana kot vrednota. Med 25 nominiranci je Bavcon za svoje delo dobil svetovno priznanje za ohranjanje redkih in ogroženih rastlinskih vrst in za ohranjanje raznolikosti rastlinstva, kar je izjemno priznanje zanj in za Botanični vrt Ljubljana. Slednji z 205 leti delovanja, od tega 21 let pod vodstvom Bavcona, slovi kot najstarejša znanstvena in izobraževalna ustanova na Slovenskem. V Cerknem so priredili dobrodelni koncert Gledamo s srcem za cerkljansko sekcijo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Nastopili so otroci iz cerkljanskega vrtca, učenci Mladinskega pevskega zbora Valovi, plesalke Plesnega kluba Idrija, klarinetist Tilen Mavri, solista Marjeta Hvala in Žiga Lakner ter KUD Cerkno. Gostom so predvajali tudi del zvočne knjige Ocean Šebreljčanke Lucije Rejc ter odprli gostujočo razstavo z didaktičnimi pripomočki za slepe in slabovidne. Prisotne je ob tej priložnosti nagovoril predsednik društva Igor Miljavec, ki je zagotovil, da bodo zbrana sredstva ostala na Cerkljanskem za potrebe društva. Na muzejski domačiji pisatelja Franceta Bevka v Zakojci so predstavili pesniško zbirko Poezije avtorice Vide Prezelj. Pesnica, ki ji poezija lajša trnjevo življenje, je v prvencu predstavila 138 del, od preprostih, izpovednih, ljubezenskih in liričnih preko impresij do pravega sonetnega venca. Pesmi navdihujejo ljubezen, upanje, hrepenenje in optimizem. Pri programu v Zakojci je sodelovala tudi Bevkova vnukinja, dramska igralka Alida Bevk. Kasneje je bila pesniška zbirka predstavljena še v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija ter v prostorih Društva upokojencev Cerkno. Poslušalci so bili nad recitacijo in vsebino programa navdušeni. Slovenija ima v sklopu serije»z žlico po Sloveniji«na poštnih znamkah upodobljena tudi dva naša kulinarična bisera, idrijske žlikrofe in šebreljski želodec. Idrijski žlikrofi so danes tudi v Evropi zaščitena jed kot zajamčena tradicionalna posebnost, šebreljski želodec pa je kalorično uravnotežen suhomesnati izdelek, ki je lahko gurmanska jed ali pa samostojni narezek ob vsakdanjih ali prazničnih priložnostih. Znamki sta oblikovala Edi Berk in Tomo Jeseničnik. Ob tej priložnosti je Filatelistično društvo Idrija skupaj z Občino Idrija in Pošto Slovenije pripravilo svečano promocijo izida znamk, saj se je končno uresničila dolgoletna želja poštni znamki dodati motiv kulinarične specialitete lokalnega okolja. Karateistka Kaja Budič, aktualna državna prvakinja v bojih težke kategorije, je na 9. mladinskem svetovnem prvenstvu do 21 let v Džakarti osvojila odlično 5. mesto med mlajšimi članicami v kategoriji nad 68 kilogramov. V Indoneziji so od slovenske ekipe karateistk in karateistov barve Karate kluba Kolektor poleg Kaje zastopali še Petra Zajc, Tit Primožič in Tjaž Oblak. Člani idrijskega karate kluba so se izjemno dobro odrezali tudi na nedavnem državnem prvenstvu, saj so na podlagi doseženih rezultatov postali najboljši klub prvenstva. 6 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Razglednice iz našega okolja Psihiatrična bolnišnica Idrija je gostila strokovno srečanje članov združenja direktorjev slovenskih bolnišnic. Srečanja, ki je v Idriji potekalo prvič, se je udeležilo skupaj 33 poslovodnih in strokovnih direktorjev slovenskih bolnišnic, klinik in inštitutov. Namen tovrstnih srečanj je spremljanje in obravnava različnih aktualnih problemov v zdravstvu. Uvodnemu pozdravu predsednika združenja Antona Zorka je sledil nagovor direktorja Psihiatrične bolnišnice Idrija Bogdana Tušarja, ki je gostom predstavil uspešno delo in razvoj bolnišnice v zadnjih letih in njena prizadevanja po zagotavljanju varne in kakovostne obravnave. V strokovnem delu je asist. dr. Alenka Škerjanc iz UKC Ljubljana osvetlila problematiko prezentizma med zdravstvenimi delavci, ki ostaja v slovenskem in širšem mednarodnem prostoru še vedno ne dovolj prepoznan problem. Predstaviti je sledila polemična razprava. Strokovno srečanje se je nadaljevalo z ogledom prostorov bolnišnice. Srečanje direktorjev slovenskih bolnišnic, ki je tokrat potekalo pod pokroviteljstvom družbe FMR d. d. se je zaključilo z obiskom Mestnega muzeja Idrija na gradu Gewerkenegg in skupnim druženjem v hotelu Jožef. Čebelarska društva so svoje občine prijavila na natečaj»čebelam najbolj prijazna občina v letu 2015«. Tričlanska strokovna komisija Čebelarske zveze Slovenije je obravnavala 29 prejetih vlog in ocenjevala, kako in na kakšen način posamezna čebelarska društva sodelujejo z občinami. Na podlagi vsebine, ki so jo posamezne občine izvajale v letu 2015, so nominacije za naziv prejele Občina Idrija, Občina Laško in Mestna občina Ljubljana, le idrijski občini pa je uspelo naziv tudi dobiti.»čebelam najbolj prijazna občina v letu 2015 nam čebelarjem in občini pomeni neko priznanje za dobro opravljeno delo,«pravi predsednik čebelarskega društva, Martin Kolenc, in dodaja:»ne gre le za en dogodek, temveč za vrsto aktivnosti, ki jih naše čebelarsko društvo izvaja v sodelovanju z Občino Idrija, ICRO in TIC-om. Rdeča nit zgodbe je obnovljen mestni čebelnjak, ki smo mu dodali še čebelarsko učno pot, okolico zasadili z medovitimi rastlinami ter ta objekt v sodelovanju s turističnim društvom uspešno vključili v turistično ponudbo Idrije. Ne smemo pozabiti odličnega sodelovanja z osnovnimi šolami in vrtci, kjer organiziramo različna srečanja z našimi najmlajšimi in jim poskušamo približati življenje in pomen čebel. Že drugo leto za osnovnošolce deluje tudi čebelarski krožek, mestni čebelnjak pa je v tem primeru odlična praktična učilnica, kjer se lahko pridobljeno znanje preizkusi tudi v praksi. Vsekakor je prejeto priznanje vzpodbuda za nadaljnje delo, saj imamo kar nekaj ciljev, ki jih bomo s skupnimi močmi uresničevali v naslednjem letu.«matic Vogrič in Matic Ozebek sta se udeležila tradicionalne konference o optometriji in ortoptiki Brno 2015 na medicinski fakulteti Masarykove univerze na Češkem. Mlada podjetnika sta se predstavila z inovativno mobilno aplikacijo Smart Optometry, ki specialistu omogoča strankam nuditi natančnejše preglede vida in jih z interaktivnimi funkcijami narediti zanimivejše. Konference so se udeležili tudi Hrvatje, Slovaki, Srbi, Poljaki, Rusi in Ukrajinci, a sta člane posebne komisije najbolj prepričala prav Idrijčana. Idejnemu očetu projekta, optometristu Maticu Vogriču je programer Matic Ozebek idejo pretvoril v mobilno aplikacijo, z ekonomskim znanjem pa je k projektu pripomogel Žan Menart. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 7

Razglednice iz našega okolja Skupščina Območne obrtnopodjetniške zbornice Idrija je podelila 21 jubilejnih priznanj svojim članom za dolgoletno delo v obrtništvu na Idrijskem in Cerkljanskem. Nagrado za najvišjo, 50. obletnico delovanja v obrtništvu je prejel gostinec iz Spodnje Idrije Franko Bergnach, ki pa o upokojitvi zaenkrat še ne razmišlja. V idrijsko Območno obrtno zbornico je sicer včlanjenih okoli 290 obrtnikov. V Magazinu so se ob zaključku projekta Primorci beremo srečali vsi sodelujoči primorski bralci. V enotah Mestne knjižnice in čitalnice Idrija so zabeležili 120 bralcev, ki so skupno prebrali kar 1187 knjig. Po številu udeležencev je idrijska knjižnica zasedla tretje, po številu skupno prebranih knjig pa prvo mesto med devetimi sodelujočimi primorskimi knjižnicami. Zaključnega srečanja se je udeležila pisateljica Petja Rijavec, avtorica romana Piarovka, ki je bil tudi uvrščen na priporočeni seznam. Razstava Samosvoja, ki so jo na ogled postavili v Galeriji sv. Barbare v Idriji, je med seboj povezala tri vrste ustvarjalnosti fotografijo, nakit in čipko. Predstavili so se oblikovalka idrijske čipke Maja Svetlik, fotograf Robert Zabukovec in izdelovalka nakita iz kristalnega stekla Miriam Kosec, idrijsko čipkarsko šolo pa so zastopali modni kosi oblačil in dodatkov. Sporočilo razstave je bilo, da lahko prav vsaka ženska z majhno pozornostjo do sebe zažari in postane posebna, odločna in samosvoja. 8 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Utrip lokalne skupnosti 70 let transfuzijske dejavnosti Anja Erjavec Darovanje krvi je ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku. V Sloveniji letos praznujemo 70. obletnico te humane aktivnosti. S številom krvodajalcev smo Slovenci v evropskem povprečju. Da bi bolnikom zagotovili zadostno količino krvi, bi dnevno potrebovali 350 darovalcev, a čeprav te številke ne dosegamo, smo kljub temu samozadostni. Po vsej Sloveniji so krvodajalske akcije organizirane v okviru Rdečega križa. Idrija je po številu krvodajalcev glede na število prebivalcev vsako leto uvrščena med prvih pet slovenskih občin. Za pozitivno odstopanje od povprečja gre zahvala predvsem knapovski miselnosti in solidarnosti, ki sta še vedno zakoreninjeni v prebivalcih. Tudi sicer so mesta z rudarsko tradicijo vodilna po številu darovalcev krvi. Darovanje krvi ali darovanje plazme Človeško telo vsebuje med 5 in 8 litrov krvi, ki je sestavljena iz 45 odstotkov krvnih celic in 55 odstotkov krvne plazme. Pomembno je izpostaviti razliko med darovanjem polne krvi in darovanjem plazme. Pri slednji se s cirkulacijo krvi izloči plazma, ostali del krvi pa odteče nazaj v žilo. Z enkratnim darovanjem plazme lahko darovalec pomaga večjemu številu bolnikov hkrati, saj iz plazme izločijo le snovi, ki jih potrebujejo bolniki z določeno diagnozo. Plazmo lahko darujemo vsake tri tedne, poseg pa traja dobre pol ure. Pri odvzemu polne krvi, kakršno odvzamejo tudi na krvodajalskih akcijah v Idriji, ženskam odvzamejo štiri decilitre, moškim pa pol litra krvi. Čeprav se kri obnovi v dveh tednih, jo moški lahko darujejo vsake tri, ženske pa vsake štiri mesece. Poseg traja okoli deset minut in ni boleč. Bodimo humani Vsak darovan odmerek krvi je dragocen. Nekomu vrne zdravje, drugemu življenje in nikoli ne vemo, kdaj bomo kri potrebovali sami. Ne čakajmo te izkušnje, da se zavemo veličine humanosti anonimnih darovalcev krvi. Darovalec je lahko vsak, ki je dobrega zdravja, star med 18 in 65 let in tehta nad 50 kilogramov ter v zadnjih mesecih ni bil na večji operaciji ali prejel transfuzije. Krvodajalska akcija je tudi preventiva za naše zdravje, saj se pred odvzemom krvi preveri tudi možne bolezni darovalca, kot so hepatitis B in C, aids in sifilis. Marsikdaj odkrijejo bolezen, ki bi sicer ostala predolgo skrita. Načeloma velja, da če si krvodajalec, si tudi zdrav. Z odzivom na krvodajalskih akcijah v Idriji so organizatorji izjemno zadovoljni. Spodbudno je dejstvo, da vsako leto zabeležijo okoli sto novih krvodajalcev, ki običajno (p)ostanejo redni darovalci. Večina je študentov in dijakov. Zgovoren Idrijčan Rafael Poljanšek je polno kri daroval 51-krat, plazmo pa kar 426-krat. S krvodajalstvom se je prvič srečal ob odhodu v vojsko leta 1964, ko je bilo darovanje krvi obvezno za vse vojake.»ko sem zagledal ogromno iglo, sem otrpnil od strahu in dokler se po nekaj minutah nisem sprostil, je kri odtekala po kapljicah,«se prvega odvzema spominja hudomušni 72-letnik.»Potem pa sem pomislil, da sem z darovanjem naredil nekaj koristnega, nekaj dobrega za sočloveka, morda nekomu rešil življenje.«od tedaj je postalo darovanje krvi in plazme zanj način življenja.»sam še nikoli nisem prejel krvi,«hvaležno potrka po lesu Rafael. Čeprav mu leta kljub vitalnosti ne dopuščajo več darovanja krvi, pa pravi, da vseeno raje spet daruje, kakor da bi moral kri prejeti. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 9

Utrip lokalne skupnosti Naj spomladi le rož ce cveto in naj v naravi smeti in odpadkov ne bo, da bo živeti prijetno, zdravo, lepo! Marija Benčina Vsi se boste strinjali, da bi bilo lepo, če bi bilo tako. Soglašali pa boste tudi, da je dejansko stanje, ko sneg»odleze«, največkrat čisto drugačno. Spet in spet se nam vsako pomlad oko ustavlja na odpadkih vseh vrst, ki smo jih skozi leto malomarno odlagali v svojo neposredno bližino ali pa tudi precej daleč od svojega praga in smo se nanje kot tujke v okolju sproti privajali, dokler jih ni prekrila snežna odeja. Šele, ko se ta odeja stopi in se nam vsa naša svinjarija prikaže kar naenkrat pred očmi, jo zopet zares opazimo. In kaj običajno storimo? Komentiramo, kritiziramo, izpeljemo spomladansko akcijo čiščenja okolja, a že v nekaj dneh (da ne napišemo urah) po njenem zaključku se predamo ritmu stare melodije. Pa spet v naravi namesto rož ali pa med njimi cvetijo odvržene pločevinke, žvečilni gumiji, cigaretni ogorki pa tudi velikocvetna nesnaga, kot so gradbeni odpadki, odvrženi avtomobili, kosi pohištva, ki jih nismo uspeli pokuriti v pečeh, kar je, mimogrede, kot okolju nevarno početje tudi prepovedano. Ne pomaga dosti, da državni in lokalni predpisi tako početje prepovedujejo in kaznujejo, saj kazni niso pretirano visoke (po občinskem odloku od 50 do 100 evrov) pa tudi prijazni redarji in inšpektorji raje najprej nekajkrat kršitelje opozorijo in šele nato udarijo po žepu. V prid neodgovornemu ravnanju gre tudi dejstvo, da so predpisi zastareli in potrebni prevetritve in zaostritve kazenskih določb. In še nekaj je pomembno vsi ti predpisi veljajo in ukrepanje pristojnih organov dopuščajo le na javnih površinah, ne pa tudi na privatnih zemljiščih, ki so dandanes sveta in nedotakljiva. In kaj bi lahko oziroma bi morali storiti? Nič takega, česar nismo sposobni ali kar bi nam povzročilo prekomerne stroške. Nasprotno, pravilno ravnanje se pogosto izkaže za manj naporno in cenejšo varianto. Ko gremo v naravo na sprehod ali izlet, po malici pospravimo za sabo svoje smeti. Če smo lahko nosili s sabo polno embalažo, bomo prazno še toliko lažje prinesli do bližnjega ali domačega smetnjaka. Kadar gospodinja odredi generalno čiščenje ali pa, na veliko veselje vsakega moškega člana gospodinjstva, prenovo stanovanja, se običajno nabere večja količina odpadkov. Tiste, ki smo jih naložili v avto ali na avtomobilsko prikolico, namesto nekam v naravo odpeljimo v zbirni center v Ljubevč, ki nam je morda še bližje kot»divje«odlagališče in je odprt vsak delavnik od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure. Tu se lahko brezplačno odda vse vrste odpadkov iz gospodinjstev, kot so tekstil, les in lesena embalaža, pločevina, električna in elektronska oprema, avtomobilske gume, kosovni in nevarni odpadki, odpadno jedilno olje ter ostale ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, mešana komunalna embalaža), ki jih sicer lahko oddate tudi na eko otokih. Ne gre pa tudi pozabiti, da je vsako gospodinjstvo stanovanjska hiša oziroma večstanovanjska stavba, ki ima poravnane vse tekoče račune za opravljene komunalne storitve enkrat letno upravičeno do brezplačnega prevzema kosovnih odpadkov. Storitev ni prenosljiva na drugo osebo. Če je prenova obsežna ali pa je gospodinja tako pedantna, da je generalnih čiščenj na leto več, dodatne oziroma večje količine kosovnih odpadkov Komunala odpelje tudi po izrednem naročilu, vendar je za njihov prevzem in odvoz potrebno plačati. Naročilo je možno preko prijavnice na spletni strani www.komunalaidrija.si in na telefonu 05/37 27 200. V zbirni center se lahko proti plačilu odda tudi izključno gospodinjske gradbene odpadke do največ 6000 kg letno po ceni 0,0521 eur/kg ter salonit 10 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Utrip lokalne skupnosti azbestno kritino do največ 500 kg letno po ceni 0,126 eur/kg. Če boste ta Komunitator, ko ga boste prebrali, zavrgli (seveda v kontejner za papir!) in s tem seveda izgubili gornje podatke, si nekam zapišite vsaj to, da so vse informacije o ločevanju, zbiranju in urnikih odvoza komunalnih odpadkov ter cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki dostopne na spletni strani Javnega podjetja Komunala Idrija d.o.o.: www.komunalaidrija.si. Velik, a še vedno rešljiv problem so odslužena motorna vozila, ki, odvržena v okolju, ne predstavljajo le grdega tujka, pač pa tudi nevarnost za zdravje ljudi in živali, saj so v njih zdravju škodljivi materiali. Če se tako vozilo znajde na javni površini, ga doleti odredba o odstranitvi, za katero je rok silno kratek, in sicer le tri dni. Če lastnik ne ukrepa, vozilo na njegove stroške odstrani pristojni izvajalec vzdrževanja cest. Z manj težav in ceneje je problem rešljiv, če sami poskrbimo, da svoje odslužene jeklene konjičke odpeljemo ali damo odpeljati na eno od njim namenjenih zbirnih mest. Nam najbližja so v Žireh, na Ravbarkomandi in v Zatolminu. Tu poskrbijo, da eden od treh koncesionarjev v Sloveniji razgradi tisto, kar je bilo pred časom ponos naših dvorišč in garaž. Kako malo smo glede tega ozaveščeni, žalostno pove podatek, da gre v Sloveniji v razgradnjo 25 % odsluženih motornih vozil, vsa ostala pa se»valjajo«nekje v okolju, medtem ko je v Evropi razmerje ravno obratno. Prebrano nam pove, da imamo usposobljene strokovne službe, ki za naše odpadke znajo ustrezno poskrbeti. Le v stik z njimi moramo stopiti pa nam bodo svetovali in poskrbeli, da bo za našo navlako prav poskrbljeno. Največkrat s tem ne bomo imeli posebnih stroškov, če pa že, ti niso tako visoki, da bi se zaradi njih splačalo iskati skrita in zato tudi težko dostopna mesta v naravi, tja na skrivaj, tudi ponoči, voziti svoje smeti in nato stalno držati pokonci ušesa, kdaj nas bodo zalotili redarji ali inšpektorji in nas»štrafali«. Je pa še ena vrsta onesnaževanja, ki je sicer naša spremljevalka vse leto, še posebej pa pade v oči takrat, ko sneg vso drugo nesnago prekrije. To so pasji kakci, ki v snežno beli gazi ali ob njej naravnost bodejo v oči. Pogled nanje ni lep, poleg tega pa obstaja še manjša nevarnost, da jih pohodimo in odnesemo s sabo na podplatih. Slednje lahko namreč spravi v zadrego nas same, ne pa tistih neodgovornih lastnikov psov, ki kakcev niso pobrali, kakor veleva predpis. Ne le, da naši podplati puščajo za sabo neljube madeže, od nas se širi tudi posebna vonjava. Kako neprijetno je to lahko, smo bili letos priča na enem od organiziranih posvetov v Idriji, ko je nekdo na poti na idrijski grad na čevlje»pokasiral«tak iztrebek in se med posvetom ves čas sramežljivo presedal, ko so nosovi ob njem sedečih zaznali poseben parfum. Na srečo se število lastnikov psov, ki za svojimi ljubljenčki počistijo, povečuje, a ker se še hitreje veča število tistih, ki psičke imajo, se število kakcev v okolju ne manjša, prej bi lahko rekli, da je obratno. Trkamo na vest vseh lastnikov psov, da ravnajo tako, kot velevajo predpisi in etika ter dosledno pospravljajo za svojimi kužki. Morda tudi zato, ker se zaradi nepospravljenih iztrebkov pogosto jeza usmerja na sicer simpatične in prav nič krive živalce, ki se klicu narave pač morajo odzvati. Pa še nekaj bi lahko sodilo v pravkar obravnavano temo, čeprav ne sodi med odpadke. To so obcestna drevesa in žive meje, ki so lepo vzdrževane in na primerno višino postrižene okolju v okras, zanemarjene pa kazijo njegovo urejeno podobo in pogosto predstavljajo nevarnost, zlasti za udeležence v prometu. Ne čakajmo na to, da nas na striženje in obrezovanje tega rastlinja opozori redar ali inšpektor, pač pa redno poskrbimo sami, da ne bo posegalo na že tako ozke ceste in zmanjševalo preglednosti v ovinkih ali v križiščih. Za orientacijo priporočljiva višina žive meje je 80 cm. Pravijo, da človek živi tako, kot si zasluži. Gotovo smo vsi mnenja, da si zaslužimo najboljše, zato smo brez oklevanja sprejeli tudi strategijo trajnostnega razvoja, ki nas zavezuje k trajni in vsestranski skrbi za okolje. Najpomembnejša pa je gotovo tista zaveza, ki ni nikjer zapisana in podpisana, ampak je čisto preprosta osebna odločitev, ki jo lahko brez obešanja na veliki zvon sprejme vsak od nas zaveza ravnati tako, da bo dobro tako meni kot tudi sočloveku in okolju, v katerem živim. Morda je primeren čas za tako odločitev prav prestop v novo leto. Sklenemo lahko, da nič več ne bo tako, kot je bilo in da po novem letu v naravi odvrženih odpadkov pri nas več ne bo. In veste kaj lepo nam bo in prav bo tako! Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 11

