MODRE NOVICE 2005 2006, STEVILKA ˇ 2 ISSN 1854-3340 BrezplaËen izvod WWW.MODRAKARTICA.COM 1

KlasiËna postaja Vitranc, ta lepa gora, ki se strmo spuπëa na podkorensko stran, proti Kranjski Gori pa so njene strmine precej blaæje, primerne tudi za manj izurjene smuëarje, je æe dolga desetletja neloëljivo povezana z naπim smuëanjem. Zagnani smuëarski delavci, zveëine nekdanji tekmovalci, so æe zgodaj pripeljali v Kranjsko Goro prireditev s svetovno elito alpskega smuëanja. Pokal Vitranc, kakor so poimenovali svoje tekmovanje, je kmalu zaslovel po vsem smuëarskem svetu, s Ëasom pa postal klasiëna postaja moπke karavane svetovnega pokala. Pot navzgor, prodiranje k svetovnemu slovesu, kajpak ni bilo preprosto. To vedo zlasti πtevilni smuëarski delavci, ki so na tekmovalnih progah prebedeli marsikatero noë tudi v najtrπih razmerah, prav tako pa funkcionarji, ki so se vsako leto posebej trudili, da je bila kranjskogorska prireditev zmeraj na najviπji ravni. Vitranπka prireditev je rastla s krajem, kraj pa z njo. tevilne televizijske postaje in drugi mediji so ponesli v svet dober Prava stvar MODRE NOVICE glas o Kranjski Gori, ob najbolj atraktivnih tekmah pa se je pod Vitrancem zbiralo tudi na desettisoëe gledalcev. Glede priljubljenosti med gledalci se je Vitranc lahko meril celo z bliænjo Planico, kjer se zmeraj tare obiskovalcev. Na Vitrancu so se od nekdaj kalili naπi alpski tekmovalci, marsikdo med njimi je posegel prav po svetovnem vrhu. Tudi na Vitrancu so prijatelji smuëanja videli najveëje uspehe domaëih tekmovalcev. Ob menjavah generacij so najbolj vidne uvrstitve vëasih izostale, toda najbolj zvesti privræenci smuëanja so to znali razumeti. Tudi letos se obetata pod Vitrancem dva lepa smuëarska dneva. Nedvomno bosta oba priloænost za prijeten izlet v naravo in za snidenje smuëarskih prijateljev, za udeleæence svetovnega pokala v veleslalomu in slalomu pa sploh ni skrbi, da ne bodo poskrbeli z atrakcijami v podkorenski tekmovalni areni. Predsednik SmuËarske zveze Slovenije mag. Stanislav Valant V jesenskem Ëasu smo se zavzeto pripravljali na zimo. Ponovno je tu priloænost, da izkoristimo njene darove. Nimamo vsi enakih moænosti, zato vam prihajamo naproti. Veseli smo, da se Ëlanstvo v SmuËarski zvezi Slovenije vsak dan poveëuje. Zadovoljni so tudi naπi partnerji, s katerimi smo pred sezono skupaj postavili visoke cilje. Pri njih smo doma, s svojo prijaznostjo nam pomagajo. Danes si ne predstavljamo delovanja brez pomoëi Hervisa in prijaznih prodajalcev, ki vsakodnevno po koncu delovnika vnaπajo podatke o novih Ëlanih v spletno aplikacijo. To je velika usluga, s katero æelijo pomagati smuëanju. Ker imajo smuëanje in smuëarje radi, se tudi v Hervisu trudijo Modri kartici dodati novo vsebino in nove ugodnosti. Æivijo z nami, ker so tudi oni ujetniki πporta. Pri njih je to opaziti æe na samem vrhu... Slovenski æiëniëarji zdruæujejo svoje interese in si prizadevajo za enotno in povezano delovanje v Gospodarsko interesnem zdruæenju Zdruæenju slovenskih æiëniëarjev. Imetniki Modre kartice imajo poseben status. Celodnevne vozovnice so vse dni v smuëarski sezoni za njih cenejπe za 20 %. Za laæjo izbiro smuëarskega kraja vam na πtirih straneh predstavljamo slovenska smuëiπëa. Najpomembnejπi smuëarski dogodek v Sloveniji do konca letoπnjega leta je zagotovo svetovni pokal v alpskem smuëanju za moπke v Kranjski Gori. V sredo, 21. decembra, bodo za pokal Vitranc tekmovali v veleslalomu, naslednji dan je na vrsti slalom. Z Modro kartico je vstop prost. Vabljeni! SmuËarska zveza Slovenije ne skrbi samo za organizacijo tekmovanj na najviπji ravni. Skupaj z naπimi druπtvi klubi skrbimo za izvedbo otroπkih in mladinskih tekmovanj. Organiziramo privlaëna in zanimiva sreëanja otrok, starπev in trenerjev. Alpinci, nordijci in biatlonci bodo mlade in stare zagotovo navduπili s predstavitvijo tekmovanj in naërti. Po Novem letu nas ponovno priëakujte. Takrat bomo v Mariboru gostili najboljπe alpske smuëarke. Radi se pohvalimo s tekmovalnimi uspehi, zato upamo da bo do takrat zmaga Tine Maze v Söldnu dobila druæbo. Matjaæ tibelj urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica MODRE NOVICE na policah: MODRE NOVICE November 2005 Sezona 2005 2006 tevilka 2 zaloænik: SmuËarska zveza Slovenije direktor: Jaro KALAN urednik Modrih novic: Matjaæ TIBELJ uredniki panog: Alpsko smuëanje Andrej DEKLEVA, Nordijsko smuëanje Tomaæ VERDNIK, Biatlon Tomaæ U TER I», Deskanje Iztok KVAS in Tomaæ DENK, Akrobatsko smuëanje Aleπ PAN, Telemark Urban SIM»I», ZUTS Matija STEGNAR fotografije: Shinjo Kimura, Andrej Dekleva, Samo Vidic, arhiv SZS, Nova Orbita d. o. o. oblikovanje in prelom: Nova Orbita d. o. o. tisk: Tiskarna Æbogar naklada: 20.000 izvodov IZVOD JE BREZPLA»EN 2

Komaj se je leta 1967 tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smuëanju zaëelo, æe je naslednjo zimo, v prvi reprizi, priπla na vrsto tudi Kranjska Gora s tedaj v smuëarskem svetu æe uveljavljeno prireditvijo - Pokalom Vitranc. Od tedaj Vitranc, z izjemo nekaj let, ko so priredili evropski pokal, vsako leto gosti karavano svetovnega pokala, vsako zimo odhajajo z Vitranca novi junaki, zlati seznam najuspeπnejπih na strminah Vitranca pa postaja Ëedalje daljπi. Kakor da so dobre smuëarske vile æelele vtisniti prvemu svetovnemu pokalu pri nas pravo prazniëno podobo, sta se med dobitnike toëk æe tedaj vpisala prva domaëa reprezentanta, Ëeprav so v zaëetku delili toëke le deseterici najboljπih. Lider takratne ekipe, JeseniËan Peter Lakota, tudi v mednarodni areni æe znan tekmovalec, je dobil za πesto mesto v slalomu πest toëk, mlajπi, Blaæ JakopiË, prav tako JeseniËan, pa za deveto dve toëki. Nedvomno lep zaëetek. Spodbuden. A kaj, ko spodbuda ni imela pravega uëinka. V naπi reprezentanci se je zaëela suπa, ki jo je prekinil le kak redek preblisk. Prijatelji alpskega smuëanja pri nas pa so vendarle doëakali tudi svetlejπa obzorja, ko se je na najveëjih tekmovanjih zaëel prebijati mladi TræiËan Bojan Kriæaj pod trenerskim vodstvom bivπega reprezentanta, MariborËana Toneta Vogrinca. Prav Bojanu Kriæaju je tudi pripadla Ëast, da se je prvi med domaëimi tekmovalci vpisal v zlato knjigo Vitranca. Pisalo se je leto 1982, ko je bila zima v znamenju svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah v Schladmingu. Smu- Ëarski svet πe ni pozabil srditega dvoboja za naslov svetovnega prvaka v slalomu med vedom Ingemarjem Stenmarkom in TræiËanom Bojanom Kriæajem, ki ga je na atraktivni πtajerski slalomski strmini dobil ved. Æe Ëez mesec dni sta se akterja tega dvoboja pomerila na vitran- Zmagovalci tekem Pokala Vitranc za svetovni pokal Veliki dnevi Vitranca veleslalom slalom 9.-10.3.1968 7. Pokal Vitranc Stefan Kaelin Patrick Russell 16.-17.2.1969 8. Pokal Vitranc Reinhard Tritscher Edmund Brugmann 21.1.1970 9. Pokal Vitranc Dumeng Giovanoli 21.-22.12.1978 18. Pokal Vitranc Ingemar Stenmark Ingemar Stenmark 19.-20.3.1982 21. Pokal Vitranc Phill Mahre Bojan Kriæaj 29.-30.1.1983 22. Pokal Vitranc Hans Enn Franz Gruber 1.-2.12.1983 23. Pokal Vitranc Erika Hess, Andreas Wenzel 15.-16. 2.1985 24. Pokal Vitranc Thomas Buergler Marc Girardelli 20.