Utrip lokalne skupnosti TBI: Mladi, mesto in dediščina Iztok Hvala Idrija je prostor neizmernega potenciala in inspiracije. Je arhetip prvega industrijskega mesta na slovenskih tleh in s svojo bogato dediščino rudnika živega srebra predstavlja unikatno okolje. Rudnik je bil skozi celotno poltisočletno obdobje delovanja glavni vir prihodka za lokalno prebivalstvo in tudi mesto kot tako ne bi nastalo brez rudnika. Dinamična zgodovina vzponov in padcev se je v osemdesetih letih zaključila z uradno odločitvijo o začetku zapiranja rudnika in ustavitve proizvodnje živega srebra. V primerjavi z drugimi industrijskimi mesti je imela Idrija po spremembi primarne dejavnosti relativno malo težav pri prehodu v druge industrijske panoge. Že prej izrazito tehniško usmerjeno mesto je postalo dom mnogim obrtniškim delavnicam, ki so se kasneje razvile v pomembne akterje tako doma kot na tujem. Razvoj mesta je šel naprej, mesto se je razraščalo po okoliških hribovjih, le zapuščina rudnika je neizkoriščena ostala ujeta v zgodovini. Nemalokrat je predstavljala tudi nekakšen trn v peti različnim investitorjem z željo po izkoristku odličnih lokacij, na katerih je deloval rudnik. Podoben je bil tudi odnos do dediščine, zgodovinski spomin je počasi zamiral in mlajše generacije so vedno manj razumele pomen rudnika. Že kmalu po odločitvi o zaprtju rudnika so se pojavile študije in razmišljanja, kaj storiti z rudniško zapuščino, katere programe vnesti v mogočne rudniške komplekse, kako obrniti problematiko sebi v prid ter bogato dediščino ohraniti in predstaviti na način, ki si ga tudi zasluži. Skoraj vse študije in ideje pa so večinoma končale samo na papirju, neizkoriščene. Razlogov za to je bilo vedno dovolj. Ambicioznih idej je bilo veliko, od razvoja posameznih prostorov, vpeljave novih programov, do razvoja celotnih območij nekdanjega rudnika. Skupni imenovalec vseh teh študij pa je bil v neizkoriščenem potencialu povezovanja posameznih lokacij v koherentno celoto. Takšno, ki bi pripovedovala zgodbo rudnika na ustrezen in zanimiv način ter bi naredila dediščino in mesto navdihujoče in vznemirljivo. Kaj? Projekt TBI: Mladi, mesto in Idrija to spreminja. V organizaciji društva Idrija 2020 in Mladinskega centra Idrija ter s podporo partnerjev Fakultete za arhitekturo, Fakultete za družbene vede, organizacije PlusMinus ter skupine 4Citizens želimo skozi interdisciplinarno študentsko delavnico prikazati potenciale industrijske dediščine v mestu in storiti korak proti prihodnosti. Ker je mesto zraslo okrog rudnika, si tudi v prihodnje ne predstavljamo mesta brez te povezave, zato želimo skozi različne inovativne rešitve vzpodbuditi spoštovanje do rudniške dediščine, z novimi vsebinami ponovno povezati rudniška območja z mestom in jih vzpostaviti kot ključne točke za meščane, obiskovalce in gospodarstvo. Projekt bo začrtal vizijo Idrije v 21. stoletju. Zakaj vizija? Zakaj sploh potrebujemo takšen projekt? Kaj nam bo še ena takšna delavnica, ko pa imamo že kar nekaj opravljenih študij ter tudi nekaj lokacij, kjer je že umeščen nov program in so prostori odprti 12 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Utrip lokalne skupnosti za obiskovalce. Mesto potrebuje takšen projekt zato, ker menimo, da si Idrija zasluži narediti korak stran od ozkoglednih in kratkoročnih ciljev, naprej po zahtevni poti do tam, kjer lahko postane ena izmed ključnih točk na celotnem slovenskem območju in tudi na svetovnem zemljevidu tako za obiskovalce kot tudi za gospodarstvo in raziskovanje. Mestu želimo povrniti sloves nekoč svetovljanskega mesta, centra znanja, naprednega in solidarnega mesta, temelječega na novih gospodarskih panogah in novih družbenih razmerjih. S spremenjenim odnosom do industrijske dediščine rudnika v mestu želimo tem območjem dati novo vizijo. Razvoj vizij za posamezne rudniške lokacije v mestu bo prikazal prehod v postindustrijsko, ustvarjalno družbo, temelječo na vključenosti občanov in medgeneracijski solidarnosti. Obenem se zavedamo tudi pomena ustvarjanja novih priložnosti za mlade, saj ti potrebujejo izziv za razvoj svojih potencialov in ambicij v lokalnem okolju. Dodatni razlogi za izpeljavo projekta so tudi reševanje pomanjkanja zazidljivih površin v mestu za širitev in pomanjkanja novih programov, negativna demografska slika, odliv ambicioznih mladih ter nizek delež ustvarjalnih poklicev. Lokacije Ustvarjanje vizije za celotno mesto zahteva v prvem planu obravnavo treh primarnih lokacij, in sicer območje Kajzer parka oziroma jaška Delo, območje topilnice ter območje starega mestnega jedra. Glavno raziskovalno vprašanje bo, kako vsa navedena območja razviti in jih povezati v pomensko celoto, ki bo kot taka povezala mesto in pripovedovala zgodbo iz preteklosti za prihodnost. Poleg primarnih lokacij pa bo projekt obravnaval tudi sekundarne lokacije, to so območje Ute, območje»novega«mestnega jedra ter okolica gradu Gewerkenegg. Ta danes izrazito utilitarna območja bomo skozi projekt poizkušali spremeniti do te stopnje, da bodo v povezavi s primarnimi lokacijami tvorila ključne prehodne prostore mesta, ter tako ustvariti enovito povezavo. Potek projekta/način dela Projekt TBI: Mladi, mesto in dediščina je razdeljen na štiri faze. Prva faza, ki je že v teku, obsega obravnavo Idrije s teoretskega vidika, od zgodovinskega ozadja do analize mesta in posameznih območij. Predvideva tudi analizo primerov dobrih praks revitalizacije industrijske dediščine doma in v tujini, saj je pomembno spoznati izkušnje pri že izvedenih primerljivih projektih. Druga faza projekta bo vsebovala srečanje vseh udeležencev projekta na vikend delavnici v Idriji, kjer se bodo ti podrobno seznanili z mestom in obravnavanimi lokacijami, sledila pa bo javna predstavitev projekta in konferenca na temo revitalizacije industrijske dediščine. Tretji, glavni del bo obsegal razvoj projektnih rešitev in zasnov skozi interdisciplinarno delo študentov za obravnavane lokacije in celotno mesto preko dela na fakultetah. Zaključni, četrti del projekta bo vseboval javno konferenco na temo problematike industrijske dediščine v mestu in predstavitev rezultatov projekta ter odprtje razstave. Omogočeni bodo tudi vodeni ogledi za zainteresirano javnost po obravnavanih lokacijah. Projekt se bo simbolično zaključil z javno predstavitvijo najbolj zanimivih in inovativnih zasnov projekta na mednarodni konferenci, na kateri bo tudi možnost za javno razpravo ter s tem tlakovanje poti za ideje za nove projekte. Projekt bo dobil trajno mesto v obliki publikacije, v kateri bodo predstavljeni rezultati projekta in podana vizija za razvoj Idrije v 21. stoletju. Publikacija bo služila kot ključna oporna točka za razvoj novih, dejanskih prostorskih rešitev v mestu. Rezultat projekta/cilji/ vizija Z izvedbo te delavnice bo Idrija dobila vizijo celovitega integriranega razvoja industrijske dediščine v mestu, kjer bodo občani in obiskovalci spoznali nove programske vsebine, ki jih mesto v 21. stoletju potrebuje. Gospodarstvo bo dobilo možnost za rast na področju pametnih tehnologij ter kulturnega, konferenčnega in raziskovalnega turizma. S to delavnico bomo skušali vzpodbuditi tudi mlade in jim dati motivacijo za razvoj in ustvarjanje v tem našem edinstvenem Unescovem mestu. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 13

(Ne)znani (ne)znanci»ko dramaturgov in režiserjev ni doma, igralci plešejo«podobe, giba in na koncu sodeluje z igralci pri ustvarjanju njihove vloge. Lahko bi tudi rekla, da je dramaturg v smislu komunikacije vezni člen med gledališčem, zaposlenimi v gledališču in gostujočimi ustvarjalci. Izven predstave pa hišni dramaturg (torej zaposlen v gledališču) sodeluje še pri ustvarjanju usmeritve in repertoarja gledališča, sodeluje pri promociji predstav, ureja gledališke liste in opravlja še kup čisto pisarniških del,«poklic dramaturginje iz prve roke predstavi Ana. Robert Šabec Ana Kržišnik Blažica je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz sociologije kulture in slovenskega jezika s književnostjo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) pa je magistrirala iz dramaturgije. Kot svobodna dramaturginja je v preteklosti sodelovala z Mestnim gledališčem ljubljanskim, Gledališčem Glej, ŠKUC-em, PG Kranj, Gledališčem Koper, SNG Drama Ljubljana, z Radiem Slovenija... Med drugim je opravljala tudi delo umetniškega vodje Lutkovnega gledališča Jože Pengov v Ljubljani. Domala vsa ta leta deluje kot mentorica šolskih gledaliških skupin. Zadnjih nekaj več kot pet let je kot dramaturginja redno zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Delo gledališkega dramaturga Ano smo najprej zaprosili, da nam v uvodu podrobneje predstavi delo, ki ga vsa ta leta opravlja in bržkone marsikomu ni prav dobro poznano.»dramaturg je desna roka režiserja. Sicer pa dramaturg, če naštejem po kronološkem vrstnem redu, pri predstavi sodeluje pri: izbiri besedila za uprizoritev, izbiri režiserja in igralcev, prirejanju besedila glede na idejo, ki jo ima režiser (in dramaturg), sovpadanju vseh elementov predstave, od režije, scenografije, kostumografije, glasbe, jezikovne Prvi koraki v svet gledališča in študij na AGRFT V nadaljevanju nas je zanimalo, kdaj in kako se je odločila, da bo njena profesionalna pot povezana prav z gledališčem. Ana pove, da ji je bilo to delo blizu že kot majhni deklici. Bržkone je ob tem odveč dodati, da je kot otrok že organizirala domala čisto pravo domače otroško gledališče, in ne recimo tisti teater, ki ga vsaj sem in tja zganjajo neubogljivi otroci. Dobro se spominja, kako je skupaj s prijateljicami in prijatelji uprizarjala najrazličnejše igre.»pogosto so nastale po motivih raznih pravljic ali zgodb. Besedilo smo si izmišljevali sproti, v naprej zrežirane smo imeli le situacije. V stari omari pa sem imela 14 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

(Ne)znani (ne)znanci kostumski fundus, ki se ga mlajša sestra Julija ni smela dotakniti,«o prvih korakih v svet igre med smehom pove Ana. V osnovni šoli je nadaljevala tako z igro kot tudi z režijo. Sledilo je srednješolsko obdobje in zaradi najrazličnejših razlogov tudi čas, ko je na gledaliških odrih nastopila le izjemoma, ter kasnejši vpis na fakulteto.»odločila sem se za študij, ki mi je bil takrat najbližje, slovenski jezik s književnostjo in sociologijo kulture. Ta dva študija sta mi vsekakor dala to, kar danes v svojem poklicu nujno potrebujem: poznavanje jezika in književnosti, ki je v gledališču (s kakršnim se jaz ukvarjam) bistveno, in teoretično poznavanje ustroja družbe, ki je za gledališče, ki se ves čas na vse mogoče načine ukvarja prav z njo, tudi bistveno,«o pravilnosti svoje študijske izbire pove Ana, ki se je proti koncu študija, malce tudi zaradi spleta okoliščin, ponovno pričela aktivno ukvarjati z gledališčem.»nekega dne sem zasledila oglas za avdicijo v Šentjakobskem gledališču Ljubljana in se prijavila. In so me sprejeli za kar bom vedno hvaležna takratnemu direktorju gledališča, Mihi Golobu. To je bila potem moja vstopnica v gledališče,«se aktivnega vstopa v svet umetnosti spominja Ana. Ljubezen do gledališča se je v njej zopet predramila in študij je v tej smeri tudi nadaljevala.»dojela sem tudi, da ni igra ta, ki me v gledališču najbolj zanima, pač pa da me bolj zanimajo ideja, bistvo, gradnja predstave. Zato sem se vpisala na podiplomski študij dramaturgije,«svojo odločitev za vpis na AGRFT utemelji Ana. Študijska leta so hitro minila in pričela je sodelovati s številnimi gledališči po Sloveniji. Prve odmevne gledališke predstave in sodelovanje s priznanimi igralci Pod njeno dramaturško taktirko je v zadnjih desetih letih nastalo več odmevnih predstav, kot so: Katarina, pav in jezuit (Drago Jančar) v režiji Janeza Pipana (SNG Drama Ljubljana), Ojdip v Korintu (Ivo Svetina) v režiji Ivice Buljana (SNG Drama Ljubljana), Gospodična Julija (August Strindberg) v režiji Mateje Koležnik (PG Kranj), Let v Rim (Miha Mazzini) v režiji Alena Jelena (Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Glej), Deklica za ogledalom (Dim Zupan/Zvone Šedlbauer) v režiji Yulie Roschina (Gledališče Koper) in številne druge. Utrinek s predstave, ki je nastala pod Anino taktirko v okviru Male gledališke šole na idrijski Gimnaziji Jurija Vege Pred petimi leti so v SNG Nova Gorica potrebovali dramaturga in povabili so jo k sodelovanju, ki traja še danes. Prav v tej gledališki ustanovi si je letošnjo sezono njena dela mogoče ogledati v komediji Iztoka Mlakarja z naslovom Pašjon (režija Vito Taufer), v vojni satiri Gregorja Brazela Krvava gora (režija Matjaž Pograjc) ter v plesni predstavi Kdo se boji črnega moža, pod katero se podpisujeta Ivan Peternelj, ki je predstavo tudi režiral, ter Tereza Gregorič. Ana se še vedno rada spominja prvega stika z velikimi imeni slovenskih gledaliških odrov, kot so Bine Matoh, Jernej Šugman, Janez Škof, Primož Pirnat, Nataša Barbara Gračner in številni drugi.»užitek je gledati, kako rojevajo nov lik, na videz z lahkoto, v resnici pa z velikimi notranjimi napori, ki jih po navadi nočejo pokazati. Najlepše je, ko igralec ustvari lik bolje, kot sem si ga sama sploh mogla predstavljati v najbolj burni domišljiji. Ko te preseneti, seže daleč čez pričakovano,«o svojem delu pove Ana. Nadvse rada se spominja tudi svojega nedavnega dela z dvema odličnima komikoma, Gojmirjem Lešnikom Gojcem in Ivom Godničem.»Ta dva človeka sta tako polna anekdot in komičnih domislic, da te po vaji z njima bolijo vse smejalne mišice. Sicer se pa največje prigode zgodijo, ko dramaturgov in režiserjev ni zraven ko teh ni doma, igralci plešejo,«o pregovorno pestrem zakulisnem gledališkem dogajanju še ve povedati Ana. Ana je aktivna tudi na pedagoškem področju. Tudi zato se v Idrijo vrača domala vsak teden. Na Gimnaziji Jurija Vege vodi Malo gledališko šolo. Čeprav si je Ana v Novi Gorici ustvarila dom in družino, pa brez Idrije pri njej ne gre tudi drugače.»pa za praznike sem pogosto doma na obisku. In poleti, ko je v Novi Gorici absolutno prevroče. Vsakič, ko pri Zagodu med vožnjo na hitro pogledam v tisti zeleni ovinek, se mi stoži po Idrijci. Ni lepše reke na svetu. In na svojo pokojno staro mamo se spomnim. S kakavom in piškoti,«se kraja svojega otroštva nadvse rada spominja Ana. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 15

Razglednice iz Kolektorja Največje tekaške prireditve pri nas, 20. ljubljanskega maratona, se je udeležila tudi ekipa tekačev in tekačic iz 14 Kolektorjevih družb. Od več kot 25 tisoč tekačev je Kolektorjeve barve zastopalo 279 zaposlenih in njihovih družinskih članov, od tega 177 moških in 102 ženski. Tako smo tudi letos bili ena najštevilčnejših tekaških ekip prireditve. Največ, kar 176 tekačev (98 moških in 78 žensk) se je udeležilo rekreativnega 10-kilometrskega teka, 21-kilometrski polmaraton je preteklo 91 tekačev (72 moških in 19 žensk), na najdaljšo, 42 km dolgo preizkušnjo pa se je suvereno podalo 12 maratoncev (7 moških in 5 žensk). Univerza v Ljubljani je predstavila najodmevnejše raziskovalne dosežke v letu 2015. Ob tej priložnosti so pripravili še okroglo mizo z naslovom»zakaj vlagati v raziskave?«, na kateri je sodeloval tudi Marjan Drmota, Kolektorjev izvršni direktor za razvoj. Po njegovem mnenju so vlaganja v raziskave nujna.»če hoče Slovenija ljudem zagotoviti ustrezne dohodke, mora izdelovati produkte, ki omogočajo ustrezno dodano vrednost. Če hočemo to narediti in biti konkurenčni na svetovnem trgu, potem so vlaganja v razvoj potrebna. Povsem druga zgodba pa je vprašanje, za kaj porabiti sredstva oziroma komu jih nameniti. Prav je, da v procesu izobraževanja sredstva namenimo vsem področjem, izdatneje pa bi morali finančno podpreti tista področja, na katerih bi lahko gospodarstvo in inštitucije znanja delali skupaj in na takšnih izdelkih in storitvah, ki bi jih potem gospodarstvo lahko postavilo na svetovni konkurenčni trg. Na tej točki torej niso več potrebna vlaganja v celoten portfelj vsebin, pač pa naj bi vlaganja v raziskave postala načrtno usmerjena. Zavedati se namreč moramo, da čeprav je odstotek, ki ga Slovenija od svojega BDP-ja nameni za raziskave, razmeroma visok, ta znesek v absolutni vrednosti glede na naš BDP ni visok, zato je še toliko bolj pomembno, da ta sredstva preudarno porabimo. Postavljeni smo pred velik izziv, saj se moramo tako gospodarstvo kot inštitucije znanja približati eden drugemu in skupaj ugotoviti, katera so tista področja, ki bi bila za našo prihodnost najbolj relevantna.«16 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Razglednice iz Kolektorja Republika Kitajska je organizirala konferenco, na kateri se je srečala s predsedniki vlad vzhodne in centralne Evrope. Vzporedno s tem je potekal tudi gospodarski forum. Slovenski premier Miro Cerar se je ob tej priložnosti srečal s predstavniki slovenskih podjetij na Kitajskem in predstavnike šestih to so Kolektor, Domel, Vanox, Adria, Iskra Zaščite, Sava in Sinaslo povabil na delovno srečanje, na katerem je beseda tekla o značilnostih in možnostih poslovanja slovenskih podjetij na Kitajskem in možnostih za prodajo slovenskih izdelkov na kitajskem trgu. Na delovnem obisku na Kitajskem je predsednika vlade spremljal tudi novi veleposlanik na Kitajskem Janez Premože, ki se je širši slovenski javnosti v tej azijski deželi predstavil prvič. Veleposlanika je predvsem zanimalo, kako lahko izvršilna veja oblasti pomaga podjetjem pri vstopu na tuja tržišča. Predstavniki podjetij so bili mnenja, da za slovenska podjetja, ki že delujejo na kitajskem trgu, bolj malo, da pa so lahko v veliko pomoč tistim, ki se za ta korak šele odločajo. Kot pravi direktor podjetja Kolektor Automotive Nanjing, Boštjan More, ki se je udeležil gospodarskega foruma in srečanja s premierjem, se pogoji poslovanja na Kitajskem zelo razlikujejo od pogojev v ostalih državah predvsem zaradi drugačne poslovne prakse. Se pa domačini veliko raje zaposlujejo v tujih podjetjih; glavni razlog za to je doslednejše spoštovanje delovnopravne zakonodaje. Podjetja Kolektor ATP, Kolektor Orodjarna, poslovna enota Postojna, in Fluidmaster so v predprazničnem času svojim najboljšim sodelavcem podelila prstane kakovosti in se spomnila jubilantov in»novopečenih«upokojencev. Prstane kakovosti so prejeli Marko Košak iz Kolektor ATP-ja, Herman Brnelič iz postojnskega dela Kolektor Orodjarne in Vasja Kovač iz Fluidmastra. Prstan kakovosti je nagrada za večleten trud in delo, pri katerem zaposleni dosega nadpovprečne rezultate kakovosti, izboljšuje njegovo kakovost in prenaša pozitiven odnos do kakovosti tudi v svojem bližnjem delovnem okolju ter nanj pozitivno vpliva. Letos so prstane kakovosti podelili že 24. leto zapored. Koncern Kolek tor je e den o d p o dp ornikov pr ojek t a I nženirke in inženirji b omo!, kater e ga namen je slovenskim dijakom predstaviti uspešne inženirje in podjetja, prednosti študija naravoslovnih in tehničnih smeri ter karierne priložnosti na tem področju. Prvo obletnico delovanja projekta so obeležili z okroglo mizo na idrijski Gimnaziji Jurija Vege. Inženirke in inženirji so dijakom predstavili svojo karierno pot in poklic, odločitev zanj in potek študija ter poudarili napredovanje tehnologije in posledično visoko povpraševanje trga dela po inženirjih. Andra Dodič, razvojni vodja programa rotorjev za brezkrtačne motorje na Kolektorju, pravi, da kar delamo prisilno, nikoli ne delamo iz srca. Pomembno je znati poslušati in slišati ter biti odprt za nove ideje. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 17

medosebno komunicir spoπtljiv odnos Človek je socialno bitje. Vsakodnevno se družimo, sodelujemo, imamo stike z družinskimi člani, prijatelji in tudi neznanci. Pravzaprav se rodimo z močno potrebo po interakciji. Skozi neosebno komunikacijo svoje osebne vrednote prenašamo na druge in tako oblikujemo svet in sledimo zadanim ciljem. Bolje kot znamo komunicirati, boljši je naš odnos s sogovornikom. Dobre komunikacijske sposobnosti nam pomagajo, da si ustvarimo primeren položaj v skupnosti in družbi. Načela medosebnega komuniciranja Koncern Kolektor je oblikoval in sprejel štiri načela medosebnega komuniciranja:. spoštljiv odnos do sogovornika. aktivno poslušanje. soočanje s konflikti in njihovo reševanje. diskusija usmerjena k rešitvi

anje basic communication rules respect and appreciation for conversation partners do sogovornika Omenjena načela so dobro premišljena. Vsaka komunikacija se začne pri posamezniku. Vodilo dobre komunikacije je, da izkažemo spoštovanje do sebe in do sogovornika. Odličnost v komunikaciji predstavlja dve strani v istem čolnu. Tu pride do izraza načelo»aktivnega poslušanja«, ki omogoča višjo raven razumevanja. Stopnja osebne zrelosti posameznika se prenaša na skupino, na skupnost in odraža sposobnost reševanja konfliktov. Zdravi konflikti pravzaprav krepijo podjetje in stimulirajo inovativnost. V poslovnem svetu so spremembe stalnica. Dnevno se tudi srečujemo s problemi in izzivi. Verjamemo, da je naša usmerjenost, ki jo v medosebni komunikaciji izvajamo po načelu»diskusija usmerjena k rešitvi«, naša konkurenčna prednost. Ustaljena praksa ali prej izjema kot pravilo? Različna podjetja se držijo različnih načel, pravi strokovnjak na področju komuniciranja, Peter Jelinek.»Vodstvo organizacije odloči, kaj je za podjetje v določenem trenutku najbolj pomembno. Premišljeno definirana načela prinašajo številne prednosti. Ljudje imajo referenco in razumejo, kaj se od njih pričakuje. Znotraj neke skupine ta načela zagotavljajo večjo učinkovitost, ker vsi pristopajo k nekemu problemu na podoben način. Primer: poročati morate nekomu, za katerega že vnaprej veste, da se ne bo strinjal z vami. Sedaj to storite brez strahu, ker veste, da se bo tudi on/ona odzval/a v skladu z načeli podjetja oziroma bo svoje nestrinjanje izrazil/a na spoštljiv način. Načela imajo zelo velik vpliv na odločanje. Zelo hitro se lahko odločite, kakšen je v dani situaciji pravilen pristop. Primer: na proizvodni liniji se je pojavil problem in morate ga rešiti.

active listening aktivno posluπanje diskusija usmerjena k reπitvi

issue- and solution-oriented discussion

sooëanje s konflikti in njihovo Niti minute ne izgubite, ker ne bi vedeli, kako se problema lotiti. Kolektorjevo načelo»diskusija usmerjena k rešitvi (problemov)«je vaše vodilo. Zaradi takih načel je delovno okolje za zaposlene bolj varno. Radi prihajajo na delo, ker jih tam ne čakajo presenečenja in čutijo, da so spoštovani. V zameno vsak po svoje prispeva k uspehu podjetja. Temu pravimo angažma, aktivno udejstvovanje.«načela medosebnega komuniciranja naj postanejo naše vodilo Vzeti načela za svoja in v skladu z njimi komunicirati zahteva veliko discipline.»dovolj pogosto se moramo odločiti in storiti, kar je prav,«pravi Jelinek in dodaja, da se to poslanstvo začne pri vodstvu podjetja.»če je vodstvo vzor, mu bo sledila velika večina ljudi. Bistvo ni v tem, da o načelih govorimo, bistveno je, da jih resnično živimo. Kaj to pomeni v praksi? Pomislimo na standardne vodstvene rutine. Nekaj primerov: vodje skupin se vsak dan srečajo s člani skupine in rešujejo probleme, menedžerji izvajajo redne ocene učinkovitosti, direktorji redno obiskujejo različne organizacijske enote in še bi lahko naštevali. Te rutine so»platforme«ali izhodišča, kjer lahko načela zaživijo. V vlogi vodje jih prikažete kot zgled in enako zahtevate od kolegov in podrejenih.«načela medosebnega komuniciranja nas bodo tako kot Kolektorjeve vrednote spremljala na vsakem koraku. Z njimi bodo opremljene sejne sobe, pisarne in ostali prostori, kjer zaposleni največ komunicirajo med seboj. V ta namen je oddelek marketinga pripravil posebno knjižico abecedo medosebnega komuniciranja, ki podrobno predstavi posamezna načela in je namenjena vsem zaposlenim.

handling and resolving conflicts reπevanje Grafični prikaz načel,abeceda. medosebnega komuniciranja Vsebine načel medosebnega komuniciranja lepo podpira ilustracija, ki sledi zahtevam po preprosti in vizualno čisti pojavnosti, zadošča kriterijem hitrega pomnjenja in učljivosti. Ilustracija v svojem jeziku stilu ostaja tiha in enostavna, v iskanju pomenov pa dopolnjuje in pojasnjuje napisano besedo. ~osnovna naëela~ skupaj, drug z drugim

Poganjamo prihodnost Stojan Petrič je novi častni konzul Južne Koreje Polona Rupnik Ambasador Južne Koreje za Slovenijo Song Young-wan se je na slovesnosti v hotelu Union poslovil od dosedanjega častnega konzula Južne Koreje v Sloveniji Ivana Rudolfa in se mu zahvalil za njegov nepogrešljiv prispevek pri sodelovanju in navezovanju stikov med Slovenijo in Južno Korejo, ter za novega častnega konzula Južne Koreje v Sloveniji imenoval Stojana Petriča, predsednika sosveta koncerna Kolektor. Institucija častnih konzulov je v zadnjih desetletjih postala nepogrešljiv del diplomacije in konzularne dejavnosti, njeno nujno potrebno dopolnilo, še posebej, ko gre za majhne države. Častni konzuli zelo dobro poznajo lokalne razmere in so ugledne, uveljavljene osebnost. Vse našteto Stojan Petrič nedvomno je. Ob imenovanju je Stojan Petrič povedal:»v veliko čast in veselje mi je sprejeti in prevzeti naziv častnega konzula Južne Koreje. Čeprav mi vodstveni položaji in odgovornosti v poslovnem svetu in na drugih področjih niso tuje, predstavlja to imenovanje zame izredno zahteven izziv. Seveda ne bom prvi v tej vlogi, saj jo je zadnjih 16 let poosebljal Ivan Rudolf. Upam, da bom uspešno gradil na njegovih izkušnjah. Južna Koreja zame nikakor ni neznanka. Pred več kot desetletjem je Kolektor kupil korejsko podjetje in ga integriral v svojo dejavnost. To je bila prva in do današnjega dne tudi edina slovenska investicija v Južni Koreji. Pridobitev se je izkazala za izredno uspešno, zato se naše ambicije tu niso končale in že snujemo nadaljnje korake. Moji odločitvi, da sprejmem to častno vlogo je med drugim botrovala tudi ta misel, zato si bom kot častni konzul še naprej prizadeval izboljšati slovenske gospodarske vezi z Južno Korejo. V času, ko je bil častni konzul Ivan Rudolf, je bilo že ogromno narejenega na področju širjenja kulturnih vezi, znanstvenega sodelovanja, študentske izmenjave, športa, turizma in ostalih vrst povezovanja z Republiko Korejo. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da nadaljujem to uspešno pot, v skupno zadovoljstvo obeh dežel. Čeprav 24 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Poganjamo prihodnost državi ležita na različnih koncih sveta, smo si v nekaterih vidikih življenja veliko bližje, kot bi lahko sklepali. Iz tega črpam zaupanje vase in v odločitev, da sprejem naziv častnega konzula Južne Koreje v Sloveniji.«Stojan Petrič, novi častnik konzul Južne Koreje (levo), Song Young-wan, ambasador Južne Koreje za Slovenijo (na sredini) in Ivan Rudolf, nekdanji častni konzul Južne Koreje (desno) Slovesnost so s koncertom obogatili pianist Armin Ćoralić (levo), sopranistka Sooyeon Lee (na sredini) ter pianista Mijung Shin in Sangwook Park (desno) Republika Koreja ali pogosteje Južna Koreja je obmorska država v Vzhodni Aziji, ki pokriva južni del Korejskega polotoka. Južna Koreja spada med gospodarsko najbolj dinamične države na svetu. Je med prvimi osmimi na seznamu največjih gospodarskih sil na svetu in je v zadnjih tridesetih letih pokazala spektakularno rast. Sodi namreč med najhitreje razvijajoče države na svetu. Najprej so se razvile delovno intenzivne panoge (tekstilna), kasneje pa se je preusmerila v kapitalsko intenzivne panoge (strojna, elektronska, avtomobilska in oborožitvena) s poudarkom na industriji visokih tehnologij. Rast BDP temelji na izvozu, ki predstavlja polovico celotnega južnokorejskega gospodarstva. Južna Koreja med državami z največ deviznih rezerv v dolarjih zaseda četrto mesto, po proizvodnji avtomobilov pa se uvršča med prvih šest. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 25