-21.12.1985 25. Pokal Vitranc Joel Gaspoz Rok PetroviË 19.-20.12.1986 26. Pokal Vitranc Joel Gaspoz Bojan Kriæaj 19.-20.12.1987 27. Pokal Vitranc Helmut Mayer Alberto Tomba 17.12.1988 28. Pokal Vitranc Marc Girardelli 6.-7. 1.1990 29. Pokal Vitranc Armin Bittner, Jonas Nilsson 21.-22.12.1991 30. Pokal Vitranc Alberto Tomba Ole Christian Furuseth 4.-5.1.1992 31. Pokal Vitranc Sergio Bergamelli Alberto Tomba 19.-20.12.1992 32. Pokal Vitranc Marc Girardelli Tomas Fogdoe 8.-9.1.1994 33. Pokal Vitranc Fredrik Nyberg Finn Christian Jagge 6.1.1995 34. Pokal Vitranc Alberto Tomba 21.-22.12.1995 35. Pokal Vitranc Lasse Kjus Alberto Tomba 5.-6.1.1997 36. Pokal Vitranc Michael Von Gruenigen Thomas Sykora 3.-4.1.1998 37. Pokal Vitranc Christian Mayer Thomas Sykora 5.-6.1.1999 38. Pokal Vitranc Patrick Holzer Jure Koπir 21.12.1999 39. Pokal Vitranc Didier Plaschy 20.-22.11.2001 41. Pokal Vitranc Raich Benjamin Jean-Pierre Vidal 4.-5.1.2003 42. Pokal Vitranc Bode Miller Ivica KosteliÊ 28.-29.2.2004 43. Pokal Vitranc Truls Ove Karlsen Bode Miller 26.-27.2.2005 44. Pokal Vitranc Benjamin Raich Giorgio Rocca πkem slalomiπëu, ki je tokrat izzvenel kot prava revanπa dobitnika srebrne kolajne iz Schladminga, Bojana Kriæaja. Kot da bi ljubitelji smuëanja pri nas slutili nov slalomski spektakel, se jih je 20. marca zbralo pod Vitrancem veë kot trideset tisoë. To je bil pravi smuëarski praznik, gledalci pa so dobili tudi najlepπe darilo - prvo zmago naπega tekmovalca na doma- Ëih tleh. Bojan se je dobro zavedal, da je pred domaëo publiko πe teæje zmagovati kot na tujem. Vendar ga je prazniëno razpoloæenje med tisoëi prevzelo z navdihom, ki ga je vodil po vitranπkem slalomiπëu k zmagi nad svetovnim prvakom. Zmaga v Kranjski Gori je bila morda najveëja dotlej za naπega najboljπega smuëarja, zagotovo pa je bilo njegovo zmagoslavje pred navduπeno mnoæico najbolj obëuteno. SreËen je bil zmagovalec, sreëni in hvaleæni gledalci, ki se tistega lepega marënega dne kar niso mogli raziti. e pod veëer se slovesno razpoloæenje v Kranjski Gori ni poleglo.»udovit prispevek je svetovnemu pokalu in Kranjski Gori daroval nepozabni Rok PetroviË, ki je bil kralj slalomske sezone 1985, sezone, v kateri si je z zaporednimi zmagami - Sestriere, Kranjska Gora, Wengen, Lillehammer, Heavenly Valey - postavil spomenik pred nesreëno smrtjo, ki ga je tako mladega iztrgala iz komaj zaëetega ustvarjalnega æivljenja. Rok je 21. decembra 1985 v velikem slogu premagal svetovnega slalomskega prvaka, veda Jonasa Nilssona, kot je tri leta prej Kriæaj premagal svetovnega prvaka Stenmarka. Skoraj natanko Ëez leto dni je Kranjska Gora spet doæivljala svoj veliki dan, za mnoge najveëjega v njeni bogati zgodovini. Vitranc je prvië videl domaëi dvoboj za najveëji slalomski uspeh. Tokrat je prekaljeni as Kriæaj potisnil na drugo mesto mladega PetroviËa, ki tudi na krilih petih zaporednih zmag ni ponovil najveëjega uspeha, ki se mu je nasmihal - dvojne zmage na Vitrancu v dveh letih. Tudi veliki Stenmark ni mogel poseëi v domaëi dvoboj, lahko je bil zadovoljen s tretjim mestom. Ko so v reprezentanci prevzeli besedo zastopniki mladega rodu tekmovalcev, je bilo le πe vpraπanje Ëasa, kdo se bo vpisal med domaëe junake Vitranca. Nobeno preseneëenje ni bilo, da je to postal Ëlan kranjskogorskega smuëarskega kluba Jure Koπir, ki je v zaëetku januarja 1999 priπel na Vitranc z vrsto najvidnejπih mednarodnih uspehov: olimpijsko kolajno, nizom kolajn v svetovnem pokalu - med njimi s kolajno za tretje mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, edini, ki so jo dosegli naπi alpski tekmovalci v tej konkurenci. In tako je naposled Vitranc doæivel pravo domaëo zmago, saj se je med slalomske zmagovalce vpisal tudi Ëlan ASK Kranjska Gora iz bliænje Mojstrane, Jure Koπir. Za zmago so se borili zlasti odliëni Avstrijci, vendar je domaëi junak potisnil Thomasa Stangassingerja na drugo, Benjamina Raicha pa na tretje mesto. V podkorenski areni pod Vitrancem je spet hrumel val navduπenja. Po dramatiënem boju med slalomskimi vratci, v katerem sta Avstrijca napadala na vso moë, je Koπir zbrano odbil vse napade. e vrsta naπih tekmovalcev je posegala po visokih mestih na strminah Vitranca. Ne samo v slalomu, tudi v veleslalomu. O njih govore letopisi naπega najveëjega alpskega tekmovanja za moπke; toda kaj, ko so najbolj na oëeh zmagovalci. Tekmovalcem na drugih (Mitji Kuncu), tretjih mestih (Uroπu PavlovËiËu) in sploh uvrstitvah pri vrhu se zmeraj godi krivica. Joæe Dekleva 3

Direktor SmuËarske zveze Slovenije Jaro Kalan, ki je bil nekdaj tvorec zlatega obdobja slovenskega æenskega smuëanja, letos zakljuëuje svoj drugi direktorski mandat. Je eden glavnih nasprotnikov tako imenovanega piπmeuhovskega odnosa nekaterih posameznikov do Planice in z njo povezanih zgodb. Ste moæ in oëe dveh sinov. Kako usklajujete delo na SmuËarski zvezi in svoje zasebno æivljenje? Moram reëi, da je to marsikdaj zelo zapleteno. Æe kot trener, praktiëno 30 let, kolikor sem to delo opravljal, sem bil zelo veliko odsoten od doma - vëasih tudi veë kot dvesto dni na leto. Z razumevanjem in toleranco druæine, ki se je nekako prilagodila mojemu naëinu æivljenja, smo uspeli prebroditi teæave, Ëeprav se zavedam, da druæini najbræ nisem dal vsega, kar sicer moæje in oëetje svoji druæini lahko dajo. Moj naëin æivljenja in predanost πportu sta bila skozi oëi πportnega delavca vedno nekoliko veë kot zgolj poklic. Lahko reëem, da je bil to tudi moj hobi, brez katerega bi v æivljenju teæko uspel, bodisi kot trener bodisi sedaj kot direktor SZS. Direktor Rekli ste, da je vaπe delo tudi vaπ hobi. Pa vendarle, kaj poënete, kadar niste v vlogi πportnega delavca in druæinskega oëeta? Igrate morda golf? Ne, golfa ne igram, pa ne zaradi izjave mojega kolega Toneta Vogrinca pred Ëasom, temveë mi Ëas tega preprosto ne dopuπëa. Kar se rekreacije tiëe v zadnjem Ëasu nekoliko slabo skrbim za svoje telo, najraje pa πe vedno odigram kakπno partijo tenisa s svojimi smuëarskimi prijatelji. Tedaj se lahko marsikaj tudi pogovorimo in predebatiramo. Sicer pa Ëasa za druge hobije ni; Ëe mi Ëas dopuπëa, vëasih le malo doma vrtnarim in to mi pomeni sprostitev. Kot reëeno, pa tega Ëasa ni prav veliko in temu primerno zaraπëen je v zadnjem Ëasu tudi moj vrt. Æivite pa sedaj v Besnici? Da, æivim v hiπi v Spodnji Besnici, v lepem okolju. Tako imate blizu novo kranjsko skakalnico za smuëarske skoke, kjer bo v letoπnji zimi tudi mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Res je in v zvezi s tem kroæi tudi manjπa anekdota. Ko sem se v lanskem letu preselil iz kofje Loke in so me ljudje zaëeli pogosteje videvati v Besnici, so mislili, da hodim nadzirat gradnjo skakalnice. ele kasneje se je namreë izvedelo, da smo postali sokrajani. Pred leti ste bili tudi direktor slovenske æenske alpske smuëarske reprezentance. Kako danes vidite slovensko smuëarijo glede na takratne razmere, ki pa so kljub vsemu pomenile zlato obdobje slovenskega smuëanja? Hja... v vsakem πportu so vzponi in padci in razna nihanja. Zame je to nekaj povsem normalnega in tudi to, da so bili v nekem obdobju izjemni uspehi, da jih potem nekaj Ëasa ni bilo in da se sedaj zopet premika na