Avtomobilska tehnika Glavna usmeritev: prehod iz komponent v pogone Polona Rupnik Za koncern Kolektor je letošnje leto zelo uspešno. Vse tri njegove poslovne divizije so namreč zabeležile rast. Tokrat bomo nekoliko več besed namenili diviziji Komponente in sistemi. Na razvojnotržni konferenci za omenjeno divizijo so udeleženci pregledali stanje aktualnih projektov in se zazrli v prihajajoče leto, ko naj bi koncern Kolektor dosegel magično mejo prodaje, to je pol milijarde evrov prometa. Gospodarsko rast v letu 2016 bodo poganjali izvozniki. Prodaja avtomobilov po svetu raste. Ta naj bi bila v povprečju štiriodstotna. Trg najhitreje raste v Mehiki. Dobaviteljem avtomobilske industrije se torej obeta dobro leto.»selitev proizvodnje iz Združenih držav Amerike v Mehiko je bila za koncern Kolektor odlična poslovna poteza. To nam priznavajo tudi naši kupci,«pravi Primož Bešter, izvršni direktor za prodajo in marketing, in dodaja,»da ima Mehika definitivno velik potencial z dobro start-up osnovo. Zelo smo zadovoljni, da lahko to našim kupcem pokažemo. To je lepa baza za nadaljnjo rast. Potencial držav NAFTA je namreč velik. Je tržišče, ki bo raslo tudi v prihodnje.«rast v avtomobilski industriji se odraža tudi v rasti Kolektorjeve divizije Komponente in sistemi. Po Beštrovih besedah je letošnje leto za to divizijo v zadnjih šestih letih eno najuspešnejših, saj imajo za slabih 34 milijonov evrov osvojenih projektov.»zelo smo zadovoljni s portfeljem osvojenih projektov in s tem, da se v verigi vrednosti pomikamo navzgor.«madeža na poslovanju divizije niso pustile niti afere, ki so pretresale avtomobilski svet.»kratkoročnega vpliva praktično ni bilo, dolgoročno pa ima to lahko vpliv na razvoj tehnologij in na pospeševanje elektrifikacije in hibridizacije, kar je za nas lahko samo pozitivno.«ključni dogodek za divizijo 26 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Avtomobilska tehnika Komponente in sistemi v letošnjem letu je bil prav gotovo nakup švicarskega podjetja Micro-Motor. Z njim si je namreč Kolektor pridobil reference na področju pogonov.»z nakupom podjetja Micro-Motor Kolektor prehaja iz ponudnika komponent v ponudnika pogonov. Prav ta prehod je ključni moment leta 2016. Zdaj je naša naloga, da ugotovimo, s kakšnimi tehnologijami razpolagamo, in da definiramo ciljne trge, ki nam bodo zagotovili nadaljnjo rast. Prihajajoče leto bo ključno, da poiščemo možnosti za nove nišne aplikacije na programu pogonov, pospešimo razvoj in začnemo s pridobivanjem prvih kupcev.«primož Bešter, izvršni direktor za prodajo in marketing Letošnje leto je za divizijo Komponente in sistemi v zadnjih šestih letih eno najuspešnejših, saj imajo za slabih 34 milijonov evrov osvojenih projektov. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 27

Energetika Sposobni smo narediti celotno hidroelektrarno Polona Rupnik Koncern Kolektor je v Kavadarcih v Makedoniji slavnostno otvoril sklop petih malih hidroelektrarn, vpetih v namakalni sistem na reki Bošava. Projekt, katerega nosilec je Kolektor Turboinštitut, je zajemal rekonstrukcijo in povečanje kapacitete dovodnega kanala od vodnega zajetja na reki Bošava do pričetka namakalnega sistema, podaljšanje dovodnega kanala do sistema MHE Bošava ter izgradnjo sistema petih malih hidroelektrarn. Iz omenjenega sistema bo zagotovljena vodooskrba občin Kavadarci, Rosoman in Negotino.»Projekt izgradnje petih malih hidroelektrarn na reki Bošava predstavlja nov mejnik za Kolektor Turboinštitut. Gre za prvi projekt, v okviru katerega smo preko javnozasebnega partnerstva pridobili koncesijo in vsa potrebna dovoljenja ter v slabih dveh letih v sodelovanju z lokalnimi izvajalci zaključili vsa gradbena in ostala dela. V objekte smo vgradili najsodobnejšo elektromehansko opremo, ki je danes dosegljiva na trgu. Pred kratkim smo projekt dokončno zaključili s podpisom pogodbe za odkup električne energije, tako da lahko danes te objekte svečano predamo v komercialno obratovanje. S tem smo na najboljši možen način dokazali, da smo sposobni uspešno izvesti tako zahtevne projekte, kot je bila izgradnja sistema petih malih hidroelektrarn,«je povedal Franc Florjančič, direktor podjetja Kolektor Turboinštitut, in dodal:»projekt izgradnje petih malih hidroelektrarn na reki Bošava je dober primer javno-zasebnega partnerstva v praksi, ki prinese koristi vsem udeleženim stranem. Glede na dobre izkušnje pri izvedbi tega projekta nameravamo v Kolektor Turboinštitutu še naprej investirati v podobne objekte v Makedoniji.Koncern Kolektor, ki sicer izhaja iz avtomobilske industrije, v zadnjem času krepi svojo vlogo na področju gradbene industrije oziroma inženiringa, predvsem pa postaja eden ključnih igralcev na področju elektroenergetike,«pravi Radovan Bolko, predsednik uprave koncerna Kolektor, in dodaja:»v podjetjih znotraj koncerna dajemo velik poudarek zelenim tehnologijam. Kupcem in partnerjem lahko ponudimo od transformatorjev in turbin z najboljšimi izkoristki do inženiringa na področju malih hidroelektrarn in postrojenj za pripravo pitne vode in čiščenje odpadnih voda. Pri vseh projektih dosledno vključujemo partnerje iz lokalnega okolja. S projekti, kot je MHE Bošava, kreiramo tudi nova delovna mesta.«shemarski prikaz sistemov petih malih hidroelektrarn 28 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Energetika Kolektor Turboinštitut je samo v Republiki Makedoniji v zadnjih 20 letih dobavil elektrostrojno opremo za več kot 15 malih hidroelektrarn in sodeloval pri obnovi šestih velikih hidroelektrarn. Kolektor Turboinštitut je pri projektu Bošava z javnim partnerjem Vodostopanstvo Tikveš, upravljalcem namakalnega sistema in nosilcem vodnih pravic, sklenil javno-zasebno partnerstvo za kombinirano rabo vode. Za namen izvedbe projekta je Kolektor Turboinštitut v Makedoniji ustanovil podjetje Hidrobošava, ki ima koncesijo za rabo vode in je lastnik hidroelektrarn, ki imajo status proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov. Minimalen vpliv na okolje arhitektura objektov je prilagojena lokalni arhitekturi. Kjer je mogoče, so vsi linijski objekti zgrajeni pod zemljo, kjer pa je bilo potrebno, so izdelane tudi ribje steze. K uspešni izvedbi projekta je veliko pripomogla tudi podpora lokalne skupnosti in države Makedonije. Podjetje Hidrobošava je nosilec koncesije za izrabo naravnih virov za naslednjih 27 let. Predvidena proizvodnja električne energije bo letno znašala preko 33 GWh. Koncept projekta je sledil trem osnovnim smernicam: Okolju prijazna, trajnostna proizvodnja energije iz obnovljivih virov v manjših proizvodnih enotah, lociranih blizu končnih porabnikov. Sodelovanje z lokalno skupnostjo pri zasnovi in izvedbi projekta ter obratovanju sistema ter sodelovanje z lokalnimi izvajalci pri sami gradnji. Projekt Bošava lokalni skupnosti tako prinaša kratkoročne in dolgoročne pozitivne gospodarske učinke. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 29

Energetika Franc Florjančič, direktor Kolektor Turboinštituta (poslovno področje) Izgradnja petih malih hidroelektrarn je prvi primer Kolektor Turboinštituta, kjer je podjetje poskrbelo za celoten projekt, od ideje do izvedbe, torej za komplet storitev. Priložnost smo izkoristili za pogovor z direktorjema Kolektor Turboinštituta Francem Florjančičem in Bojanom Črvom. Kakšna šola je bil ta projekt, kaj ste se naučili? To je bil res naš prvi tovrstni primer. Začelo ga je še prejšnje vodstvo Turboinštituta pod vodstvom dr. Kercana, pri čemer pa je potrebno povedati, da projekta glede na takratno slabo finančno stanje ne bi mogli izvesti, če pred dvema letoma ne bi postali del koncerna Kolektor. Gre namreč za organizacijsko in finančno izjemno zahteven in kompleksen projekt, s katerim smo dobili prepotrebne izkušnje, ki nam bodo v prihodnje prišle še kako prav soočiti smo se morali z neznanim okoljem tuje države, njihovo birokracijo, zakonodajo Na tem primeru smo videli, kako zelo pomembna je faza načrtovanja in priprave projekta. Po drugi strani pa je prav tako pomembno imeti dobro ekipo, ki se je sposobna hitro in pravilno odzivati na izzive v fazi izvedbe projekta. Dejstvo namreč je, da kljub še tako dobremu načrtovanju pri tako kompleksnih projektih ne moreš načrtovati prav vsega. Ključno je dobro obvladovanje, sicer lahko stvari kaj hitro krenejo v napačno smer. Se lahko v prihodnje nadejamo podobnih projektov? Da. Trenutno izvajamo podoben projekt, kot je bil ta v Kavadarcih v Makedoniji, še v Srbiji. Je sicer manjši, a zato nič manj pomemben. Zaključili ga bomo jeseni 2016. Intenzivno delamo tudi na drugih projektih na Balkanu. V ta namen je bila v koncernu Kolektor oblikovana posebna skupina, ki se ukvarja z iskanjem, identifikacijo in izvajanjem projektov malih hidroelektrarn. Hidroenergetski potencial Balkana je velik. Kaj si od njega obeta Kolektor Turboinštitut? Verjamem, da primer v Makedoniji ni bil osamljen in da imate na področju Balkana večje ambicije? Vsekakor primer v Makedoniji ni bil osamljen. Omenila sva že naše trenutne aktivnosti v Srbiji, vendar ti tako imenovani lastni projekti ne bodo zapolnili kapacitet Kolektor Turboinštituta. S področja Balkana si tudi zaradi neobstoja jezikovnih ovir obetamo precej naročil za dobavo elektromehanske opreme za male hidroelektrarne, v izgradnjo katerih investirajo drugi investitorji. Na Balkanu vidimo svoje priložnosti tudi na področju črpalk, s katerimi se prav tako ukvarjamo v Kolektor Turboinštitutu. Ambicije koncerna Kolektor na področju (hidro)energetike, tako na Balkanu kot širše, pa so velike. Kje poleg Balkana še vidite svoje priložnosti? Kateri so trenutno največji projekti, na katerih delate? Obstajajo potencialni trgi, na katerih pričakujemo več aktivnosti. To so afriške države, kjer že izvajamo nekaj večjih projektov s področja dobave elektrostrojne opreme za male hidroelektrarne, potem so tu še Daljni vzhod, Malezija, države Južne Amerike Če pa govorimo o modelskih 30 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Energetika Bojan Črv, direktor Kolektor Turboinštituta (tehnično področje) testiranjih in terenskih meritvah, s čimer se prav tako ukvarjamo, pa je kot velik potencial potrebno omeniti evropske države in države bivše Sovjetske zveze. Naše reference so že zdaj kar obsežne in ne dvomiva v to, da bomo že zdaj širokemu spektru dodali še kakšno pomembno referenco. Koliko priložnosti pa je za Kolektor Turboinštitut v Sloveniji? V segmentu, kjer deluje Kolektor Turboinštitut, je projektov relativno malo. Poleg tega imamo/ imajo investitorji v Sloveniji še eno težavo. To je odločitev države, da je veliko ozemlja pod Naturo, kar pomeni pridobitev cele vrste dovoljenj, pa izvedbe študij Vse to časovni okvir morebitne investicije podaljša in seveda tudi podraži. Zato pa je investicij na tem področju pri nas malo. Kaj Kolektor Turboinštitut pričakuje od prihajajočega leta? Kolektor je pred dvema letoma kupil Turboinštitut. Podjetje je bilo takrat pred stečajem. Sledili sta dve težki leti. Tudi letošnje poslovanje je še v fazi okrevanja. V naslednjem letu bi se moralo poslovanje stabilizirati. Imamo že kar nekaj podpisanih pogodb za projekte, nekaj jih je tik pred sklenitvijo. Težava je, da uspešna in pravočasna realizacija projektov ni odvisna le od nas, temveč od vseh, ki sodelujejo pri izvedbi projektov izgradnje hidroelektrarn, in pa seveda tudi od vedno nepredvidljive narave. Kolektor Turboinštitut je bil ustanovljen pred več kot 65 leti kot center znanja za hidravlične stroje. Danes pa je podjetje eden izmed dveh neodvisnih ponudnikov modelskih testiranj na svetu. Le-ta izvajajo za stranke po celem svetu, ki investirajo v gradnje največjih elektrarn. V 90. letih prejšnjega stoletja je Kolektor Turboinštitut svojo dejavnost razširil še na design, proizvodnjo in inženiring elektrostrojne opreme za male hidroelektrarne. Na trgu je postal znan kot proizvajalec turbin, ki se ponašajo z nadpovprečno visokimi izkoristki. Njegove reference na tem področju segajo od Severne in Južne Amerike, evropskih držav pa vse tja do Indije in Tajvana. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 31

Stavbna tehnika Zaživel je Nordijski center Planica Polonca Pagon Planica, ta ledeniška dolina v severozahodnem delu Julijskih Alp, ki se razteza od naselja Rateče pa do planinske postojanke Dom v Tamarju, je bila včasih ponos vsakega Slovenca. Poznana je po smučarskih skakalnicah, kjer je bila leta 1936 prvič presežena znamka 100 metrov, na največji letalnici na svetu pa je bila leta 1994 prvič presežena še druga magična meja, 200 metrov. Letos bo Planica ponovno zasijala v vsej svoji lepoti, saj so se zaključila dela posodobitve in novogradenj v Nordijskem centru Planica. Svoj pečat je tu pustil tudi Kolektor Koling, ki je v sklopu ureditve zgradil nov osrednji objekt za smučarske teke. Objekt, ki je arhitekturni poudarek Nordijskega centra Planica, obiskovalcem in uporabnikom nudi predstavitvene prostore, gostinsko ponudbo, interpretacijski center z vetrovnikom in servisnotehnične prostore skupaj z notranjo večnamensko površino za teke na smučeh, organizacijo tekmovanj in parkiranjem. Prenova Nordijskega centra Planica je potekala v dveh fazah. Prva faza (Center za smučarske skoke in polete Planica) je vključevala posodobitev in novogradnjo 100.000 m 2 športnih površin (gradnja sedmih skakalnic s spremljajočimi objekti in prenova letalnice), druga faza pa je vključevala izgradnjo Centra za smučarske teke. Center za smučarske teke V sklopu ureditve NC Planica je Kolektor Koling zgradil nov osrednji objekt za smučarske teke. Gradnja tekaškega stadiona je bila za podjetje vrednostno in po obsegu velik projekt. Z več kot 10 milijonov evrov vrednim tekaškim centrom so se pridobile nove športne površine, osrednji objekt za smučarske teke, stadion, igrišče in tekaške proge. Pričakuje se povečanje atraktivnosti turistične destinacije, dodatno ponudbo novih produktov, izboljšano strukturo gostov ter povečano število dnevnih in stacionarnih gostov. Tekaški stadion je dvonamenski objekt, saj bodo tla v podzemni garaži od junija do novembra prekrita z umetnim snegom, v času tekmovanj bo tu novinarsko središče, ob tekaških tekmovanjih pa garderobe. Na strehi objekta je urejeno nogometno igrišče z umetno travo, ob tekaških tekmovanjih pa bosta tu štart in cilj. Del prostora je namenjen muzeju o Planici in skokih. Osrednja atrakcija vhodnega dela objekta sta horizontalni in vertikalni 32 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Stavbna tehnika vetrovnik, pri čemer se slednji razteza v zračnem prostoru preko treh etaž do strehe stavbe. Na višjem nivoju je površina za stadion za smučarske teke oziroma za nogometno igrišče v poletnem času. Tine Vadnal, direktor podjetja Kolektor Koling V letu 2015 smo izvedli preko 30 projektov. Gradnja tekaškega centra v Nordijskem centru Planica je bila za nas pomemben in zahteven projekt. Kljub težkim pogojem, v katerih smo gradili objekt, nam ga je uspelo izvesti kakovostno in v dogovorjenem terminskem načrtu. Ta projekt je za naše podjetje odlična referenca. Ponosni smo, da smo dobili priložnost sodelovati pri oživitvi planiške doline. Celoletna ponudba v dolini Poleg osrednjega dela Nordijskega centra Planica (obnova in oprema skakalnic, zgraditev tekaškega stadiona in spremljevalnega objekta za tekaške proge) so bili urejeni še sistem za umetno zasneževanje, žičnice, atletsko-nogometni stadion, kolesarske in sprehajalne poti, park kulturne dediščine, informacijski prostor z gostinskim lokalom, zagotovljene pa bodo tudi kakovostne turistične in športne storitve. Po načrtih upravljalcev postaja Planica nordijski športni center s celoletnim programom, ki bo vključeval: tekmovanja in priprave športnikov v nordijskih disciplinah (smučarski skoki in poleti, smučarski teki) na najvišji ravni, poletni grand prix na 120-metrski skakalnici, ohranjanje finala svetovnega pokala, pripravo športnikov v poletnem času, ponovno oživitev planiške skakalne šole, številne rekreativne programe (teki, rolkanje, smučarski teki, alpsko smučanje, planinarjenje, igre z Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 33

Stavbna tehnika žogo, kolesarjenje), turistične programe, ki bodo zagotavljali privlačne vsebine in vključevali uporabo športnih objektov (ogledi, simulacije), zgodovine in tradicije, prireditvene programe, ki bodo izkoriščali dano infrastrukturo in popestrili ponudbo enodnevnim gostom, adrenalinske programe, ki bodo izkoriščali naravne danosti in izjemnost lokacije, prikazovanje neokrnjene naravne in kulturne dediščine (tematski parki z bioprogrami in ekoprogrami v povezavi s kmetijsko dejavnostjo). Osnovni cilj dograditve sodobnega nordijskega centra je ponuditi kakovostno turistično in športno storitev. Predvideni učinki projekta v vrednosti več kot 39 milijonov evrov bodo nova delovna mesta v športni, športno-rekreativni in turistični dejavnosti. Glede na celoletno turistično in športno-rekreativno dejavnost se upravičeno pričakuje tudi večje število obiskovalcev Planice in širšega območja Zgornjesavske doline. Jelko Gros, direktor Zavoda za šport RS Planica»Končno smo dočakali svečani trenutek, ko bo ta objekt dal končno podobo Planici. Pot, ki smo jo prehodili, ni bila lahka. Veliko je bilo treba postoriti. Pri tem je sodelovalo nešteto ljudi. S prvimi nastalimi renderji smo si sploh upali sanjati, da bo osrednji objekt za smučarske teke res kdaj ugledal luč sveta. Zahvalil bi se vsem, ki so/ ste premikali kamenčke v mozaiku. Planica je naša, zato upam, da se boste v dolino pod Poncami radi vračali.«34 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Aktualno Podpiramo vztrajnost in borbenost Vztrajnost in borbenost. Na kaj najprej pomislite ob omembi teh dveh besed? Nase, na znance, prijatelje, sodelavce, športnike? Slednji so nedvomno tisti, ki so najboljši sinonim za vztrajnost in borbenost, saj lahko le na ta način dosežejo zavidanja vredne rezultate. Koncern Kolektor danes ne bi bil med najboljšimi in največjimi v Sloveniji, če zaposleni in tudi vodstvo ne bi vztrajali in se iz dneva v dan borili za dosego postavljenih ciljev. Ker se zavedamo, da brez vztrajnosti in borbenosti ni uspeha, bo koncern Kolektor naslednja tri leta eden od pokroviteljev slovenske biatlonske reprezentance. Biatlon je sestavljen iz na videz enostavne kombinacije streljanja in teka. Je šport, pri katerem pravila igrajo pomembno vlogo, zato je še toliko bolj zanimiv in dinamičen. Biatlon je šport z večstoletno tradicijo. Prvo tekmovanje naj bi bilo organizirano že davnega leta 1767 na Norveškem, prvo pravo»moderno«biatlonsko tekmo pa je leta 1912 organizirala norveška vojska. Vsekakor pa je najbolj množičen in najbolj gledan zimski šport predvsem v Nemčiji, Skandinaviji, Rusiji, tudi Sloveniji v državah, ki so za koncern Kolektor ključna tržišča. Tekmovalcem želimo hitre smuči in mirno roko ter da bi skupaj dosegli še veliko odličnih rezultatov. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 35

Delimo znanje Kolektor odprl vrata podmladku Anja Erjavec Kolektor je sodeloval pri vseslovenskem projektu in organiziral Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše 2015. V svoje prostore je povabil učence 8. in 9. razreda osnovnih šol, njihove starše in učitelje, ki so si po uvodni predstavitvi koncerna in sistemu kadrovskega štipendiranja ogledali del podjetja, spoznali očem skrite poklice ter pomen znanja in idej na delovnem mestu. Na podlagi slišanega in videnega bodo mladi lažje sprejeli pomembno odločitev glede svoje karierne prihodnosti, ki jih kot bodoče dijake čaka ob prestopu v srednjo šolo. Na projekt, katerega pobudnica je Gospodarska zbornica Slovenije, se je letos pozitivno odzvalo kar 171 slovenskih gospodarskih družb, žal pa je zaradi nezainteresiranosti povabljenih svoja vrata odprlo le 89 podjetij. Skupno so na Dnevu odprtih vrat našteli 1.100 udeležencev, od tega jih je dobrih 50 obiskalo Kolektor. Namen dneva je bil mladini in njihovim staršem približati manj poznane tehnične in naravoslovne poklice, podati javno težje dostopne informacije in vpogled v sicer zaprta poslopja podjetij, predstaviti naravo dela in zaposljivost v stroki ter rešiti dileme, s katerimi se mladi srečujejo ob zaključku osnovne šole. Spoznajmo koncern in starše 2015 ogledali proizvodne prostore orodjarne, kjer so se srečali z različnimi delovnimi stroji, procesnimi operacijami, načinom dela, spoznali realizacijo znanja in idej v praksi ter si ogledali film o strukturi in delovanju koncerna. Sprehodili so se tudi skozi laboratorij, kjer so jih seznanili z vsemi specializiranimi napravami tega oddelka. Učenci so videli, kako se naravoslovni predmeti iz šolskih klopi odražajo v praksi na delovnem mestu. Pred vstopom v oddelek elektrotehnike pa so si gostje morali nadeti ustrezna zaščitna oblačila, ki poskrbijo, da odvečni naboj oziroma statična elektrika na človeškem telesu odteče v tla, nato pa so spremljali procesni cikel izdelave elektronike. Gimnazija ali poklicna šola? Kader s področja strojništva, elektrotehnike, kemije, fizike in tehničnih poklicev je na Kolektorju še vedno najbolj zaposljiv, podjetje pa mlade upe spodbuja tudi s sistemom kadrovskega štipendiranja, ki ga je prisotnim predstavila Barbara Ozebek iz službe za kadre. Pri štipendiranju gre za vzajemno korist med podjetjem in štipendisti, saj jim koncern poleg opravljanja prakse nudi tudi mentorstvo pri izdelavi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog, udeležbo na različnih dogodkih, sofinanciranje strokovnih ekskurzij v tujino, prakso v tujini in nenazadnje zaposlitev. Število udeležencev je pozitivno presenetilo pričakovanja organizatorjev. Učenci so prišli iz osnovnih šol z Idrijskega in Cerkljanskega ter iz Slivnice, Kanala in Deskel. Skupaj s starši in učitelji so se domov odpravili zadovoljni in bogatejši za nova znanja in izkušnje. Predstavljeni so jim bili poklici, ki so sicer skriti očem, spoznali so naravo, pogoje in trg dela v realnem okolju ter prejeli informacije o perspektivnih strokah, ki jih naše gospodarstvo potrebuje. Ali izbrati gimnazijo in tako pridobiti še nekaj let časa za razmislek ali poklicno šolo in s tem že začrtati poklicno pot, je odločitev posameznika in staršev, ki otroka pri tem podpirajo. Ni pa vse črno-belo, obstajajo namreč tudi srednje poti, kot so na primer srednje tehniške in strokovne šole.»podjetja so otroci, razpršeni doma in po svetu, od Mehike pa do Kitajske, ki skupaj z glavnim sedežem v Idriji tvorijo družino,«je mladim vedoželjnežem na razumljiv način predstavil koncern Marjan Drmota, izvršni direktor za razvoj.»da smo lahko del te družine, moramo biti pridni in dobri,«je še povedal Drmota. Obiskovalci so si na Dnevu odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino 36 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Delimo znanje Leon Kokošar, učenec»najbolj zanimiv se mi je zdel ogled vseh strojev in predstavitev laboratorijskega dela, saj me tehnični poklici zelo zanimajo in tudi šolanje nameravam nadaljevati na srednji elektrotehniški šoli.«klara Kavčič učenka»mene zanima vse po malem, zato se poskušam udeleževati čim več tovrstnih predstavitev poklicev, da bi spoznala, kaj me najbolj veseli. Dan na Kolektorju se mi je zdel zelo zanimiv, še najbolj pa kemijski laboratorij, saj sem mislila, da se na Kolektorju ukvarjajo samo s tehniko, ne pa toliko tudi s kemijo.«andrej Erjavec učenec»predstavili so nam kar veliko področij, in sicer kako izdelki delujejo ter kako jih izdelujejo in preizkušajo. Udeležbo na Dnevu odprtih vrat na Kolektorju bi z veseljem priporočil tudi ostalim, ki tokrat niso prišli. Sam še ne vem točno, kaj si želim v življenju postati, a najprej se bom vpisal na gimnazijo, da pridobim še nekaj časa za razmislek.«marja Šifrer Vehar, učiteljica»dan odprtih vrat Kolektorja je zelo dobrodošel ali celo nujno potreben dogodek za učence zaključnih razredov osnovne šole, saj nekateri že razmišljajo o svoji karierni prihodnosti. Poklicno odločanje pri prehodu iz osnovne šole v srednješolsko izobraževanje je težka naloga za učence in njihove starše. Da lažje izberejo pravo karierno pot, morajo razpolagati z ustreznimi informacijami o potrebah in možnostih zaposlovanja v domačem gospodarskem okolju, npr. v koncernu Kolektor. Zaposleni na Kolektorju so temeljito pristopili k organizaciji in izpeljavi tega dogodka. Vsem prisotnim so nazorno in konkretno predstavili glavne dejavnosti gospodarske družbe. S tem so učenci dobili osnovni vpogled v pestrost tehničnih poklicev in njihovo konkretno realizacijo v industriji.«komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 37

Predstavljamo Izlet v München Ksenija Frelih V četrtek ob 6. uri zjutraj smo se pred upravno stavbo Kolektorja za razliko od ostalih zaposlenih, ki so se pripravljali k delu, mi pripravljali na odhod na strokovno ekskurzijo v München to je bila namreč nagrada vsem najboljšim inovatorjem in mentorjem ter mentorirancem. Potovanje je potekalo dokaj mirno, vseeno pa se na tej poti nismo mogli izogniti trenutni begunski krizi. Ker smo potovali z avtobusom, so na avstrijsko-nemški meji natančno pregledali naše osebne dokumente in nas na srečo brez težav spustili naprej. Okrog druge ure popoldan smo se pripeljali v predmestje Münchna, nekdaj samostojno mesto Dachau. Kljub simpatični podobi mesta je v zraku občutiti grenak priokus, ki ga je za sabo pustilo nekdaj eno večjih vojnih delovnih koncentracijskih taborišč s svojimi 35 podružnicami v bližnji in daljni okolici. Samo območje taborišče je sedaj spremenjeno v spominski park posebnega pomena. Obiskovalci so že na začetku opozorjeni, da se na tem žalostnem kraju ne govori glasno, ne kadi, prepovedani so nacistični simboli. Čeprav je bil ta dan že sam po sebi turoben zaradi vremena, sta tudi sam kraj in njegova zgodovina pripomogla k občutenju globokega obžalovanja in zavedanja, kako malo je potrebno, da človek zaradi višjih ciljev vladajoče elite izgubi dostojanstvo in postane le številka. Na vhodu nas je v posmeh vsem, ki smo vstopali, pozdravil kovan napis»arbeit macht frei«oziroma Delo osvobaja. V sami spominski zbirki smo občutili cinizem, s katerim so nacisti zasipali taboriščnike. Na strehi upravne stavbe je pisalo:»samo ena pot vodi v svobodo. Mejniki te poti so: poslušnost, poštenost, čistoča, treznost, skrbnost, redoljubnost, samožrtvovanje, resnicoljubnost in ljubezen do domovine.«z vso spoštljivostjo smo si ogledali dve še ohranjeni baraki, kjer so bili med vojno nameščeni taboriščniki. Na ostale so nas spominjali le spominski kamni s pripadajočo številko ter drevored. Čeprav se je po osvoboditvi vseh koncentracijskih taborišč ves svet zaklinjal, da nikoli več ne bo razlikovanja med narodi, da nikoli več ne bo ograj in taborišč, smo na ta dejstva kaj hitro pozabili in se obrnili stran, tako kot so se o namembnosti taborišča sprenevedali prebivalci Dachaua. Po nastanitvi v hotelu in večerji smo se nekateri s podzemno železnico odpravili na Marienplatz v središču Münchna, kar je bilo tudi svojevrstno doživetje za nas, ki takega metropolitanskega načina življenja nismo vajeni. Središče mesta je že utripalo v predbožičnem duhu. Stojnice z medenjaki in kuhanim vinom so nas mamljivo vabile, a nas je raje zaneslo v pivnico HB (Hofbraühaus). Tam smo si privoščili vrček piva (ali dva ) ter slane preste in bili priča pravemu bavarskemu večeru. 38 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Predstavljamo BMW muzej BMW Welt Drugi dan izleta smo se odpravili do kompleksa podjetja BMW. Tam smo si najprej ogledali BMW Welt, ki ni nič drugega kot ogromen nobel avtosalon, ki združuje znamke BMW, Mini ter Rolls Royce. Na tem mestu so zbrani avtomobili vseh cenovnih razredov, izpostavila pa bi model Rolls Royca za okroglih 500 tisoč evrov. Tiste, ki pridejo v BMW-svet po novega jeklenega konjička, pa čaka tudi asfaltirana proga v salonu, kjer lahko zapeljejo svoje novo vozilo na testni krog. Čez cesto smo si ogledali še»hišni«muzej, kjer je na igriv, zanimiv in barvit način prikazana zgodovina razvoja avtomobilov znamk BMW in Mini. Mimogrede smo videli še bližnje prizorišče olimpijskih iger iz leta 1972. Sledil je še dnevni obisk mestnega jedra, kjer smo si ogledali stara mestna vrata, cerkev Frauenkirche, ki München krasi že vse od leta 1525 in je znana predvsem po svojih dveh stolpih s tako imenovanima čebulnima glavama. Ogledali smo si tudi mestno hišo na Marijinem trgu (Marienplatz). Tu smo imeli na voljo nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili vsak po svoje. Nekateri so se s podzemno železnico odpeljali na obrobje mesta k Allianz Mestna hiša Areni ter se ob vodenem ogledu prepustili navijaškemu vzdušju, ostali pa smo ostali v središču mesta ter se povzpeli na zvonik cerkve sv. Petra oziroma»stari Peter«, kjer smo si mesto ogledali še s ptičje perspektive. Naše poti so se zopet srečale v pivnici Paulaner na ulici Ulm ob tradicionalni bavarski večerji. V pričakovanju mastnih svinjskih krač pa smo, kot da bi se nekdo hotel poigrati z nami, predse dobili hladno žolco ter kuhano govedino s sladkim zeljem. Tisti manj izbirčni so se vseeno nasitili, ostali pa smo na svoj račun prišli ob sladici ter se posladkali z jabolčnim zavitkom. Zadnji dan smo izkoristili za ogled zanimivih tehničnih zbirk muzeja Deutsches Museum, kjer se v ogromni zbirki tehnične dediščine za vsakega najde nekaj, od simulacije rudniških rovov, ki se vlečejo neskončno dolgo, do predstave zvezd v planetariju. Prikazan je razvoj tehnologije izdelave plovil ter modeli naprav, s katerimi je človek želel osvojiti nebo. Na ogled so tudi primeri obrti, tehničnih igrač ter razvoj računalništva, vključno z najbolj znano kodirno napravo Enigma, disketami ter izdelavo silicijevih čipov. V svoji obsežnosti in interesantnosti je zbirka prevelika, da bi si jo lahko v celoti ogledali v slabih petih urah. Pred nami je bila namreč še pot nazaj v Idrijo, na kateri smo imeli priložnost obujati lepe spomine. München je mesto, ki ponuja občutek domačnosti in pristnega utripa, zato bi vsakomur priporočila, da si vzame čas in si ga napiše na seznam destinacij, ki jih morate obiskati. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 39

Praznovanje Prednovoletna srečanja 40 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Praznovanje Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 41

Zgodba Čisto prava kriza v svetišču obdarovanja Samo skupaj zmoremo! Anka Vončina Tekma tu, tekma tam, tekma vsak dan. O, to presneto tekmovanje! Kdo bo prvi, kdo bo boljši, kdo bo mogočnejši, kdo bo imel več... je zaskrbljeno brundal v svojo brado sivolasi Dobrodar, medtem ko je pregledoval elektronsko pošto. Zakaj pa nihče ne meri, kdo ima največje srce, kdo ima v njem največ ljubezni, dobrote, strpnosti... Skrbelo ga je, kako bo temu kos, kajti tudi od njega in njegovih zaenkrat treh dobrih mož, Miklavža, Božička in dedka Mraza, se je pričakovalo vsako leto več. Vsako leto so prejeli več pisem in nekoč le skromne želje so bile vsako leto večje. Njegova malha se je počasi praznila in žal se je že zgodilo, da je kakšen otrok ostal praznih rok. Novakovega Mihca bo letos lahko izpustil, saj mu je lani napisal:»dragi dobri mož! Prinesi mi take kocke Lego Chima, kot jih ima moj sošolec Luka. So v supermarketu Tuš v prvem nadstropju v trgovini z igračami na tretji stalaži na najvišji polici že kar dobro zaprašene, ker so zelo drage. Če mi ustrežeš, me lahko za nekaj let brišeš s seznama.«ja, tudi tako pošteni so otroci. Posebej morajo paziti na malo Lino, ki lani sploh ni pisala; bila je pridna in je v svoji skromnosti pričakovala, da nekaj le dobi. V prehudem hitenju smo nanjo pozabili in ko je pri sosedu pod smrekico zagledala čisto prave smuči, je skozi solze le izjecljala:»a zato meni dedek Mraz ni prinesel ničesar, ker je ves denar porabil za vaša darila?«že mnogo let mu pridno pomagajo starši. Da bi osrečili svoje potomce, kar sami poskrbijo za uresničitve njihovih želja. Malo iz solidarnosti, nekaj sprememb pa je prinesel tudi naraščajoči dvom in nezaupanje. Gvišna je le gvišna! A mnogo, mnogo in vsako leto več jih ostaja v njegovi oskrbi. Dobrodar je skrbno spremljal svetovne novice. Reke beguncev so se valile z vzhoda na zahod. Le kje in kako bo ulovil te otročičke, kje bo takrat njihov dom? Božiček in dedek Mraz sta s svojo jelenjo pošto najbolj mobilna, zato bo to njuna skrb. Miklavž lahko skrbi le za te, ki imajo dimnik ali pa vsaj špranjo pod vhodnimi vrati. Imel pa je letos še druge skrbi. Skrbeli so ga njegovi trije uslužbenci, bolj in bolj so bili brezvoljni. Priprava daril jim gre res slabo od rok. Vseskozi visijo na internetnih četih in forumih in celo prepirati se jih je že slišal. Prav nobenemu se nič ne da. Dedku Mrazu bo letos kožuh odločno premajhen, tako se je zredil, odkar ne teče več redno. Kako se bo Miklavž spuščal po ozkih dimnikih, ga tudi skrbi, vaje gibljivosti ne vzame niti za mar. Celo upirajo se njegovim priporočilom. Pa ja mu ne bodo štrajkali ravno sedaj, ko jih čaka glavno letno delo?! Kako naj jih vzpodbudi, kako naj v njihovih srcih spet vžge usmiljenje, dobroto in čut za pravičnost? Dobrodar je študiral in študiral in po mnogo neprespanih nočeh se mu je le posvetilo. Če že vsi tekmujejo, pa dajmo še mi! Pa ne da bi tekmovali, kdo bo naredil in imel več, naj tekmujejo v tem, kdo bo več prispeval k uspešnemu sodelovanju, da nam bo delo šlo lažje od rok. V ponedeljek zjutraj jih je na rednem tedenskem svetu seznanil z novo nalogo.»predragi moji trije, najdite med vsemi najboljšega in najbolj požrtvovalnega otroka, ki je za svoje bližnje v tem letu žrtvoval največ! Lahko vsak svojega in o zmagi bom odločal jaz, lahko pa sodelujete in s skupnimi močmi poiščete tega, ki bo»svetovni prvak«. Vsi posnetki dobrih del so v mojih arhivih, kodo poznate. Če ne boste nemudoma pljunili v roke in mi v tednu dni predstavili najsrčnejšega otroka, letos obdarovanja sploh ne bo! Si upate narediti to našim malim? Čisto poklapani in brez sape so dobri možje zapustili sejno sobo. Konec je z lagodnim življenjem, to so dobro vedeli. Nič ne bo več s klepetalnicami in računalniškimi igricami. Če želijo pregledati vse arhivsko gradivo, bodo morali delati noč in dan. To, da Dobrodar ve, kdo si zasluži prvo mesto, jim je bilo jasno. Vedno je bil o vsem poučen. Pričeli so kar takoj. Čeprav so zadnje mesece med seboj bolj slabo govorili, je Božiček takoj predlagal:»dela ne bomo končali, če ne bomo iskreno sodelovali. Mi lahko odpustita mojo oholost, ko sem vaju ob večerih poniževal, prijavljen z izmišljenim niknejmom na klepetalnici? Dolgčas mi je bilo, pa so me malo obsedli hudički.tudi meni odpustita mojo sebičnost. Ne bom več skrival dobrot samo zase, odslej vama jih odstopam, sicer me bo šef zamenjal že zato, ker zaradi prevelikega trebuha ne oblečem več svoje krznene suknje,«je prosil dedek Mraz. Miklavžu je šlo opravičilo najtežje z jezika:»res mi odpustita, ne bom vaju več črnil pri Dobrodarju, že tako me je takoj spregledal in njegov prezir me tako boli, da sem skoraj podlegel depresiji.«počila je dlan v dlan in njihove oči so govorile, da mislijo resno. Sedli so za mizo in se namesto na tviterje, fejsbuke in instagrame prijavili v bazo satelitskega arhiva, kamor so se zgodbe otrok stekale leto za letom. Pred njihovimi očmi so zaživele. Ta je pomagal sošolcu pri učenju, drugi je rešil muco, ki jo je odvrgel brezvestnež, oni je obiskoval svojo obnemoglo babico... in tako od jutra do večera in še čez noč. Lenarili so celo leto in vse zgodbe so bile zanje nove. Nikoli ne bomo končali, so s strahom ugotavljali, le koliko pridnih otrok. Kako naj rešimo svojo nalogo in s tem upravičimo tisočletno zaupanje malih srčkov v dobre može? Iskalnik! Seveda, iskalnik! Kaj je največ, kar lahko daš? Največ daš, če daš vse!»za drugega dal vse«je bilo rešilno geslo. Iz več milijon videov se jih je izločila le peščica. Tiho so sedli za ekran in ocenjevali skupaj. Ko so se jim pred očmi zavrtele vse zgodbe, so se spogledali in v en glas sklenili:»tretjo si zavrtimo še enkrat.«mala deklica s kot morje modrimi očmi si je v izložbi ogledovala ogrlice. Modra ji je bila še posebej všeč. Vedela je, da nima dovolj denarja, da bi jo kupila, imela pa je močno željo z njo nekoga razveseliti. Pogumno je stopila v trgovino in povprašala o ceni. Prodajalec je videl njeno stisko in ji prijazno odgovoril. Deklica mu je povedala, da nima dovolj denarja, vendar bi jo srčno rada podarila sestri, ki nesebično skrbi zanjo in za mlajše brate in sestre, odkar jim je vojna vzela starše. Prodajalec je vedel, kaj narediti. Iz dekličinih rok je vzel tistih 42 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Zgodba par vinarjev, ogrlico zavil v najlepši papir in ji jo izročil. Ni minilo par dni, ko ga je v prodajalni obiskalo otožno dekle. Njene oči so govorile, da je bila primorana iz otroštva stopiti naravnost v svet krute borbe za preživetje. Prinesla mu je ogrlico nazaj s pojasnilom, da ve, da njena mala sestrica zanjo ni imela dovolj denarja. Dobri trgovec jo je prijel za roki, jo pogledal v oči in dejal:»vaša sestra je za ogrlico dala več, kot bi zmogel dati kdorkoli drug, več, kot bi lahko dal najbogatejši na tem svetu. Vaša sestrica je za ogrlico dala prav vse, kar premore. Dala je vse, da bi vas razveselila, s srčno željo, da se v sreči vsaj enkrat nasmehnete!«vsevedni in vsevidni Dobrodar si je ob videnem skrivaj brisal solze, ki so mu polzele po zgubanih licih. Tekle so mu od ganjenosti nad dobroto tega sveta, ki je zlo nikoli ne bo pokončalo, od sreče, da so njegovi trije dobri možje kljub rahlemu koraku v stran, kljub rahli krizi, spet na pravi poti. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 43