bolje. V tem trenutku sicer morda πe ne s takπno πirino, saj je edinole Tina Maze sposobna zares vrhunskih rezultatov... Sam sem izredno ponosen na to, kar smo naredili s tedanjo æensko reprezentanco, ki sem jo prevzel leta 1992. Celotna ekipa je v letih mojega delovanja stala na stopniëkah na tekmah svetovnega pokala, kar mislim, da bo teæko ponovljivo. Osebno si æelim, da bi bilo tako. Naπe zmoænosti v primerjavi z drugimi alpskimi deæelami so πe vedno bistveno slabπe. Imamo veliko znanja, volje in... morda je tudi res, da je v æenskem smuëanju nekoliko laæje uspeti kot v moπkem, saj je konkurenca globalno gledano manjπa kot pri moπkih. Upam, da smo sedaj zopet v obdobju vzpona in da smo se v alpskih disciplinah pobrali s tiste najniæje toëke in krize, ki je vladala v zadnjih nekaj letih. Kot ste omenili æe sami, so razlike med veëjimi in bolj razvitimi narodi tudi zaradi finanëne podpore in sponzorstev vedno veëje. Jaro Kalan Ali bomo Slovenci ostali med njimi nekakπni osamljeni jezdeci? Mislim, da Slovenija v tem πportu nikoli ne more biti tako velika kot npr. Avstrija, Italija, NemËija ali vica,... ne glede na to, da se ves Ëas kosamo z njimi. Smo premajhni glede na potencial in nimamo tako dobrih naravnih danosti za ta πport. Navsezadnje je glede na trenutno uspeπnost drugih slovenskih πportov alpsko smuëanje nekoliko hendikepirano glede na prejπnja leta ali celo na leta v bivπi skupni dræavi, kjer je bilo v Sloveniji smuëanje tisto, ki je nekaj pomenilo, in s Ëimer smo se v bivπi dræavi lahko hvalili in dokazovali. Pa poglejva z druge strani. Ali niso bili morda takrat drugi zimski πporti zapostavljeni prav zaradi alpskega smuëanja in da so πele sedaj uravnoteæeni? V Evropi so skozi velika vrata vstopili smu- Ëarski skoki, vedno bolj tudi biatlon in drugi. Res je, da so se v zadnjih desetih, petnajstih letih tudi drugi naπi smuëarski πporti zelo razvili. Ne morem pa reëi, da nismo æe pred tem gojili skokov s posebno pozornostjo. Pojavilo se je tudi veliko novih smuëarskih πportnih panog kot so npr. biatlon, deskanje na snegu, akrobatsko smuëanje, predvsem v smislu novih disciplin znotraj njih. Za mene je to dokaj normalen pojav in rezultatsko prepletanje med njimi, ko so enkrat boljπi eni in drugië drugi, je pozitivno za njihov razvoj. To notranje rivalstvo, ki smo ga na SmuËarski zvezi vëasih poimenovali boj med levo in desno stranjo hodnika, pomeni tisto pozitivno konkurenco, ki daje rezultate in nov zagon. Zelo smo veseli, da se praktiëno vsi πporti znotraj SZS tako uspeπno razvijajo. V lanski sezoni so bili to skakalci, morda sezono nazaj biatlonci in deskarji, ki so vëasih dosegli uspehe predvsem v alpskih disciplinah z Dejanom Koπirjem, sedaj pa tudi z novim valom npr. na big airu, kjer imamo æe kolajno s svetovnega prvenstva. V Sloveniji bosta v letoπnji zimi (poleg uveljavljenih tekem svetovnega pokala v Kranjski Gori, Mariboru, na Pokljuki in v Planici) potekala dva vrhunca: Mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah in Svetovno Ëlansko prvenstvo meπanih πtafet v biatlonu. Kako gledate na ta dva dogodka, πe posebej na mladinsko prvenstvo, za katerega vemo, da medijsko ni tako odmevno kot Ëlansko, pa kljub temu zahteva velik vloæek? Moram nekoliko dopolniti ta nabor dogodkov. Gostili bomo tudi prvo Svetovno prvenstvo mlajπih Ëlanov (do 23 let) v smuëarskih tekih in na Mladinskem svetovnem prvenstvu v skokih bodo prvië nastopila tudi dekleta. To sta prav gotovo dva prelomna dogodka, ki bosta πla v zgodovino smuëanja in se bosta prvië 4

zgodila pri nas. Dejstvo je, da so organizacije tako velikih tekmovanj tudi veliki finanëni zalogaji, predvsem ker jih zaradi slabπe medijske odmevnosti ni moæno tako uëinkoviti iztræiti. Tega se zavedamo in poskuπamo na vse moæne naëine ta tekmovanja popularizirati (z animiranjem πol, navijaπkih skupin,...), da bi privabili vsaj veliko πtevilo mladih gledalcev na prizoriπëa in jih na ta naëin vzpodbudili za morebitno πportno pot in ukvarjanje z zimskimi πporti. Kot kaæe, bomo s sodelovanjem nacionalne televizije dosegli tudi dogovor o televizijskih prenosih vsaj smuëarskih skokov, kar je zelo pozitivno. NaËrtujemo veliko πtevilo akcij, da bi to prvenstvo pribliæali mladini, kar je tudi naπ osnovni namen. Morda bo to tudi odskoëna deska za bodoëo kandidaturo za organiziranje svetovnega Ëlanskega prvenstva v nordijskih disciplinah, kar je vsekakor bolj realno (glede na naravne pogoje, ki jih imamo v Sloveniji) kot organiziranje svetovnega prvenstva v alpskem smuëanju. Bo pa vsekakor potrebno vloæiti πe velike napore, da bomo prvenstvo tudi finanëno pokrili. Glavni dogodek zimske sezone 2005/06 na svetovni ravni bodo prav gotovo Zimske olimpijske igre v Torinu. Kaj priëakujete od nastopov slovenskih smuëarjev? Olimpijske igre so prav gotovo eden najveëjih dogodkov v karieri vsakega πportnika. PrviË, da se sploh uvrsti nanje in drugië, da doseæe kak pomemben rezultat. Takπne pomembne rezultate smo mi na OI æe dosegali; spomnimo se samo Lillehamerja, kjer smo osvojili tri kolajne. Za nastop na 20. ZOI imamo v tem trenutku 31 kandidatov, realno pa bi jih tja lahko odpeljali 38. Pripravljamo se tako kot za vsake druge olimpijske igre in priëakujemo, da bodo naπi doseæki v skladu z zaërtanimi cilji. Vsi πporti imajo visoko postavljene cilje in ocenjujem, da se bomo tudi s teh iger vrnili s kolajno. Jasno pa je, da so olimpijske igre nekaj specifiënega in vsaka tekma je stvar trenutnega navdiha in dneva. Æe marsikateri favorit je podlegel bremenu prevelikih æelja in upam, da naπi tekmovalci ne bodo med njimi. PereËa tema v zadnjem Ëasu je zaposlovanje vrhunskih πportnikov v dræavni upravi. Sistem je dokaj primerljiv tudi v drugih evropskih dræavah. Ali takπen sistem podpirate? Mislite, da bi morali πportniki preæiveti na trgu? Ne podpiram naëina, kakrπen je pri nas, ker je konfuzen, ker ni doreëen, ker ni sistemsko urejen in ker zaradi tega ves Ëas prihaja do razprtij in zamer. Kakor se je dogajalo prav v zadnjem Ëasu, ko ni bila zaposlena tekaëica na smuëeh, carinska uprava pa je zaradi lastnih æelja in potreb æelela zaposliti alpskega smu- Ëarja. Sistem je potrebno dodelati, Ëeprav so merila, kdo ima moænost takπne zaposlitve, æe sedaj jasna. V drugih dræavah, npr. na»eπkem ali v NemËiji, imajo urejeno tako, da z dosego dolo- Ëenih rezultatov πportniku ali πportnici zaposlitev avtomatiëno pripada, Ëe tako æeli. VeËjo vlogo bi morale imeti tudi nacionalne panoæne zveze, ki bi imele moænost predlagati prioritetno listo, na podlagi katere bi zaposlovali πportnike. Tudi zaradi zakljuëevanja karier posameznih πportnikov bi bilo potrebno sistem postaviti nekoliko drugaëe, saj lahko πportniki brez rezultatov tako rekoë preko noëi ostanejo na cesti. V NemËiji poznajo πtiriletno prehodno obdobje, v katerem πportniku omogoëijo zakljuëiti πolanje ali doseëi neko izobrazbo in ga prilagoditi za normalno æivljenje. Seveda sem za tak sistem predvsem v individualnih πportih, saj so v kolektivnih πportih igralci profesionalci in se prodajajo na trgu, saj prehajajo med klubi za primerne odπkodnine. V javnosti se precej govori o (ne)sodelovanju SZS in D Planica oz. o odpovedi pogodbe o sodelovanju pri organizaciji tekem svetovnega pokala v smuëarskih poletih. Razjasnite mi, prosim, to razmerje. Povedati je potrebno, da ima SmuËarska zveza Slovenije z vsemi organizatorji tekem svetovnega pokala v Sloveniji sklenjene pogodbe. NajveËkrat gre tu za πportna ali smuëarska druπtva, znotraj katerih je imenovan organizacijski odbor za izvedbo konkretnega tekmovanja. SmuËarska zveza Slovenije je formalno πe vedno lastnik tekme in træi tekmo, prodaja TV in marketinπke pravice in daje tekmovanje zgolj v izvedbo posameznemu druπtvu. Tak sistem je uteëen æe vrsto let in funkcionira dobro tako v Kranjski Gori, v Mariboru, na Pokljuki in πe kje. Problem pa je Planica. V Planici so si nekateri posamezniki predstavljali, da so dobili mandat za pripravo tekem za vekomaj in da nima Smu- Ëarska zveza nobene pravice veë poseëi v njihovo, moram reëi tudi nekorektno delo. Zadnjih nekaj let smo bili priëa, da so se dogajale velike nepravilnosti, da je bilo poslovanje slabo in neprimerno, celo nezakonito, kar so ugotovili tudi pristojni organi. Glede na to, da ima D Planica toliko neporavnanih obveznosti do svojih dobaviteljev in dræave, je bilo praktiëno nemogoëe zagotoviti, da bo tekma v marcu sploh lahko organizirana. Interes SmuËarske zveze vsekakor je, da je tekma izvedena in zato smo poskuπali doseëi s D Planica dogovor, na kakπen naëin bi tekmo vendarle izpeljali. Kot reëeno, je bilo D Planica prepriëano, da je to njihova neodtujljiva pravica in se je temu primerno tudi obnaπalo. Naπih pogojev ni sprejelo, zaradi Ëesar je bila SZS primorana odstopiti od pogodbe. Glavni problem v Planici so vedno bili osebni interesi, zato je bilo tudi poslovanje netransparentno. Dogajalo se je, da je bilo vse krasno, ko je SZS dobila na mizo finanëna poroëila, Ëez dva meseca pa se je pokazalo negativno stanje in dolgovi, ki so πli v milijone. Ampak glavno jabolko spora so ravno TV in marketinπke pravice, s Ëemer izvajalci tekem pokrijejo stroπke organizacije. Komu torej pripadajo? SZS ali izvajalcu tekme? V preteklosti je SZS dala izvajalcem tekem vse pravice, tako marketinπke kot tudi TV pravice. Pred nekaj leti smo na SmuËarski zvezi ugotovili, da mi svojih programov ne moremo veë pokrivati, zato smo se z izvajalci dogovorili, da del TV pravic v viπini 25 % ostane v lasti SZS, 75 % pa πe vedno ostane druπtvom, izvajalcem tekem. Tako v Avstriji kot NemËiji, Franciji in drugod nacionalne smuëarske zveze zadræijo celotne TV pravice in je to tudi njihov glavni vir sredstev za delovanje. V Sloveniji se pogodbe z izvajalci v letoπnji sezoni iztekajo in potrebno bo ugotoviti, kako naprej. Dejstvo je, da se mora del denarja preliti nazaj v reprezentance, kajti le z rezultati, ki jih dosegajo, bomo v prihodnje πe lahko gostili takπne tekme v Sloveniji. V zadnjih letih je eden od projektov SZS Modra kartica. V Ëem vidi vodstvo SZS njeno prihodnost in zakaj je bila sprejeta ta odloëitev? V prvi vrsti gre za Ëlanstvo v SZS, ki smo ga zaradi sklepov skupπëine in statutarnih sprememb dolæni na novo prevetriti in uresniëiti. Vsak Ëlan pa na ta naëin pridobi tudi Modro kartico, ki prinaπa imetniku doloëene ugodnosti (zavarovanje, popusti pri nakupu opreme, smuëarskih vozovnic,...) in jih vsak smuëar lahko s pridom izkoristi. To je zelo dobro zastavljen projekt, ki pa ga bo potrebno πe dograjevati in dopolnjevati, da bi po vzoru naπih sosednjih dræav dosegli zares mnoæiëno Ëlanstvo v SmuËarski zvezi. Ocenjujemo, da pribliæno 400.000 Slovencev smuëa in Ëe bi uspeli zajeti vsaj 10 % le-teh v naπo organizacijo, bo to æe πtevilka, s katero se bomo radi pohvalili. Morda πe zakljuëna beseda bralcem Modrih novic. Tudi Modre novice so poskus popularizacije smuëanja in Smu- Ëarske zveze. Letos bodo vsebine kvalitetnejπe in obseg veëji kot v preteklem poskusnem letu izhajanja. Namenjene so Ëlanom SZS in prijateljem smuëanja, ki boste v njih lahko naπli obilico zanimivih vsebin in informacij, povezanih s smuëanjem, smuëarskimi dogodki in slovenskimi tekmovalci, ki so naπ ponos. Pred vami je druga πtevilka in ostanite z nami do pete πtevilke, ki bo tudi zadnja v tej sezoni. Intervju pripravil: Tomaæ uπterπië 5

Slovenski smuëarji na 45. Pokalu Vitranc Mitja DragπiË SK Branik Maribor 21. 7. 1979 Miklavæ Letos pod Vitrancem pred tekmo ne bomo utegnili trenirati, kot smo zadnja leta, a to za nas ne bi smela biti ovira, saj teren dobro poznamo. DrugaËe bo tudi zaradi slabπe svetlobe. Upam, da bo vreme sluæilo prirediteljem. Moji cilji so visoki. Lani sem v takπnem Ëasu v Flachauu dosegel najboljπo uvrstitev v sezoni. Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu 4. sl Flachau 05 7. sl igakogen 03 sl Wengen 04 8. sl Bormio 03 9. sl Park City 03 Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 13. sl Kranjska Gora 05 Aleπ Gorza SK»rna TAB 20. 7. 1980»rna na Koroπkem Do lani, ko sem se s 15. mestom v veleslalomu uvrstil na finale svetovnega pokala, moje izkuπnje z Vitranca niso bile dobre. Tu smo navadno imeli pred tekmo ogromno treninga, letos bo drugaëe. Tudi vidljivost je decembra slabπa. DomaËa tekma je seveda vedno nekaj posebnega in me dodatno vzpodbudi. Najboljπi uvrstitvi v svetovnem pokalu 9. vsl Adelboden 05 10. vsl Lenzerheide 05 Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 15. vsl Kranjska Gora 05 Drago Grubelnik SK Branik Maribor 15. 1. 1976 Ribnica na Pohorju Pokala Vitranc se vedno veselim, tu je najveë naπih navijaëev in tekma je vedno nekaj posebnega. Progo zelo dobro poznam in se na njej dobro poëutim. Zaradi manj treninga na njej bomo morda res malo na slabπem, a po drugi strani smo tukaj toliko presmuëali, da jo imamo v nogah. Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu 3. sl Wengen 00 5. sl Adelboden 04 6. sl Schladming 02 sl Kranjska Gora 04 7. sl Kitzbühel 99 sl Kitzbühel 02 Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 6. sl Kranjska Gora 04 Jure Koπir ASK Kranjska Gora 24. 4. 1972 Mojstrana Æelim si, da bi bilo vreme za Pokal Vitranc æe dovolj zimsko, pa tudi svojega dobrega nastopa pred domaëo publiko. Po vsej verjetnosti bom vse skupaj doæivljal bolj Ëustveno, saj bom v Kranjski Gori nastopal zadnjië. Ta obëutek bom v naslednjih letih gotovo pogreπal, zato si æelim posebnega peëata z dobrim doseækom. Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu 1. sl Madonna di Campiglio 93 sl Kranjska Gora 99 sl Kitzbühel 99 2. sl Lech 93 sl Park City 93 sl Kitzbühel 95 vsl Adelboden 95 vsl Furano 95 sl Kranjska Gora 96 sl Kitzbühel 01 3. sl Stoneham 93 sl Chamonix 94 sl Garmisch-Partenkirchen 94 sl Lech I 94 sl Wengen 95 sl Flachau 96 sl Kitzbühel 96 sl Hafjell 96 sl Sestriere 99 sl igakogen 01 Najboljπe uvrstitve na Pokalu Vitranc 1. sl Kranjska Gora 99 2. sl Kranjska Gora 96 4. vsl Kranjska Gora 95 6