Šport in rekreacija»najbolj zadovoljni smo s kompasom in karto sredi divjine«anja Erjavec Izvrstna telesna pripravljenost, psihična stabilnost, hitre noge po brezpotjih in skritih stezicah, visoka koncentracija, obvladovanje branja zemljevida, uporaba kompasa in sposobnost sprejemanja hitrih odločitev so nujno potrebni za uspešno premagovanje proge v orientacijskem teku, na kateri mora tekmovalec obiskati vrsto kontrolnih točk na terenu. Orientacijska zveza Slovenije je oktobra v Idriji slovesno obeležila 25. obletnico delovanja.»orientacija je lep šport v naravi, ki goji starogrški olimpijski ideal zdravega duha v zdravem telesu. Krepi značajske lastnosti, kot so vztrajnost, samostojnost, sposobnost odločanja v kritičnih trenutkih...«, pravi Klemen Kenda, predsednik Orientacijske zveze Slovenije. Pred pričetkom slovesnosti so se orientacisti po idrijskih ulicah potegovali za državni naslov v mešanih sprint štafetah, po končani prireditvi v filmskem gledališču pa so v galeriji nad mestno knjižnico otvorili razstavo o razvoju orientacijskega športa in orientacijskih kart v svetu in na naših tleh. Z razstavo so obeležili otvoritev mednarodnega leta kart v Sloveniji. Orientacija je skrita v gozdovih vsakoletnih uspehov domačega kluba. Sicer pa je Slovencem panoga precej tuja, zato si jo orientacisti prizadevajo popularizirati tudi s pomočjo tekem v urbani sprint orientaciji v mestnih središčih. V Sloveniji deluje 14 orientacijskih klubov, ki združujejo okoli 350 registriranih tekmovalcev, ki se aktivno udejstvujejo na tekmovanjih doma in v tujini. Orientacija ima v tujini precej višji status. Na atletskih stezah najboljši svetovni orientacisti dosegajo boljše rezultate kakor slovenski atletski reprezentanti. Z najdaljšo tradicijo orientacijskega teka se ponašajo skandinavske dežele, kjer se lahko pohvalijo s skupno kar 1400 klubi in dvema milijonoma orientacistov. Vodilni v Sloveniji je OK Azimut Idrijsko-cerkljanski Orientacijski klub Azimut je nastal leta 1992 z združitvijo orientacistov iz Planinskega društva Idrija in Orientacijskega kluba Cerkno. S tem se je športna panoga tudi osamosvojila. Kljub mladosti samega kluba, pa je več kot 50-letna orientacijska zgodovina na Idrijskem in Cerkljanskem pomembno prispevala k razvoju orientacije v Sloveniji. Prav to je bil poleg zavidljivih rezultatov kluba tudi razlog, da so 25. obletnico Orientacijske zveze Slovenije slavili prav v Idriji. OK Azimut je daleč največji in najuspešnejši slovenski orientacijski Že od nekdaj je bilo znanje orientiranja v prostoru bistveno za preživetje, izraz»orientacija«pa je bil prvič uporabljen ob koncu 19. stoletja v smislu prečkanja neznanega terena s pomočjo kompasa in zemljevida, ki sta pri tekaški orientaciji osnovna oprema za navigiranje po (neznanem) območju v naravi. Orientacija ima v svetu vojaške korenine, na naših tleh pa se je v 50-ih letih prejšnjega stoletja začela razvijati v taborniških in planinskih vrstah, od koder tudi izhajajo orientacisti, ki so v 80- ih letih našli stik z Mednarodno orientacijsko zvezo in poskrbeli za osamosvojitev športne panoge in ustanovitev nacionalne panožne športne zveze Orientacijske zveze Slovenije. Orientacija je na Idrijskem in Cerkljanskem zelo dobro prepoznaven šport, predvsem zaradi 44 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Šport in rekreacija klub, ki trenutno šteje 90 tekmovalcev, starih med 5 in 65 let, ter preko 20 članov, vključenih v organizacijske in vzgojne aktivnosti. Poleg teka se člani kluba ukvarjajo tudi z orientacijo na smučeh in gorskih kolesih ter s precizno orientacijo, ki je prilagojena gibalno oviranim športnikom. Mladinska štafeta je osvojila tudi naslov državnih prvakov v gorskem teku v letu 2015. Največ se posvečajo delu z mladimi, program šolskega orientacijskega teka izvajajo na osnovnih šolah Idrija in Cerkno, v Idriji pa deluje tudi uspešna ekipa srednješolcev. Treningi potekajo tri- do šestkrat tedensko, trenerji pa mesečno opravijo preko sto ur dela, od teh skoraj polovico prostovoljno. Cerkno Cup Idrijsko-cerkljanska regija že od začetka 90. let gosti večdnevno mednarodno orientacijsko tekmovanje»cerkno Cup«, na katerem letno tekmuje okoli 300 orientacistov iz več kot 20 držav sveta, rezultati pa štejejo tudi za točkovanje svetovne jakostne lestvice. Tekmovanje zadnja leta poteka v okolici Dol, Godoviča in Črnega Vrha nad Idrijo, kjer je orientacijsko zahteven kraški teren. Poleg tega OK Azimut letno prireja več tekmovanj za Slovensko orientacijsko ligo, državna prvenstva in je koordinator Orientacijske lige Primorske, ki je namenjena treningu. V Sloveniji je na voljo več kot 50 tekmovalnih dni letno, organizirani so Slovenska orientacijska liga (poletna in zimska), državna prvenstva in večdnevne mednarodne tekme. Vsa tekmovanja so odprtega tipa in primerna tudi za začetnike, katerim pripravijo lažjo progo. Tradicionalni zmagovalci Orientacijski klub Azimut že od vključno leta 2000 vsako leto osvoji naslov prvaka Slovenske orientacijske lige, letošnja zmaga je tako že 16. zapovrstjo. Tudi ostali rezultati letošnje sezone so spodbudni, osvojene imajo namreč tri posamične naslove ligaških prvakov v skupnem seštevku slovenske lige in pridobljenih 13 medalj. Zmago so slavili tudi na vseh štafetnih državnih prvenstvih v članskih kategorijah, osvojili 17 naslovov državnih prvakov in na stopničkah stali kar 48-krat. S prvenstva jugovzhodne Evrope, imenovanega tudi»balkansko prvenstvo«, pa so se vrnili s kar petimi kolajnami. Z največ najboljšimi slovenskimi rezultati na evropskih in svetovnih prvenstvih se ponaša Tibor Mrak, nosilec prve medalje za Slovenijo v orientacijskem teku na večjih tekmovanjih pa je Peter Tušar. Prav v orientacijskem teku je svojo športno kariero začela tudi Ledinčanka Tanja Žakelj, danes izvrstna gorska kolesarka. Tudi na dan praznovanja 25. obletnice krovne zveze orientacistov je bilo v Idriji precej razlogov za slavje, saj so podelili obilo priznanj tako orientacijskim pionirjem kakor tudi mladim upom. Peter Tušar, Nuša Jeram in Jošt Lapajne, sicer uspešen gorski tekač, so osvojili naslov državnih prvakov v mešani štafeti, med nagrajenci za znaten prispevek k razvoju orientacijskega teka sta bila tudi Damjan Čelik in Silvij Močnik, eno od dveh priznanj za podporo razvoju orientacijskega teka pa je za svoje 20-letno delo dobil pedagog Robert Vončina. Tekmovalni orientacijski tek je psihološko zahteven šport, kjer sta poleg trdega fizičnega treninga za uspeh potrebna tudi oster um in hladna glava. Zaželena je samozavest, odveč pa so strahovi pred kompasom in karto, ki so tudi glavni razlog za nepriljubljenost te discipline v okolju, ki je sicer vedno bolj naklonjeno teku po stezicah in brezpotjih. To je šport, ki starogrški slogan»zdrav duh v zdravem telesu«jemlje dobesedno. Blagodejno učinkuje na telesno in duševno zdravje ter krepi značaj posameznika. Nuša Jeram, 19-letna študentka Fakultete za Šport, se je z orientacijskim tekom srečala ob koncu osnovne šole, ko so se nenačrtovano uvrstili na svetovno šolsko prvenstvo. Pri tem športu ji je všeč individualizem.»v gozdu si največkrat celotno progo sam, zaneseš se lahko le nase. Čeprav je tekma, je predvsem v lepem vremenu tudi odlična sprostitev,«pravi Nuša in dodaja, da so ji najbolj v ponos medalje, osvojene na letošnjem Balkanskem prvenstvu v prav vseh tekmovalnih disciplinah (dve bronasti in dve srebrni), zlato pa ostaja motivacija za prihodnje leto. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 45

Šport in rekreacija»fascinantno je, česa je zmožno človeško telo«aleš Kocjan Potapljanje na vdih ali apnea, kot tudi imenujemo ta šport, je premikanje meja človeških zmožnosti. Toda dosežki, številke, rekordi so kljub temu le del zgodbe potapljanja na vdih. Apnea je več kot šport, pravijo posvečeni potapljači. Mnogi izmed njih o potapljanju na vdih govorijo kot o posebnem življenjskem slogu. Eden takih je Idrijčan Tomaž Jereb, ki je postavil nov državni rekord v statiki zadrževanju diha v stanju mirovanja. Trening Tomaž vstane ob rani uri in najprej na tleh opravi posebne dihalne vaje, ki mu pomagajo izboljšati delovanje pljuč. S pomočnikom se nato oblečeta v tesno oprijemajoče se potapljaške obleke, si oprtata množico pripomočkov, pod pazduho si zavihtita plavuti in se odpravita do obale bližnjega zaliva Tongo, kjer se v jutranjem soncu srebrno lesketa morska gladina. Moalboal na filipinskem otoku Cebu, kjer trenutno biva Tomaž Jereb, je idealen kraj za trening potapljanja na vdih. Izpolnjuje namreč dva osnovna pogoja za to dejavnost zadostno globino v neposredni bližini obale in čim bolj mirne vode brez valovanja in morskih tokov, ki bi motili potapljača pri pripravah na potope. Bistven element potapljanja na vdih je sproščenost, saj ta omogoča manjšo porabo kisika v telesu, kar prinaša boljše rezultate. Vrhunski potapljač na vdih se poleg zahtevne fizične vadbe posveča tudi metodam sproščanja. Ključ potapljanja na vdih je v čim večji usklajenosti telesa in uma. Tomaž tik pred potopom s pomočjo posebnih plovcev lebdi na morski gladini in poskuša čim bolj umiriti svoje telo in misli. Z obraza si sname masko, glavo potopi pod vodo in se zazre v hipnotično modrino. Aktivacija potapljaškega refleksa Še en ključni element potapljanja na vdih je aktivacija tako imenovanega potapljaškega refleksa. To je del filogenetske dediščine sesalcev, ki ima poreklo v predzgodovinskem razvoju življenja v morju. Čeprav v bolj zakrneli izvedbi, ima človek tako kot kiti, delfini in tjulnji genski program, ki poskrbi za varčevanje kisika in prilagodi fiziološke funkcije telesa pogojem v ekstremnih globinah. V tej fazi priprave na potop se na Tomaževem obrazu, ki je potopljen v vodo, aktivirajo posebni receptorji največ jih je v okolici ustnic in nosu, ki telesu sporočijo spremenjene pogoje bivanja v globini. Prvi učinek je zmanjšanje srčnega utripa. Posledica je manj kisika v krvnem obtoku in povečanje njegove 46 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Šport in rekreacija Med mantami v južnem delu Indonezije koncentracije v vitalnih organih. Sledi zapora kapilar, ki ustavi cirkulacijo krvi v okončinah. Pri večjih globinah se zgodi poplavljanje prsnega koša. Prazen prostor porabljenega zraka v pljučih zapolnijo povečane kapilare in tako preprečijo usoden stisk zaradi negativnega pritiska iz okolice. Zaradi zunanjega pritiska na globini se skrči tudi vranica, kar v krvni obtok požene več rdečih krvničk in poveča koncentracijo hemoglobina, ki nosi kisik v krvi. Tomaž s posebno tehniko dihanja s pomočjo trebušnih mišic in prepone še zadnjič pred potopom napolni pljuča. Z metodo»pakiranja«, ki simulira srkanje zraka po slamici, v pljuča potisne še dodatno zalogo zraka, potem pa se z nežnim obratom telesa, ki terja kar najmanjši napor, poda v globino. Točka nevtralne plovnosti Tomaževih pljuč skrči na velikost pomaranče. Povečana koncentracija dušika v telesu ga sili v narkotični sen. Meja med sanjami in resničnostjo postaja zabrisana. Najtežje delo ga čaka na poti nazaj na površje, ko premaguje težo širnega morja nad svojo glavo. Ob povratku ga na približno 20 metrih pričaka njegov pomočnik, ki opravlja nalogo varnostnega potapljača. Na zadnjem delu poti proti površju se namreč zaradi širitve pljuč poveča možnost nenadne izgube zavesti. Takšna nezgoda je brez nadzora usodna, pri ustreznem varovanju pa je le del običajnega treninga. Državni rekord»mal' sma preluftal' pluča«, se je po opravljenem potopu, nekoliko pomodrelih ustnic in še malo pod vplivom narkoze, pošalil Tomaž Jereb. Tisti dan treninga je bila to znamka 86 metrov (s plavutmi ter brez dodatnih uteži), kar je za dobrih 15 metrov več, kot znaša višina ljubljanskega nebotičnika. Tomaževa najmočnejša disciplina je sicer statika zadrževanje diha v stanju mirovanja, v kateri je s časom osem minut in dvaindvajset sekund pred kratkim postavil nov državni rekord. Potop poteka ob vrvi, na katero je, kot je zaradi varnosti navada pri tekmovalnem potapljanju na vdih, pripet s posebnim pripomočkom. Na globini okoli 25 metrov njegovo telo doseže točko nevtralne plovnosti. Prepusti se zakonu težnosti ter v stanju mirovanja negibno polzi v morsko globino. V telesu se pod vplivom pritiska, ki narašča z globino, odvijajo drastične fiziološke spremembe. Na najgloblji točki potopa se prostornina Sledenje morskim psom med tropskim tajfunom Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 47

Šport in rekreacija Kakšni so tvoji občutki ob osvojenem državnem rekordu v disciplini statike? Tekmovanje in postavljanje rekordov mi vzbujata mešane občutke. Seveda je rezultat dober, vendar merjenje moči z drugimi ne predstavlja smisla mojega početja. To pa še ne pomeni, da v prihodnosti ne bom posvečal pozornosti statiki kot tekmovalni disciplini potapljanja na vdih. Kaj ti je zmanjkalo do rezultata devetih minut, ki bi te uvrstil med osem najboljših posameznikov vseh časov na svetu? Fizična meja mojega telesa je po mnenju strokovnjakov nedvomno višja od rezultata devetih minut. Na treningih sem se tej meji približal za vsega nekaj sekund. Toda pri statiki enako vlogo kot fizična sposobnost igra psihična pripravljenost. Znamka devetih minut v tem trenutku nastopa kot ovira, ki sem si jo postavil v svojem umu. Da bi presegel čas devetih minut, moram verjetno še nekoliko dozoreti. Kako doživljaš premikanje meja lastnih zmožnosti? Predstavlja mi svojevrstno vznemirjenje. Navdušenje ob občutkih, ki jih prej še nikoli nisem doživel, in obenem strah pred vstopom v neznano. Fascinantno je, česa je sposobno človeško telo. Ne bi verjel, če tega ne bi izkusil na lastni koži. Kako se vrhunski rezultat v statiki pretvori v podobnega v globinskih preizkušnjah? Statika je priprava na potope v globino. Globinske preizkušnje pa poleg zadrževanja vdiha zahtevajo še dobro plavalno tehniko in, kar je ključno, sposobnost izenačevanja in prilagoditev organizma na velike pritiske, ki vladajo v globini. Treningi globokih potopov so zato postopni. Zahtevajo veliko časa in občutka. Vsaka napačna ocena lastnih sposobnosti je lahko usodna. Vsaj za nadaljevanje dejavnosti potapljanja na vdih. Kaj je potem smisel podajanja v ekstremne globine? Vsakomur je jasno, da je večino zanimivih stvari pod vodo moč videti na manjših globinah. Še posebej, kar se tiče opazovanja podmorskega življenja. Tukaj tudi najdem največ smisla svojega potapljanja na vdih. Toda bistva potopov v velike globine ne predstavlja zunanja izkušnja. Tistega, kar iščem v globini, ni mogoče ugledati s prostim očesom. Masko, ki bi mi omogočila oster pogled v zunanjost, pri globokih potopih denimo pustim na površini. Gre za notranjo izkušnjo, ki je ni mogoče ubesediti. Na tej točki svojega življenja pa raje tvegam, kot pa da bi se ji odpovedal. Povratek z globinskega potopa na Korčuli 48 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Oglasi Preživite več kot 2 uri na dan za računalnikom? Rešitev so specializirana stekla posebej oblikovana: za delo z računalnikom za delo z računalnikom in pisarniško delo za prezentacije do oddaljenosti 5 metrov in bližinsko delo Stekla omogočajo: manj utrujenosti med prilagajanjem zmanjšanje utrujenosti oči pri uporabi računalnika izredno udoben položaj telesa pri uporabi računalnika manj gibov z glavo z neomejenimi gibi očesa Priporoča se za: Vse ki imajo težavo z gledanjem na blizu ali srednje oddaljenosti Vse ki moti modra svetloba iz ekranov, tablic, telefonov,... Stekla so idealna v kombinaciji z blue blocker-ji, kateri: Zmanjšuje bleščanje Omogoča bolj kontrasten vid in naravnejšo percepcijo barv Udobnejši in bolj sproščen vid Manjše napenjanje in utrujenost oči OPTIKA IGOR VOGIČ s.p., Prelovčeva ulica 1, 5280 Idrija telefon: 05/37 22 996, e-mail: optika.vogric@siol.net, www.optika-vogric.si Urnik: pon. - pet. 8:30-12:00 in 15:00-18:00, sob. 8:30-12:00 Za miren spanec in brezskrben jutri. Skrbimo za vašo finančno varnost in zaščito vašega premoženja. Vsak dan, vsak mesec, vse leto. Že 25 let. Z mislijo na prihodnost. Naj bo 2016 varno, zdravo in prav posebno! ŽIVJENJE POKOJNINA DOM AVTO ZDRAVJE BLED, 30. 12. 2015 Še pred iztekom leta pa vas vabimo, da se nam 30. decembra pridružite na Bledu. Spoznali boste športnike kandidate za Rio 2016, s sklenitvijo Olimpijskega kroga varnosti okrog Blejskega jezera pa bomo poskusili postaviti nov Guinnessov rekord. Pohitite s prijavo na www.as.si/olimpijskikrog. Adriatic Slovenica d.d. PE Nova Gorica Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 49

Razglednica iz tujine Lov na severnega medveda Led v fjordu Burgerbukta Ludvik Kumar Ura je polnoč. Na palubi sem povsem sam. Ko sem odhajal sem, sta še zadnja turista v salonu zaprla vsak svojo knjigo in se odpravila spat. Tudi jaz bi to storil že pred kako uro, če se ne bi odločil polnoč pričakati na polnočnem soncu malo od meje polarnega ledu na približno 81 severne zemljepisne širine. Nebo je jasno, praktično brez oblačka. Poskušam si predstavljati svoj položaj iz daljave. Stojim skoraj na»vrhu«sveta in sonce sveti name točno čez Severni pol, od koder piha tudi hladen veter, ki prodira skozi vsak šiv na obleki. Brez sončnih očal brez težav zrem v skoraj belo kroglo, ki se kljub pozni uri še vedno nahaja visoko nad obzorjem in obliva okolico s hladno belo svetlobo. Nobene toplote sončnih žarkov ne čutim. Za hip imam občutek, kot bi sam samcat stal pred obličjem same Ledene kraljice. To je le eden od vtisov z dopusta na Arktiki oziroma točneje s plovbe okrog otočja Svalbard. V študentskih letih so ob obisku Sankt Peterburga oziroma takratnega Leningrada svetle noči name naredile velik vtis. Že takrat sem si zaželel doživeti polarni dan vsaj nekje na zemljepisni širini Nordkappa najsevernejši točki evropske celine. Ko sem odkril možnost križarjenja okrog otočja Svalbard, ki leži še okrog 1000 km severneje, nekje na pol poti med Nordkappom in Severnim polom, je padla odločitev, da je sedaj pravi čas za izpolnitev te davne želje. Brez kakšnih siceršnjih večjih pričakovanj sva z ženo rezervirala prostor na raziskovalni ladji poimenoval Spitsbergen. Morje okrog otokov je bilo polno življenja. Prvi pomorščaki so menda poročali, da je bilo v Magdalenenfjordu na severu Spitsbergov toliko belug, da si lahko po njihovih hrbtih prečkal fjord, ne da bi si zmočil noge. Kmalu so se sem pričeli zgrinjati kitolovci. Celotno poletno obdobje so tu neusmiljeno pobijali kite in jih predelovali v kitovo olje, ki je bilo v takratnem času v Evropi eden osnovnih virov za razsvetljavo. Kitolov je bil zelo donosen. Kdor je uspel financirati pot ladje na sever in jo vrniti polno kitovega olja, je bil finančno preskrbljen za celo življenje. V pičlih 200 letih je bilo morje izropano in kitolovke so se domov pričele vračati Polnočno sonce 50 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Razglednica iz tujine prazne. Konec devetnajstega stoletja so pričele prihajati prve turistične ladje, številni so se pričeli zanimati za nahajališča črnega premoga in otočje je postalo baza za raziskovanje Arktike. Intenzivnejša dogovarjanja, da bi nekdo prevzel suverenost nad otočjem, so se pričela leta 1910, a so bila prekinjena zaradi prve svetovne vojne. Šele 9. februarja 1920 je bila na osnovi Pariške mirovne konference podpisana Svalbardska pogodba, po kateri je otočje pripadlo Norveški. Ob tem so Norvežani želeli otočju dati svoje ime. Poimenovali so ga Svalbard po legendarni domovini njihovih junakov, čeprav do danes ni odkritih nobenih sledi, da bi Vikingi kdaj prispeli na to otočje. Spitsbergen je ostalo ime le daleč največjemu otoku v arhipelagu. Da je dežela nekaj posebnega, spoznaš že takoj ob prihodu v Longyearbyen. Ne samo zaradi polarnega dne, pisanih lesenih hišic in povsod raztresenih motornih sani, ampak tudi po tem, da se moraš preobuti v copate, kamor koli prideš, pa naj bo to hotel, muzej ali cerkev. V času našega obiska je bilo to nekoliko nepraktično, a zadeva postane povsem logična ob zavedanju, da so ulice večji del leta polne visokega snega. Druga značilnost so nagačeni severni medvedi. Ti so povsod. V vsakem pomembnejšem hotelskem prostoru, v vsaki trgovini, celo vhod v cerkev straži zajeten bel kosmatinec. Tako ni čudno, da so severni medvedi že ob samem vkrcanju postali glavna tema pogovorov med turisti. Čeprav v vseh prospektih, ki vabijo na križarjenje okrog Svalbarda, piše, da je velika verjetnost, da na potovanju vidiš pravega divjega severnega medveda, mi je bilo to do vkrcanja nepomembno. Ko pa sva se s cimrom predstavila in je bilo njegovo prvo vprašanje»kaj meniš, ga bomo videli?«, je zanimanje pričelo naraščati tudi v meni. Ob prvem postanku v čudovitem Magdalenenfyordu niso bili glavna atrakcija do morja segajoč ledenik, veliko število najrazličnejših ptic ali prvi tjulenj, ki je priplaval mimo čolna. Glavna atrakcija so bile stopinje severnega medveda v snegu na nasprotni strani fjorda. Pričakovanje je doseglo vrhunec, ko je ladja dosegla rob polarnega ledu. Tu je njihov habitat. Če kje, potem so tu. Vsi potniki smo se razporedili ob ograji palube s fotoaparati z močnimi objektivi, tako da je bila ladja bolj podobna stari topnjači kot turistični križarki. Dolge ure na hladnem polarnem soncu so popestrili samo sinji kiti, ki so veličastno priplavali tik mimo ladje, in tu in tam kakšen tjulenj. Severnih medvedov pa ni bilo na spregled. Tudi naslednje dni ni bilo nič bolje. Ustavljali smo se v številnih čudovitih fjordih, opazovali ptice, Rudolf Longyearbyen Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 51

Razglednica iz tujine mrože, jelene, lisice in še kaj. Živali so sicer redke, razen ptičev niti približno ni možno videti nepreglednih kolonij, ki jih običajno vidimo na televizijskem programu Animal planet. A vendar je življenje povsod, če ne drugega, nas je sredi puste tundre napadla ptica, katere gnezdu smo se preveč približali. Ali celo medved. Neko popoldne smo se izkrcali, da bi šli na sprehod v tundro, kot običajno šele po dolgi proceduri. Najprej se je izkrcala oborožena predhodnica, ki je območje prečesala po dolgem in povprek in postavila straže. Nato smo sledili turisti, vsi neučakani, da se Mormoni Magdalenenfjorden bomo po dolgi plovbi lahko nekoliko sprehodili. Na obali smo se zbrali v gručo in sledila so jasna navodila:»spredaj gre oborožen vodič. Ne prehitevajte ga! Zadaj gre drug oborožen vodič. Ne zaostajajte za njim! Med hojo ne fotografirajte, to bomo počeli drugič. Hodite v skupini in se počutite svobodne!«kako bom zadostil zadnjemu navodilu, mi ni bilo povsem jasno. A se ni bilo potrebno truditi. Že po nekaj korakih je sledil glasen klic:»stop!«stražar je opazil medvedko z dvema mladičema in sledila je hitra evakuacija. Mnogi smo nejevoljni zapustili obalo in do zadnjega upali, da bo medvedka le prihlačala čez hrib. A nič. Očitno se ji ni zdelo vredno, da bi nas prišla pozdravit. S cimrom sva se zvečer tolažila, da medveda sicer očitno ne bomo videli, smo pa vsaj imeli priliko bežati pred njim. Napeto pričakovanje med turisti, da Mroži 52 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Razglednica iz tujine Okostje belugi bomo srečali severnega medveda, se je počasi pričelo spreminjati v rahlo nejevoljo. Dobil sem občutek, da tudi posadka to čuti. Medveda so omenjali vse bolj poredko in poskušali pozornost usmeriti drugam. Potem pa se je vendarle zgodilo. Ko smo se po popoldanskem izkrcanju že odpravljali nazaj na ladjo na večerjo, so vodiči na nasprotni strani fjorda opazili medvedko. V trenutku je bilo vseh 114 turistov s posadkami v čolnih in kot Angleži na dan D proti Normandiji smo se odpravili čez fjord proti medvedki, ki smo jo kmalu opazili kot belo pikico na peščenem bregu. Pred obalo so se čolni razporedili v velik krog in objektivi so se usmerili v spečo mrcino z mladičem poleg sebe. Slišati je bilo le rahlo brnenje motorjev in»škloc«,»škloc«,»škloc«ko je končno leno dvignila glavo, sem na njenem vratu opazil sledilno ovratnico.»pa menda ja ni še privezana?«, sem pomislil. In vse skupaj je dobilo nekoliko grenak priokus. Ali je svobodna divja medvedka v tej pusti pokrajini res svobodna, smo svobodni mi, ki na varni razdalji krožimo, kot bi Indijanci plesali okrog ognja. Vse skupaj je spominjalo na cirkus. Vljudno vabljeni Družine z majhnimi otroki, zaključene družbe in vsi ostali! Ponudba: - Nedeljska kosila - Jedi po naročilu - Pice - V zimskem času koline Obratujemo: četrtek 13.00-22.00 petek 13.00-23.00 sobota 12.00-23.00 nedelja in prazniki od12.00-22.00 Za rezervacijo pokličite 05-37 47 314 ali 041 477 409 www.prgantari.si prgantari@gmail.com Pogosto slišim, da je Arktika lakmus papir in da se dogajanja tu prej ali slej odrazijo na celotni severni polobli. Ali je to križarjenje mogoče turizem prihodnosti? Si bo kmalu mogoče svet ogledovati samo, če te bo spremljal oborožen Rambo, ki te bo branil pred nevarno divjino, teroristi ali kar tako, ker je pač tak predpis? Trudil sem se, da o tem ne bi razmišljal in se skušal skoncentrirati samo na lepe vtise. To mi je v celoti uspelo šele, ko sem v Oslu ob povratku videl zasidrano turistično križarko»regal Princess«s par tisoč turisti na krovu. Šele tu sem dojel, da je bila naša plovba na ladji»expedition«v bistvu prava ekskluzivna ekspedicija po Arktiki. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 53

Kulinarika Zimski meni Med prazniki imamo nekoliko več časa za kulinarično ustvarjanje. V hotelu Jožef so vam pripravili recepte za enolončnico, ki vas bo ogrela po dolgih mrzlih sprehodih, in nekoliko nevsakdanji sladici. Pa dober tek. Potica iz bučnic Testo 60 dag moke 4 dag kvasa 2 žlici mlačnega mleka 2 žlici moke 1 žlica sladkorja 2 rumenjaka 5 dag masla 5 dag sladkorja 2 do 3 dl mleka Limonina lupina Sol Nadev 40 dag izluščenih bučnih pečk 5 dag sladkorja 10 dag masla ali margarine 2 jajci 10 dag sladkorja 1 zavitek vaniljevega sladkorja Moko stresemo v skledo, jo pokrijemo in postavimo na toplo. Medtem postavimo kvas: svež kvas zdrobimo, prilijemo dve žlici mlačnega mleka, dodamo dve žlici moke in žličko sladkorja, zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem ko kvas vzhaja, penasto zmešamo maščobo, rumenjake ali cela jajca in sladkor. Mleko rahlo pogrejemo, mlačnega osolimo, mu dodamo nastrgano lupinico limone in pripravljeno mešanico iz maščobe, jajc in sladkorja. Mlečne mešanice ne primešamo v celoti, temveč jo po potrebi dodajamo kasneje. Iz pogrete moke, vzhajanega kvasa in mlečne mešanice zamesimo ne pregosto testo in ga stepamo tako dolgo, da se lepo loči od sklede in kuhalnice. Tako obdelano testo postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Bučne pečke sesekljamo, jih prepražimo s sladkorjem in na hitro ohladimo. Maslo, sladkor in rumenjake penasto vmešamo, dodamo pražene bučne pečke in nazadnje previdno primešamo sneg, ki smo ga stepli iz beljakov. Z nadevom namažemo razvaljano testo in ga zvijemo. Postavimo v ogreto pečico in pečemo približno eno uro. Kostanjeva torta z ingverjem Sestavine: 4 jajca 150 g sladkorja v prahu 150 g moke 1 vrečka vaniljevega sladkorja 2 žlici kakava (v prahu) Za kremo: 125 g mase pretlačenega kostanja in stepene smetane 250 g sladke smetane 1 vrečka utrjevalca za stepeno smetano 3 lističi želatine 3 žlice ruma Za dekoracijo: kostanj (skuhan in olupljen) Za premaz: ingverjeva marmelada Kostanjevo torto z ingverjem pripravimo tako, da najprej penasto zmešamo jajca, sladkor v prahu in vaniljev sladkor. Primešamo moko in kakav. Maso položimo na pomaščen in pomokan pekač za torte (s premerom 24 cm), jo damo v predhodno segreto pečico in pečemo približno 25 30 minut na 180 C. Po peki počakamo, da se torta ohladi. Medtem pripravimo kremo. Liste želatine raztopimo v rumu. Sladko smetano in utrjevalec za smetano stepemo v trd sneg. Raztopljeno želatino najprej zmešamo z dvema žlicama stepene smetane, nato pa primešamo še preostalo smetano. Na koncu dodamo še maso iz pretlačenega kostanja in stepene smetane. Ohlajeno torto na sredini vodoravno prerežemo in spodnjo polovico premažemo z ingverjevo marmelado. Nato nanesemo še plast kostanjeve kreme. Drugi del torte položimo na spodnjo polovico. Torto še enkrat premažemo z ingverjevo marmelado in nato še s kostanjevo kremo. Kostanjevo torto z ingverjem po želji okrasimo še s čokoladno glazuro in obložimo s kostanji. 54 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Kulinarika Zimska goveja enolončnica (4 6 oseb) Sestavine: 2 žlici sončničnega olja 1 kg zaplečja, obrezanega in narezanega na 2,5 cm velike kocke 3 mesnate rezine slanine brez kože, narezane na trakove 1 nasekljana čebula 45 g moke 500 g pretlačenega paradižnika 450 ml goveje juhe 150 ml rdečega vina 6 na rezine narezanih stebel zelene 250 g na tanke trakove narezanega korenja 1 strt strok česna 1 žlička sesekljanega svežega majarona Sol in poper Sesekljan peteršilj za okras Meso in slanino stresemo v segreto olje ter ju 2 3 minute pražimo na zmerni temperaturi, da porjavita. S penovko ju poberemo iz posode in popivnamo na papirnati brisači. V posodo stresemo čebulo in jo med mešanjem nekaj minut pražimo, da se zmehča, vendar ne porumeni. Dodamo moko in jo prepražimo. Dodamo mezgo, prilijemo juho in vino ter zavremo. Mešamo, dokler ni omaka gladka in gosta. V omako stresemo meso, dodamo zeleno, korenje, česen, majaron, sol in poper ter še enkrat zavremo. Pokrijemo in kuhamo približno 2 uri v prej ogreti pečici pri 160 C, da se meso zmehča. Pokusimo, ali je jed dovolj začinjena, in jo okrasimo z nasekljanim peteršiljem, preden jo ponudimo. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 55