Andrej porn ASK Kranjska Gora 1. 12. 1981 Kranjska Gora Nastop na Vitrancu bi mi res bolj ustrezal s treningom na tem terenu, hitrejπi sem tudi na bolj predelanem snegu, kakrπen je tu februarja. Tekma bo tudi zaradi vidljivosti gotovo πe teæja kot sicer, ne le za nas, po drugi strani pa teren poznamo bolje kot drugi. Najboljπi uvrstitvi v svetovnem pokalu 6. k Chamonix 04 8. sl Beaver Creek 05 Bernard VajdiË SD Unior Celje 18. 9. 1980 Velenje Od domaëe tekme priëakujem veliko. Doma sem vedno dobro tekmoval in predlani tu dosegel svoje prve toëke, lani sem æal ostal brez njih. VπeË mi je strmina in moji navijaëi pod njo. V Kranjski Gori πe nikoli nisem tekmoval tako zgodaj in brez treninga. Zaradi slabe svetlobe bo tekma πe teæja kot sicer. Najboljπa uvrstitev v svetovnem pokalu 22. vsl Adelboden 05 Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 26. vsl Kranjska Gora 04 Mitja ValenËiË ASK Triglav 1. 2. 1978 Spodnji Brnik Morda je za nas nastop na Vitrancu res laæji pozneje v sezoni, a glede na celo sezono pa se mi zdi, da je bolje, da imamo doma- Ëo tekmo zgodaj. V vsakem primeru se je veselim. Novembra mi je πlo bolje v slalomu, do Kranjske Gore pa se lahko marsikaj spremeni, tudi moja πtartna πtevilka. Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu 9. sl Madonna di Campiglio 04 11. sl Kitzbühel 99 13. sl Kitzbühel 00 15. sl Jong Pjong 00 sl Schladming 04 Najboljπe uvrstitve na Pokalu Vitranc 21. sl Kranjska Gora 05 22. sl Kranjska Gora 03 23. vsl Kranjska Gora 04 Janez Jazbec SK TræiË 27. 12. 1984 Kriæe V svetovnem pokalu sem doslej nastopil dvakrat, tudi v veleslalomu v Kranjski Gori. Lepo bi bilo dobiti priloænost na Vitrancu tudi letos, a od nastopa πe ne priëakujem veliko. Moji cilji so ta Ëas πe v evropskem pokalu. Andrej Kriæaj SK TræiË 11. 9. 1986 Æirovnica Lahko bi dobil moænost nastopa v veleslalomu, v uæitek bi mi bilo v svetovnem pokalu prvië nastopiti na domaëi tekmi. Zaenkrat resneje raëunam na doseæke na mladinskem SP in v evropskem pokalu. Gaπper MarkiË SK TræiË 22. 8. 1986 Bistrica pri TræiËu Na nastop na Pokalu Vitranc niti ne raëunam.»e bom dobil priloænost, bo to zame predvsem nagrada. Sem πe mladinec in bolj mislim na mladinsko SP. Poleg tega sem boljπi v slalomu, kjer si je v naπi ekipi teæje izboriti mesto. Matija Zavirπek SK Olimpija 22. 2. 1984 Ljubljana Moja nastopa v veleslalomu v Kranjski Gori v zadnjih dveh letih ostajata moja edina v svetovnem pokalu. Tudi letos se æelim najprej uvrstiti v ekipo, kar bo zopet laæje v veleslalomu, nato pa smuëati πe bolje kot v prvih dveh poskusih. Vsakdo si æeli tekmovati pred domaëim obëinstvom. Andrej Dekleva Pokrovitelji alpskih reprezentanc: 7

Smu~anje v Sloveniji je tako raznoliko, kot je de`ela sama. Vzdu{je je spro{~ujo~e in neprisiljeno in hoteli nudijo vse potrebno udobje kot n.pr.: pokrite bazene, savne, no~ne klube, diskoteke. Zimski turizem, posebno smu~anje, ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Slovenci smu~amo `e ve~ kot tri stoletja. Slovenski potopisec in zgodovinar Janez Vajkard Valvazor je opisoval smu~anje in njegov pomen na visoki planoti Bloke `e leta 1689. Slovenci veljamo za najstarej{e smu~arje v srednji Evropi prav zato ni ni~ ~udno, da razpolagamo s celo vrsto zimsko {portnih centrov. Nobeden od teh sicer ni svetovno znan in v vrhu mednarodnega zimsko- {portnega turizma, vendar so prav zaradi tega toliko bolj simpati~ni in imajo v ~asu od bo`i~nih do velikono~nih praznikov `e veliko svojih stalnih gostov. V ~asu po drugi svetovni vojni, ko se je smu~anje razmahnilo, smo bili Slovenci poznani kot najstarej{a smu~arska nacija v Evropi. Leta 1934 je bila zgrajena prva slovenska skakalnica v Planici. Leta 1936 je bil na njej dose`en prvi skok preko 100m v zgodovini. Od takrat imamo v Sloveniji vsako leto prireditve svetovnega pokala: mo{ki veleslalom in slalom v Kranjski gori, `enski veleslalom in slalom v Mariboru, ter smu~arske skoke in polete v Planici. Prav tako pa je opaziti porast rekreativnega smu~anja. V slovenskih Alpah imamo celo vrsto vrhov, tudi dvatiso~akov, s katerih je mo`no smu~ati v dolino. Sledi teka{kih prog je videti vsepovsod, tako v dolinah kot tudi na vi{je le`e~ih planotah na Pokljuki, v Bohinju, na Voglu...- uporabljajo pa jih tako rekreativci kot tudi profesionalni tekmovalci. Visokogorje, romanti~ne doline, ljubke vzpetine in plodne ravnine julijskih Alp tvorijo prehod alpskega podro~ja v sredozemsko in v ravninsko podro~je Panonske ni`ine. Podnebje Slovenije je podobno kot v sosednjem avstrijskem Koro{kem: sne`ne zime in kristalno ~isto ozra~je. ^udovita pokrajina in odli~na kuhinja, zgodovinsko pogojena z alpskim nadihom so porok za izpolnitev vseh po~itni{kih `elja. @e veliko let ta alpska de`elica privla~i turiste iz vsega sveta, ki si `elijo miru in po~itka ob zmernih cenah. Veliko centrov je opremljenih z zasne`evalnimi sistemi, posebnimi progami za deskarje, sanka~e in teka~e na smu~eh in mo`nostjo no~ne smuke. Skrb za dobro vzdr`evane proge je v teh ~asih obveznost vsakega smu~arskega centra. Pohvalimo se lahko s kakovostnimi {olami alpskega smu~anja, teka na smu~eh, deskanja, telemarka in v zadnjih letih popularnega carvinga. Iz skromnega zaledja dveh milijonov prebivalcev, v de`eli na obrobju zasne`enih Alp se v svetovni smu~arski vrh skoraj vsako leto povzpne novo ime, letos je to Tina Maze.. Tudi zato lahko re~emo, da smo narod pesnikov in smu~arjev, smo narod, ki sta mu lep jezik in odli~na smuka gonilo v nenehnem prizadevanju za obstanek in uveljavitev. So vse to preve~ vznesene besede? Stopite na na{e bele poljane, zare`ite v na{e smu~ine. Ozrite se naokrog in se vpra{ajte, kaj ~utite. Na razpolago so {tevilna slovenska smu~i{~a. 8

Mariborsko Pohorje SK Branik Pohorska ulica 60, 2000 Maribor tel.: 02/603-65-53, 02/220-88-25 faks: 02/603-65-65 e-po{ta: info.vzp@sk-branik.si info.scp@sc-pohorje.si Javni zavod za turizem Maribor, tel.: 02/234-66-00 www.pohorje.org dodatno zasne`evanje (sne`na garancija 100 dni), sanka{ke in teka{ke proge v dol`ini 800 metrov, no~na smuka, sne`ni stadion, vrtec na snegu, izposojevalnica in shramba opreme, okrep~evalnice na smu~i{~u, bogata animacija Nadmorska vi{ina: 1300 metrov, povr{ina 10 hektarov Naprave: 2 vle~nici, zmogljivost 1.200 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 2 km Teka{ke proge: 6 km Smu~i{~e Ribnica na Pohorju Nadmorska vi{ina: 336-1347 metrov, povr{ina 220 ha Naprave: kro`na kabinska `i~nica, 4 sede`nice, 15 vle~nic, zmogljivost 18.000 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 80 km, 40 km lahkih, 26 km srednjih, 14 km te`kih [ola smu~anja: {ola smu~anja in snowboarda Teka{ke proge: 28 km Rogla Unior, d. d., program Turizem Cesta na Roglo 15 3214 Zre~e tel.: 03/757-61-61, 01/232-92-64 faks: 03/576-24-46 e-po{ta: rogla@unior.si LTO Rogla, tel.: 03/759-04-70 www.rogla.si adrenalinsko zimsko - letno SANKALI[^E (NOVO), kvaliteten servis in izposoja smu~arske opreme, no~na smuka, vsakodnevna tekmovanja rekreativcev, tekmovalni poligon, vrtec na snegu, panoramska vo`nja z motornimi sanmi, sne`ni kanal za deskarje (halfpipe), pestra gostinska ponudba na smu~i{~u Enotne smu~arske vozovnice za smu~i{~i Rogla in Krvavec - DVE smu~i{~i ENA karta Nadmorska vi{ina: 1517 metrov, povr{ina 90 hektarov Naprave: 2 {tirisede`nici, 11 vle~nic, zmogljivost 14.500 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 12 km, 1,5 km te`kih, 8,5 km srednjih, 2 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje, teki, telemark, snowboard, tel.: 03/757-74-68 Teka{ke proge: 3 km, 5 km, 10 km Cerkno Hotel Cerkno Sedejev trg 8 5282 Cerkno tel.: 05/374-34-00 faks: 05/374-34-33 e-po{ta: hotel.cerkno@siol.net LTO Laufar, tel.: 05/373-46-40 www.hotel-cerkno.si vrtec na snegu z dvema teko~ima trakovoma za najmlaj{e, izposoja in servis smu~arske opreme, sanka{ka proga, samopostre`na restavracija na smu~i{~u, 100-odstotna zasne`itev, trgovina na smu~i{~u. 090 93 41 25 2 041/031 18-25-02 090 93 41 25 3 041/031 18-25-03 090 93 41 25 5 041/031 18-25-05 Kranjska Gora Rekreacijsko turisti~ni center @i~nice Kranjska Gora, d. d. Borov{ka cesta 103a 4280 Kranjska Gora tel.: 04/580-94-00 faks: 04/588-11-81 e-po{ta: info@kr-gora.si LTO Kranjska Gora, tel.: 04/588-50-20 www.kranjska-gora.si izposoja smu~arske opreme, tekmovalni poligon, turno smu~anje, plezanje po ledenih slapovih, sne`no jamstvo 90 dni, dodatno zasne`evanje 70ha, okrep~evalnice, sankali{~e, no~no smu~anje in otro{ki vrtec na snegu. Notranje otro{ko varstvo, nova {tirisede`nica - NOVO!!! Krvavec Rekreacijskoturisti~ni center Grad 76 4207 Cerklje na Gorenjskem tel.: 04/252-59-30 faks: 04/252-59-31 e-po{ta: tajnistvo@rtc-krvavec.si info@rtc-krvavec.si www.rtc-krvavec.si servis in izposoja smu~arske opreme, tekmovalni poligon in poligon za hitro smu~anje, proga z elektronskim merjenjem ~asa, proga z neteptanim snegom, proga za vo`njo po grbinah, sne`ni kanal, proga boarder cross, smu~arski skakalnici 50 in 70 metrov, sanka{ka proga (dol`ina 300 metrov), garderoba in trgovina, restavracije, zabavni program na smu~i{~u z nagradnimi igrami, smu~arski avtobus s parkiri{~ do Kranja in Ljubljane Enotne smu~arske vozovnice za smu~i{~i Rogla in Krvavec - DVE smu~i{~i ENA karta Vogel @i~nice Vogel - Bohinj Ukanc 6 4265 Bohinjsko Jezero tel.: 04/572-14-51, 04/574-60-60 faks: 04/572-37-80 e-po{ta: marketing.vogel@siol.net LTO Bohinj, tel.: 04/574-75-90 e-po{ta: lto@bohinj.si Alpinum, tel.: 04/572-34-41 www.vogel.si servis in izposoja smu~arske opreme, deskanje na snegu, no~na smuka (po dogovoru), vrtec na snegu, turna smuka z vodnikom, sanka{ka proga, smu~arski avtobus med bohinjskimi hoteli, z Bleda in iz Ljubljane, jadralno padalstvo v tandemu, okrep~evalnice 090 93 41 25 4 041/031 18-25-04 Nadmorska vi{ina: 810-1570 metrov, povr{ina 125 hektarov Naprave: 5 sede`nic, 15 vle~nic, zmogljivost 19.000 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 20 km, 2 km te`kih, 8 km srednjih,10 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje, snowboard, ASK Kranjska Gora, tel.: 04/588-53-00, S[ Intersport Bernik, tel.: 04/588-14-70 Teka{ke proge: 40 km 090 93 41 25 1 041/031 18-25-01 Nadmorska vi{ina: 1450-1971 metrov, povr{ina 107 hektarov Naprave: kro`na kabinska `i~nica, 7 sede`nic, 4 vle~nice, zmogljivost 13.500 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 33 km, 5 km te`kih, 18 km srednjih, 10 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje, carving, telemark, snowboard Teka{ke proge: 3 km 090 93 41 25 6 041/031 18-25-06 Nadmorska vi{ina: 900-1291 metrov, povr{ina 70 hektarov Naprave: 2 {estsede`nice, 2 {tirisede`nice, 2 dvosede`nice, 2 vle~nici, zmogljivost 14.000 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 18 km [ola smu~anja: smu~arska {ola Teka{ke proge: 5 km Nadmorska vi{ina: 569-1800 metrov, povr{ina 78 hektarov Naprave: kabinska `i~nica, 4 sede`nice, 4 vle~nice, zmogljivost 7.240 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 30 km, 12 km te`kih, 14 km srednjih, 4 km lahkih 9 [ola smu~anja: alpsko smu~anje, tek na smu~eh, telemark, snowboard, tel.: 04/572-10-07, 04/572-17-22 Teka{ke proge: 8 km

Golte 090 41 25 10 041/031 18-25-10 Kanin 090 93 41 25 7 041/031 18-25-07 Rekreacijskoturisti~ni center Radegunda 19c 3330 Mozirje tel.: 03/839-12-00 faks: 03/839-12-18 e-po{ta: info@golte.si Hotel GOLTE: 03/839-11-00 www.golte.si ATC Kanin Dvor 43 5230 Bovec tel.: 05/389-63-10, 05/388-60-98 faks: 05/388-69-30 Turisti~na pisarna Kaninski center: tel.: 05/389-60-03 fax: 05/389-60-04 e-po{ta:kanin@siol.net LTO Bovec, tel.: 05/384-19-10 www.bovec.net/kanin izposoja in servis smu~arske opreme, smu~arska tekmovanja in tekmovanja v deskanju, vrtec na snegu, poleti z jadralnim padalom, restavracija s teraso, brunarice (okrep~evalnice in bari) z doma~imi specialitetami Nadmorska vi{ina: do 1600 metrov, povr{ina 50 hektarov Naprave: kabinska `i~nica, trisede`nica, 2 dvosede`nici, 2 vle~nici, zmogljivost 6.400 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 12 km, 2 km te`kih, 7 km srednjih, 3 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje in deskanje Teka{ke proge: 5 km Kobla Smu~arski center Kobla Cesta na Ravne 40 4264 Bohinjska Bistrica tel.: 04/574-71-00, 04/572-14-14 faks: 04/574-71-01 e-po{ta: kobla@siol.net LTO Bohinj, tel.: 04/574-75-90 www.bohinj.si/kobla 090 93 41 25 11 041/031 18-25-11 izposoja in servis opreme, smu~anje v celem snegu, jadralno padalstvo v tandemu, dodatno zasne`evanje, rafting na snegu, plezanje po zaledenelih slapovih, no~no sankanje, okrep~evalnica Prestreljenik NOVA [TIRISEDE@NICA in DVE NOVI SMU^ARSKI PROGI! Nadmorska vi{ina: 1600-2300 m, povr{ina 30 hektarov Naprave: kro`na kabinska `i~nica, 3 sede`nice, 1 vle~nica, ^ezso~a / 2 vle~nici, 5.600 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 17 km, 6 km lahkih, 7 km srednjih, 4 km te`kih [ola smu~anja: alpsko, teki, telemark, deskanje, carving, tel.: 05/388-60-42 Teka{ke proge: 15 km Kope GTC Kope Glavni trg 41 2380 Slovenj Gradec tel.: 02/882-27-40, 02/883-88-06 faks: 02/883-88-06 e-po{ta: info.kope@sc-pohorje.si TIC Slovenj Gradec, tel.: 02/8812-110 www.pohorje.org 090 93 41 25 9 041/031 18-25-09 izposoja smu~arske opreme, sankan{ka proga (dol`ina 1000 metrov), tekmovalni poligon, okrep~evalnica, restavracija in planinska ko~a izposoja opreme, no~na smuka, tekmovalni poligon, smu~arske sprehajalne steze, okrep~evalnica, dodatno zasne`evanje Nadmorska vi{ina: 540-1480 metrov, povr{ina 90 hektarov Naprave: 3 sede`nice, 3 vle~nice, zmogljivost 6.000 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 23 km, 1 km te`kih, 10 km srednjih, 12 km lahkih [ola smu~anja: {ola smu~anja Teka{ke proge: 13 km Nadmorska vi{ina: 1524 metrov, povr{ina 60 hektarov Naprave: 7 vle~nic, zmogljivost 5.930 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 8 km, 1,6 km te`kih, 3,6 km srednjih, 2,8 km lahkih [ola smu~anja: {ola smu~anja Teka{ke proge: 15 km Stari vrh 090 93 41 25 12 041/031 18-25-12 SC Bela 090 93 41 25 13 041/031 18-25-13 STC Stari vrh Zapreval 3 4223 Poljane tel.: 04/518-80-39, 04/518-81-36 faks: 04/518-81-36 e-po{ta: matej.demsar@krajnik.net ZPT Blego{, tel.: 04/511-23-90 Smu~arski center Bela Vajdova ulica 71 8333 Semi~ tel.: 07/38-49-200 faks: 07/30-67-099 e-po{ta: vladka.agnic@iskra-semic.si www.stc-starivrh.si izposoja in testiranje snowboardov; snowboard park, no~na smuka, smuka v celem snegu, tekmovalni poligon, rekreativna tekmovanja, igri{~a na snegu in brezpla~no varstvo otrok, sanka{ka proga (v dol`ini 200 metrov), dodatno zasne`nevanje 15 ha, brezpla~na otro{ka vle~nica, okrep~evalnice smu~arski poligon, okrep~evalnica Nadmorska vi{ina: 580-1210 metrov, povr{ina 50 hektarov Naprave: sede`nica, 5 vle~nic, zmogljivost 4.300 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 12 km, 2 km te`kih, 6 km srednjih, 4 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje, snowboard Nadmorska vi{ina: 700-965 metrov. Povr{ina 45 hektarov Naprave: trisede`nica, 5 vle~nic, zmogljivost 5.400 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 6 km, 2,5 km srednjih, 3,5 km lahkih [ola smu~anja: Rogova {ola smu~anja tel.: 07/3023-647 Teka{ke proge: 2 in 5 km 10