Oglasi Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Vesel božič in srečno novo leto 2016 56 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 57

Oglasi Pričarajte čarobne praznike Prazniki že trkajo na vrata in še preden jih povabite naprej, si doma ustvarite čarobno praznično vzdušje. Če imate občutek, da na vašem drevescu vsako leto visijo isti obeski in da je zaprašen aranžma na mizi že dotrajan, potem je skrajni čas, da okraševalskim ritualom dodate nekaj domišljije in kreativnosti. Kako dekorirati božične aranžmaje in kaj vse obesiti na novoletno jelko, je težko zapovedati, saj nam trg ponuja spekter tako oblikovalsko dovršenih kakor tudi kičastih okraskov. Dekorativni trendi so najbolj priljubljeni prav v božično-novoletnem času in letošnje smernice v ospredje postavljajo naravo, njeno robustnost in pestrost. Popularni so grobi naravni materiali v sivih in rjavih barvah, kot so kamni in kamenčki, oglje, suhe veje, neobdelane korenine in različni gozdni plodovi. Z uporabo naravnih dodatkov dekoraciji dodamo pridih topline in domačnosti. V lučke ovite brezove veje bodo delovale preprosto in čudovito, s kančkom ustvarjalnosti pa se bo k slovesno pogrnjeni jedilni mizi odlično podala prozorna steklena vaza, napolnjena z drobnimi kamenčki, pobarvanimi storži in prižgano svečko na sredini. Pri naboru barv ostaja večna klasika rdeče v kombinaciji z belo, srebrno ali tradicionalno zlato barvo. Zelena mentol barva bo skupaj s prozornimi okraski pričarala zimsko zamrznjenost, letošnji navdih pa so tudi pastelni odtenki nežne roza, vijola in srebrne barve, ki bodo mračnemu sivemu okolju dodali toplo pravljično inspiracijo. Prav tako bodo hladnim prostorom živost navdali dekorativni dodatki bakrenih nians. Drzno svežino doseže tudi moderna zlatočrna kombinacija. Celoten aranžma lahko popestrimo z belim perjem, ki spominja na prvi sneg, je nežno in puhasto. Lahko pa izdelavo božičnih in drugih aranžmajev prepustimo spretnim rokam floristov, ki imajo smisel in strokovno znanje najnovejših modnih zapovedi. Florist je cvetličar z nadgradnjo cvetličnega znanja in tehnik izdelovanja, svoje izdelke tudi razstavlja in jih prezentira na različnih prireditvah. Z umetniškim pristopom kreira edinstvene cvetlične dekoracije, dostopne tudi po običajnih konkurenčnih cenah. 58 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Oglasi Privoščimo telesu zimsko spanje Časi, ko je masaža za marsikoga predstavljala nadstandard, so mimo. Masaža je danes za mnoge že način življenja. Ljudje smo izpostavljeni različnim vrstam stresa tako doma kot v službi. V kolikor ne naredimo nečesa, da stres omilimo in se mu zoperstavimo, ga naše telo le skladišči. Nakopičen stres pa se na našem telesu posledično kaže na različne načine: v obliki migren in glavobolov, bolečin v vratu in ramenskem obroču ter na celotnem hrbtnem predelu. Stres občutijo tudi naši nohti, obnohtna kožica ter koža na obrazu in telesu. Večkrat pa je ravno naša nepravilna drža pokazatelj, da se ne počutimo dobro. Zelo pomembno je, da se proti stresu borimo vsak dan in da se zavedamo, da je ta postal pravzaprav naš vsakodnevni spremljevalec. Imamo neskončno možnosti, da nekaj naredimo zase. Vključujemo se lahko v številne športne aktivnosti (individualne ali skupinske), meditiramo... Pomembno je, da vsak najde nekaj, kar mu je pisano na kožo. V kombinaciji z masažo so lahko učinki prav neverjetni in tudi trajni. Tajska masaža vključuje veliko počasnega in blagega pritiskanja, raztezanja in vlečenja ter pozna več kot 120 osnovnih gibov in manipulativnih tehnik, zato je primerna tako za mlajše kot tudi starejše, saj je masaža prilagojena vsakemu posamezniku glede na njegovo fizično in zdravstveno stanje, kondicijo in počutje. Cilji tajske masaže so predvsem sprostitev blokad in napetosti v telesu, ki preprečujejo naraven pretok energije, in postopno povečanje prožnosti telesa, kar posledično povečuje vitalnost. Poleg tega pa je ta tehnika lahko izredno koristna za cirkulacijo krvi in krepitev notranjih organov. Izboljšuje nevrološke funkcije, upočasnjuje degenerativne procese povezane s staranjem telesa in nudi učinkovite protibolečinske prijeme. Pomaga tudi pri lajšanju glavobolov, stresa, težavah s spanjem, krepi naš imunski sistem, poleg tega pa je primerna za vse, ki so športno aktivni. Je izjemna tehnika zdravljenja, učinkovita pri odpravljanju širokega spektra bolezenskih stanj, vendar je potrebno masaže izvajati redno, vsaj dokler ne dosežemo optimalnega stanja. Poleg same masaže je nadvse pomembno tudi sprejemanje odgovornosti za svoje zdravje in sprotno ugotavljanje vzrokov neravnovesja. Poskrbeti moramo za zdrav življenjski slog, primerno prehranjevanje in fizično aktivnost, nenazadnje pa se moramo naučiti pri sebi opazovati in prepoznavati vzorce, ki nam škodujejo, in jih tudi preoblikovati. Kaj tradicionalna tajska masaža je, lahko zares spoznamo le z lastno izkušnjo. V jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi zelo kratki, nam pogosto nihata razpoloženje in telesno počutje, primanjkuje nam energije..., zato se v tem času večkrat poslužujemo masaže. Masaža je dotik, ki nas sprošča, nas krepi in umiri. Daje nam občutek varnosti, pripadnosti, zaupanja... Daje nam vse tisto, česar nam v teh turobnih mesecih primanjkuje, predvsem pozitivnega pogleda na svet. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 59

Oglasi d. o. o. Ekologija, Varnost, Trgovina Prišel bo cas okrog bozica, ki prinesel bele bo steze, v novem letu pa naj zdravje in sreca nasmejeta se. Vesel bozic in srecno novo leto 2016! Trgovina EVT, Arkova 11, Idrija. Telefon: 05 37 74 840 e-trgovina http://trgovina.evt.si Ob iztekajočem se letu in v pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo sreče in zadovoljstva. Vsem vam želimo prijetne praznične dni, v novem letu pa obilo osebnega zadovoljstva, zdravja in uspehov. Računalništvo - komunikacije d.o.o. Idrija 60 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Oglasi Vsem voščimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2016. Našim članom in članicam pa želimo predvsem obilo teniških užitkov. Teniški klub Kolektor Idrija VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2016! Tudi v Novem letu naj bo Vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, Vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. (neznan avtor) Ekipa BLT d.o.o., Idrija 20 let tradicije in zaupanja... Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 61

Napovednik koncertnih dogodkov v hotelu Jožef Valentinov koncert Hamo & Tribute 2 love 11. februarja 2016, ob 19:00 Zasedba Hamo & Tribute 2 Love je geografsko zasidrana v Ljubljani, mentalno pa v Ameriških državah kot so Texas, Louisiana, Tennessee, New Orleans, Memphis, itn. Glasbeno se opredeljujejo kot blues/soul/klasični rock. Navdih fantje iščejo v bogati dediščini rokenrola pri glasbenih velikanih kot so John Lennon, Paul McCartney, Mick Jagger; v ozadju, kot skupni imenovalec, odzvanja reminiscenca bluesovskih korenin.»gre za modernejši sound, iskali smo način, kako postaviti blues v ta čas in prostor. Na prejšnji plati smo bili Mississippi, zdaj smo Bežigrad,«so povedali fantje o novi plošči Pol. Pesmi Frana Milčinskega - Ježka in slovenske zimzelene skladbe Aleš Hadalin 21. aprila 2016, ob 19:00 Vokalist Aleš Hadalin in pianist Joži Šalej sodelujeta že od leta 1998. Njun repertoar, ki sta ga preigravala na različnih koncih Slovenije, obsega slovenske in jugoslovanske popevke ter jazz standarde. Čeprav zadnja leta skupaj nista veliko nastopala (Aleš se posveča vokalnim projektom s slovensko ljudsko tematiko, Joži pa sodeluje v različnih glasbeno-gledaliških projektih), se še vedno rada odzoveta tovrstnim povabilom. Rezervacije vstopnic sprejemamo na: tel. št.: 08 20 04 250 ali preko e-pošte: info@hotel-jozef.si. Število prostih mest je omejeno.

Koncert v okviru dneva žena Katalena 10. marec 2016, ob 19:00 Po štirih letih, ki so minila od Noči čarovnic, se Katalena, ena najpomembnejših slovenskih zasedb s tistega mejnega polja med t.i. popularno in ljudsko glasbo, med tradicionalnim in urbanim, vrača z novim albumom z naslovom Enci benci Katalenci. Plošča je v osnovi namenjena otrokom, saj za izhodišče jemlje izštevanke, hkrati pa sledi vsem ustvarjalnim načelom, ki so jim Katalena zavezani že skozi vseh štirinajst let svojega obstoja, zaradi česar ni zgolj zbirka otroških pesmic, pač pa čisto pravi album, namenjen tako otroški kot tudi»odrasli«publiki. Enci benci Katalenci je torej v prvi vrsti Katalenin šesti album. Spomladanski koncert Marko Hatlak & KAPOBANDA 19. maj 2016, ob 20:00 Skupino Kapobanda je konec 2013 ustanovil Marko Hatlak skupaj z Goranom Bojčevskim, Miho Megličem in Rokom Hozjanom. Večinoma prekaljeni v Terrafolku in tudi uveljavljeni solisti, ti štirje glasbeniki prinesejo na oder najboljše od balkanskega temperamenta, ciganskih, irskih ljudskih pesmi ter klasike. Člani zasedbe Kapobanda ustvarjajo nepredvidljivo čustveno atmosfero balkanskih napevov. Preizkušajo hitrost svojih prstov ter meje svojih instrumentov skozi preplet solističnih melodij. Poslušalci nikakor ne ostanejo ravnodušni ob zvokih harmonike in glasu, klarineta,kitare in kontrabasa. Nebesa d.o.o., Vojkova 10, 5280 Idrija.

Oglasi KAMORKOLI Z ZAVAROVANJEM TUJINA. Sklenite zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini in se izognite visokim stroškom zdravljenja. Počitnice ne gredo vselej po vašem načrtu. Zavarovanje vam zagotavlja dodatno varnost v primeru zdravstvenih težav ter krije morebitne stroške zdravstvenih storitev. * letnega zavarovanja Multitrip 080 20 60 www.vzajemna.si Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. super darilo Ob sklenitvi* Toliko je lepih želja, ki se porajajo v pričakovanju novega leta. Vsaka nosi v sebi košček lepše prihodnosti. Srčnejše. Prijaznejše. Polne zdravja. Naj se najljubše uresničijo že v prihajajočem letu 2016. Lepe praznike in uspešno novo leto. Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica Obiščite nas v novi poslovalnici v Idriji, Lapajnetova ulica 2. Novoletno voščilo 178x175_(30-11-2015).indd 2 4.12.2015 13:47:01 Avtohiša MPI Peljhan, Vojkova 14, Idrija Prodaja in servis: tel. 05 37 43 207, www.mpi.si - PREVOZI OSEB IN SKUPIN - PREVOZI BLAGA - HITRA DOSTAVA PO[ILJK (Ljubljana in okolica) - ORGANIZACIJA PREVOZOV - RENT-A-CAR 64 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Družinski zabavnik Naredi sam: SNEŽAK Potrebujemo: * Dve nogavici (pisano in belo) * Riž * Gumice * Črne in oranžne gumbe * Škarje * Sekundno lepilo. Belo nogavico prerežemo nad peto. Za izdelavo bomo uporabili zgornji del nogavice. Izrezani del obrnemo na notranjo stran, na eni strani zavežemo z gumico in spet obrnemo na pravo stran. Vrečko, ki je nastala, napolnimo z rižem. Na vrhu jo dobro zavežemo z gumico. Z gumicami oblikujemo telo snežaka. Pisano nogavico prerežemo pod in nad peto. V del nad peto oblečemo snežakov trup. Kapo naredimo tako, da del pod peto obrnemo narobe, z gumico zavežemo del za prste, jo obrnemo na pravo stran in zavihamo rob. Snežaku nalepimo še črne gumbe za oči in oranžnega za nos in že je pripravljen na zimo! Do konca januarja nam prinesite ali pošljite svoj ročno izdelan božično-novoletni okrasek in najlepšega bomo nagradili! Želimo vam prijetno ustvarjanje! Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 65

Družinski zabavnik AVTOR GOVEKAR SLOVENSKI BRANKO IGRALEC PRIČANJE DA JE NEKDO NEKAJ STORIL NATRIJ OSEBNI ZAIMEK VELIKO MESTO V KANADI OLIVER TWIST AMERIŠKA IGRALKA PATRICIJA NEKDANJI PREDSEDNIK NIKARAGVE DANIEL NAŠA NE- STRUPENA KAČA SKUPEK TEM NA NEKEM PODROČJU ENO- LIČNOST, DOLGO- ČASNOST ITALIJANSKO ZDRAVILIŠČE PRI PADOVI KONEC POLOTOKA DOLINA POD TRIGLAVOM BORIS DVORNIK ALI RANER POT NEBESNEGA TELESA POKRIVALO ZA KOŽO KAKAVOVA SLAŠČICA Z DODATKI DEL MOLEKULE ANGLEŠKA POP SKUPINA ŠVICARSKA SMUČARKA LARA SKUPINSKO DELO MOŠKO IME MAKE- DONSKI LETOVIŠČE OB AZURNI OBALI NAŠA PESNICA MAJDA SLOVNIČNO ŠTEVILO IZDELKI IZ BLAGA ALI PLETENINE NAUK O ZGRADBI TELESA LAHEK ITALIJAN- SKI TANK V DRUGI SV. VOJNI MAKE- DONSKI NARODNI PRAZNIK PODPOR- NICA UMETNOSTI ZVRST JAMAJSKE KRAJEVNA GLASBE SKUPNOST OTO RIMELE OTOK V JADRANU JEZERO NA FINSKEM OLIVER ANTAUER KLIČKO VLADIMIR FRANCOSKI IGRALEC MURAIRE VISEČ SNEŽNI ZAMET LEON RUPNIK DEOKSIRI- BONUK- LEINSKA KISLINA IVAN LOTRIČ OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU TALNA OBLOGA PEVEC FLISAR KRAJ PRI MEDVODAH KARL ARHAR LINDA AVANS NUŠA TOME LITIJ SKA LIGA PESNICA MERMOLJA NAJDALJŠA REKA NA SVETU OSKAR KOGOJ NAŠ KARDINAL FRANC KATJA NOVAK MESTO V TEKSASU RT NA JUGU ŠPANIJE SLOVENSKE NOVICE TERITO- RIALNA OBRAMBA STRANKA ZNANILKA POMLADI SREDNJE- VEŠKA VO- JNA LADJA TOMAŽ KOUŠCA NAŠ NEKDANJI ANSAMBEL OBREŽJE NAŠ REŽISER DAMJAN VRSTA ZELENJAVE IGRA Z ŽOGO ZMRZNJENA VODA ZNAMKA JAPONSKEGA AVTOMOBILA NATAŠA URBANČIČ EVA RAS IVERNA PLOŠČA NJIVSKI PLEVEL BOKSAR MOHAMED KIRURG ZVONE OBRAT ZA OBDELAVO LESA GRŠKI OTOK KRČEVINA ROVT ZELO NEPRIJETNA BOLEČINA BRANE OBLAK KATE UPTON JOŽE KURALT ANTON AŠKERC KLADA ZA SEKANJE DRV JAZ, TI... DEL POHIŠTVA ZDRAVILIŠČE V BOKI KOTARSKI UKREP PROTI KRŠILCU ZAKONA DRŽAVNA MESTO BLAGAJNA JUŽNO OD MOSKVE ITALIJANSKI PISATELJ UMBERTO AMERIŠKA KOŠARKAR- HIMA- LAJSKO GOVEDO VREDNOST BLAGA KARTA, KI POBIRA VSE DRUGE KARTE STARA PLOŠČINSKA MERA LJUBEZEN DOKTOR ŽIVAGA Sodelujte! Morda pa se tudi v vas skriva pisec ali nadebudni fotograf, ki bi želel objavo fotografije na naslovnici ali v časopisu? Pozivamo vas, da pri nastajanju nove številke tudi aktivno sodelujete. Poleg rešitev križanke bomo veseli tudi vaših prispevkov in lastnih pobud za članke ter fotografije. Kontaktirajte nas na polona.rupnik@kolektor.com. Naslov uredništva FMR Media d.o.o. Arkova 43 5280 Idrija Rešitvi iz jesenske številke Komunitatorja sta: obletnica in Kanomlja. Nagrajenci: Lara Jeram, Srečko Kenda, Ela Kovač Rešitvi iz zimske številke pošljite v uredništvo do vključno 7. 3. 2016. (pripis»nagradna križanka«). Čakajo vas tri praktične nagrade. Ime in priimek: Naslov: Pošta: 66 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015

Saj bi bilo lahko tudi res Prostovoljno prodam 4 nadzorne kamere - star model. Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 15 / št. 77 / Zima 2015 67