Velika planina 090 93 41 25 15 041/031 18-25-15 Sori{ka planina 090 93 41 25 8 041/031 18-25-08 Velika planina Glavni trg 23 1240 Kamnik tel.: 01/839-71-77 faks: 01/839-71-78 e-po{ta: velika@siol.net TC Kamnik, tel.: 01/839-14-70 e-po{ta: infocenter.kamnik@siol.net www.kamnik.si TC Sori{ka planina Selca 86 4227 Selca tel.: 04/511-78-35 041/652-829 faks: 04/511-78-39 e-po{ta: alpmetal@krajnik.net NOVA DVOSEDE@NICA! vrtec na snegu, organizacija smu~arskih tekmovanj, gosti{~e in okrep~evalnica Nadmorska vi{ina: 1420-1666 metrov, povr{ina 40 hektarov Naprave: kabinska `i~nica, sede`nica, 5 vle~nic, zmogljivost 5.000 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 6 km [ola smu~anja: alpsko, snowboard Teka{ke proge: 10 km samomerilna proga, tekmovalni poligon, veleslalomska proga za rekreacijsko tekmovanje, sanka{ka proga (dol`ina 500 metrov), okrep~evalnice in planinski dom. Nadmorska vi{ina: 1307-1550 metrov, povr{ina 35 hektarov Naprave: dvosede`nica, 3 vle~nice, zmogljivost 3.400 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 6 km, 3 km lahkih, 2 km srednjih, 1 km te`kih [ola smu~anja: {ola smu~anja Teka{ke proge: 6 km Stra`a Bled 090 93 41 25 14 041/031 18-25-14 Infrastruktura Bled Re~i{ka 2 4260 Bled tel.: 04/578-05-34 faks: 04/578-05-11 tel. smu~i{~e Stra`a: 04/578-05-30 e-po{ta: info@infrastruktura-bled.si www.infrastruktura-bled.si no~na smuka, {ola smu~anja, izposoja opreme (v agenciji Kompas Bled), zasne`evanje, urejene teka{ke proge v okolici Bleda, na blejskem igri{~u za golf in na Pokljuki, smu~arska vozovnica in avtobus, ki povezuje Bled z Bohinjem, Pokljuko in Kranjsko Goro, s smu~arsko vozovnico prost vstop na rekreacijsko drsanje v {portni dvorani in na blejski grad. NOVO! - POLETNO SANKALI[^E! Nadmorska vi{ina: 503-634 metrov, povr{ina 6 hektarov Naprave: sede`nica, vle~nica, zmogljivost 1.200 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 1 km [ola smu~anja: {ola smu~anja Teka{ke proge: 15 km firma, `i~ni~. center: ulica mesto telefon fax sne`ni tel. sne`ni tel. E-mail 031/041 090 KALI^ Postojna Ljubljanska 15 6230 POSTOJNA 041 18 25 16 090 93412516 htc@siol.net @I^.JAVORNIK, ^rni vrh Kersnikova 6/4 1000 LJUBLJANA 01 430 19 16 01/234-2279 041 18 25 17 090 93412517 marjan-cuk@siol.net [D Rimski vrelec Podgora 22c 2394 KOTLJE 041 18 25 24 090 93412524 dejan.rodosek@guest.arnes.si RTC JAKEC - Trije kralji Planina pod [unikom 5 2316 GOR. LO@NICA 02 8034 506 02 8034 507 041 18 25 21 090 93412521 penzion.jakec@siol.net [D TRBOVLJE, smu~i{~e Vrhe Ul. 1.julija 4 1420 TRBOVLJE 03 562 78 70, gsm: 031 368 958 PARK KRALJA MATJA@A - ^rna na K. Center 25 2393 ^RNA NA KORO[KEM 02/8703066 02/870 30 67 041 18 25 20 090 93412520 obcina@crna.si LOGARSKA DOLINA Logarska dolina 9 3335 SOL^AVA 03/8389 004 03/838 71 12 041 18 25 22 090 93412522 logarska@siol.net KANDR[E Kandr{e 31 1252 VA^E 03 567 5150 03/567 52 72 041 18 25 18 090 93412518 vidrgar@siol.net [PANOV VRH Planina pod Golico 4270 JESENICE 04 5863 364 041 18 25 28 090 93412528 sport-jesenice@g-kabel.si [PORTNI ZAVOD RAVNE - POSEKA Na gradu 6 2390 RAVNE NA KORO[KEM 02 822 3332 02 821 54 13 041 18 25 29 090 93412519 sportni-zavod.ravne@siol.net RTC ZELENICA Podljubelj 310 4290 TR@I^ 04 597 15 36 04/596 45 25 041 18 25 19 090 93412519 informacije@trzic.si SC RUDNO - @elezniki Rudno 5 4228 @ELEZNIKI 04 51 01 561 041 18 25 34 090 93412527 mirko.gartner@volja.net ZPO - CELJE - Celjska ko~a De~kova cesta 1 3000 CELJE 03 428 26 50 03 428 26 68 041 18 25 30 090 93412530 zpo@celje.si RIBNI[KO POHORJE - Rikom Mladinska 29 2000 MARIBOR 041 18 25 33 090 93412533 info@sk-branik.si SK ZAGORJE - SRC MARELA Naselje na {ahtu 39 1412 KISOVEC 03 5672 050 03 5671 119 joze.ogrinec@tevevarnost-elektronika.si [D DOLE pri LITIJI Dole 20 1273 DOLE PRI LITIJI 031 362 542 dusan.mak@siol.net SLOVENSKA TURISTI^NA ORGANIZACIJA WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, tel.: 01/589-18-40, faks: 01/589-18-41 internet: www.slovenija.info e-po{ta: info slovenija.info www.slovenia.info/skiing ZDRU@ENJE SLOVENSKIH @I^NI^ARJEV GIZ, Parmova 33, 1000 Ljubljana tel.: 01/280-18-13, faks: 01/280-18-10 www.slovenia.info/skiing www.slo-skiing.net sne`ni telefon: 041/031 18 25 00 www.snezni-telefon.si 11 Vir podatkov: ZDRU@ENJE SLOVENSKIH @I^NI^ARJEV, GIZ Du{an Bo`i~nik

Podoba mlajπih selekcij SmuËarske zveze Slovenije v skokih in nordijski kombinaciji V smuëarskih skokih je skoraj nemogoëe uspeti brez zasnovane vadbe po najbolj metodiënih, pedagoπkih in organizacijskih naëelih. Posebno pozornost se posveëa mladim generacijam od 13. do 18. leta, saj je to obdobje Ëlovekovega zorenja, izobraæevanja in priprave na vstop v svet odraslih. Selekcija planiπkih skakalnih πol je vadbena skupina, ki jo vodita trenerja Joæe BerËiË in Samo Gostiπa ter je sestavljena iz tekmovalcev πtajersko-koroπke, gorenjske in ljubljanske regije, starih od 13 do 15 let. Program dela selekcije je zasnovan tako, da se treningi izvajajo kontinuirano. VeËino Ëasa tekmovalci delujejo v matiënih klubih, imajo pa nekaj Selekcija planiπkih skakalnih πol skupnih priprav. Tak sistem dela prinaπa doloëene prednosti. Nadgradnja klubskega dela omogoëa usklajen trenaæni in uëni proces, sodelovanje klubskih trenerjev s koordinatorjem selekcij pri izvajanju programa, hkrati pa pomeni zgodnje prepoznavanje nadarjenih posameznikov in njihovo vkljuëevanje v posebej organiziran proces priprave. portni oddelki na Srednji ekonomski πoli v Kranju Leta 2003 je bil v sodelovanju SmuËarske zveze Slovenije, SK Triglav in Srednje ekonomske πole v Kranju uveden πportni oddelek (skupina) za smuëarje skakalce in nordijske kombinatorce. Skupina je bila ustanovljena z namenom, da se tekmovalcem, ki obiskujejo srednjo πolo, omogoëi optimalne pogoje za nadaljevanje πportne kariere in izobraæevanja, saj se je vse prepogosto dogajalo, da srednjeπolci niso bili sposobni uskladiti izobraæevanja s πportno kariero in so se zato v tem obdobju odloëali za prenehanje πportne Pokal Cockta je tekmovanje na dræavni ravni, ki zdruæuje smuëarje skakalce in nordijske kombinatorce vse Slovenije. Pri nas poteka æe vrsto let in æe skoraj dve desetletji nosi ime blagovne znamke Cockta, ki prav tako kot tekmovanje æe desetletja zdruæuje naπe in vaπe generacije. Pokal Slovenije Pokal Cockta poti. Na ta naëin imajo dijaki v Ëasu πolskega izobraæevanja specializirano πportno vzgojo, po pouku pa vodene treninge pod vodstvom profesionalnih trenerjev. Program πportnih oddelkov na Srednji ekonomski πoli se je v okviru programov SZS izkazal za enega kljuënih na podroëju dela z mladinskimi selekcijami v smuëarskih skokih in nordijski kombinaciji, saj se s sodelovanjem vseh omenjenih programi usklajujejo tako, da ne trpijo niti πolske obveznosti niti proces treniranja in tekmovanja. FIS kontinentalni pokal, Kranj, 10. 7. 2005 (2. mesto: R. BenkoviË, 1. mesto: R. Kranjec, 3. mesto: P. Peterka) Tekmovanja razliënih kategorij, na katerih se merijo smu- Ëarji skakalci in nordijski kombinatorci, od malëkov cicibanov pa vse do prekaljenih Ëlanskih smuëarskih asov naπe domovine, poteka na razliënih lokacijah po Sloveniji. Letno izideta dva koledarja tekmovanj za Pokal Cockte, eden za poletni in drugi za zimski del. V sodelovanju s SmuËarsko zvezo Slovenije smuëarski skakalni klubi ljubljanske, πtajersko-koroπke in gorenjske regije organizirajo tekmovanja na napravah in tekaπkih progah v svojem oziroma okoliπkih krajih. Pokalno tekmovanje seπteva uspehe udeleæencev ter najboljπega v svoji kategoriji okrona z nazivom zmagovalca Pokala Cockta. V minuli sezoni 2004/05 so naslovi najboljπih odπli v Ljubno in Kranj. Tekmovalca, ki sta si med smuëarji skakalci prisluæila najveë toëk v tekmovanju za Pokal Cockta sta bila Robert Kranjec (SK Triglav) med fanti in med dekleti Monika PogladiË (SSK Ljubno BTC). V nordijski kombinaciji je naslov najboljπega osvojil Rok Rozman (SK Triglav). V nedavno zakljuëenem poletnem delu Pokala Cockta pa je bil v absolutni kategoriji zopet najboljπi Robert Kranjec (SK Triglav), medtem ko je med dekleti slavila Maja VtiË ( D Zabrdje), pri nordijskih kombinatorcih pa Anæe Obreza (SSK Velenje). 14

Organizacija pokala smuëarskih tekaπkih prireditev V æelji po Ëimbolj organizirani obliki prirejanja mnoæiënih πportnih rekreativnih prireditev, so se organizatorji odlo- Ëili za poskus izboljπanja stanja na tem podroëju, ki je sicer v veliki meri odvisno tudi od ugodnih sneænih razmer. Glavni cilji akcije so predvsem æelje po veëjem sodelovanju vseh prirediteljev na podroëju priprave koledarja tekmovanj, skrb za veëjo prisotnost mnoæiënih smuëarsko-tekaπkih prireditev v sredstvih javnega obveπëanja in veëjo popularizacijo teka na smuëeh ter pritegnitev Ëim veëje mnoæice rekreativcev k udeleæbi na mnoæiënih prireditvah tudi pozimi. Za doseganje zastavljenih ciljev bomo v letu 2006 prvië organizirali pokal smuëarskih tekaπkih maratonov z imenom v katerega bodo vkljuëene mnoæiëne prireditve na Osankarici (28. 1. 2006), Bloπki teki (12. 2. 2006), maraton na Vojskem (26. 2. 2006) ter Pokljuπki maraton (19. 3. 2006). Za skupno uvrstitev za Pokal SLOvenSKImaraton bodo πteli teki na najdaljπi progi v veë starostnih kategorijah. Vse prireditve bodo organizirane v prosti tehniki, kar pomeni, da udeleæenci lahko uporabljajo klasiëno in skating (drsalno) tehniko teka, SZS pa bo poskrbela, da bo Koledar mnoæiënih prireditev objavljen v sredstvih javnega obveπëanja: Bilten teka na smuëeh za posamezno sezono, Spletne strani SZS in revija POLET. Posamezni organizator bo poskrbel za lokalno primerno obveπëanje., Tomaæ Verdnik DRÆAVNO PRVENSTVO 2005/06 Koledar biatlonskih tekmovanj v Sloveniji 2005/06 Zbor za biatlon pri SmuËarski zvezi Slovenije v sodelovanju z biatlonskimi klubi tudi v zimski sezoni 2005/06 organizira tekmovanja v biatlonu za dræavno prvenstvo in slovenski pokal. Tekmovalna komisija je pripravila naslednji koledar tekmovanj: Datum Kraj Disciplina Kategorije Organizator 1. 30. 12. 2005 Pokljuka Skupinski πtart vse (de. posamiëno Slo. pok.) SK Kovinoplastika Loæ 2. 17. 03. 2006 Pokljuka print jun., ml., de.* SK Brdo 3. 18. 03. 2006 Pokljuka Zasledovalno jun., ml., de.* SK Brdo 4. 02. 04. 2006 Pokljuka PosamiËno vse SK Kovinoplastika Loæ 5. 08. 04. 2006 Pokljuka print Ëlani/Ëlanice* D Gorje 6. 09. 04. 2006 Pokljuka Zasledovalno Ëlani/Ëlanice* D Gorje * ostali tekmujejo za Pokal Slovenije POKAL SLOVENIJE 2005/06 Datum Kraj Disciplina Kategorije Organizator 1. 17. 12. 2005 Pokljuka print deëki/deklice SK Ihan 2. 24. 12. 2005 Pokljuka print vse D Gorje 3. 08. 01. 2006 Pokljuka print vse D Gorje 4. 21. 01. 2006 Pokljuka print vse SK Ihan 5. 29. 01. 2006 Pokljuka Skupinski πtart vse (deëki/deklice πprint) SK Brdo 6. 25. 03. 2006 Pokljuka Skupinski πtart vse (deëki/deklice posamiëno) D Gorje Sponzorji: Tomaæ uπterπië SLOVENSKA VOJSKA 15

Vzadnjih letih SmuËarska zveza Slovenije na novo vzpostavlja sistem otroπkega alpskega smuëanja, ki se æe tradicionalno zaëenja na klubskem nivoju z alpsko πolo, s πolo smu- Ëanja oziroma programom Zlati smuëar ter klubskimi tekmovanji in preizkusi znanja. Na regijskem nivoju ga nadaljujejo odprta regijska tekmovanja, na dræavnem pa tekmovanja za Veliko nagrado, ki smo jih prvië predstavili v minuli sezoni. Cicibanke in cicibani - v letoπnji zimi bodo to otroci letnikov 1995 in 1996, se bodo letos merili v tekmovanjih za Veliko nagrado zavarovalnice Wiener Städtische, za katero bo πtelo πest veleslalomskih tekmovanj in se bo zakljuëila s finalom. Mlajπi (1993-1994) in starejπi (1991-1992) deëki in deklice bodo nastopali na tekmah za VN Hervis. V tej seriji bo letos po πest veleslalomov in slalomov, πtirje superveleslalomi ter zakljuëna prireditev. ZakljuËna prireditev oziroma finale obeh serij in vseh kategorij bo tako kot lani paralelna tekma. Najboljπi z Velike nagrade si prisluæijo mesto v otroπki reprezentanci in nastopijo na mednarodnih otroπkih tekmovanjih. S postavitvijo in izvajanjem sistema otroπkega programa in tekmovanj, ki so del ciljev in usmeritev SmuËarske zveze Slovenije, izpolnjujemo osnovno nalogo v procesu vzgoje otrok in mladine novih smuëarjev na nivoju dræave. Hkrati ne smemo pozabiti na temeljno vlogo klubov in druπtev, to je strokovnih kadrov, preko katerih oziroma zaradi katerih se otroci in njihovi starπi odloëijo za ta πport. Skupni cilj klubov in krovne organizacije je pridobiti Ëim veëje πtevilo predπolske in πolske mladine v organizirano alpsko smuëanje in s tem ustvariti πtevilëno smuëarsko bazo. S tem bo πele izpolnjena Cubertainova teza:»e se jih sto ukvarja s πportom, jih bo deset sposobnih vrhunskih doseækov, ki nam je sluæila za uvod v nacionalno panoæno πportno πolo. Tekmovanja za Veliko nagrado prirejamo na visokem organizacijskem nivoju. Na tekmah, kjer so najveëje zvezde otroci, vzpodbujamo tako tekmovalnost kot zabavo, ob tem pa pridobivamo nove smuëarje in nudimo klubom priloænost za njihovo uveljavitev. Tekmovanja so æe v svoji prvi sezoni postala zanimiva tudi za pokrovitelje. Projekt Velike nagrade za SmuËarsko zvezo Slovenije vodita Roman turm in mag. Vlado Makuc. Nepogreπljiv Ëlen v organizaciji so zanesljivi lokalni prireditelji ter mediji. V letoπnji zimi sta Veliko nagrado Hervis in Wiener Städtische medijsko podprla revija port mladih ter πportni Ëasnik Ekipa. Velika nagrada se v letoπnji zimi zaëenja sredi januarja. Koledar tekmovanj bomo objavili v januarski πtevilki Modrih novic ter na spletni strani www.sloski.si. kofja Loka bo 11. in 12. februarja 2006 gostila tradicionalno mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu v otroπkih kategorijah 31. Pokal Loka. Andrej Dekleva 16

MODRA KARTICA 2005 2006 Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 01/280 18 00 TR.: 05100-8000016385 ID za DDV: SI82837325 info@modrakartica.com ZAVAROVANJE, UGODNOSTI, POPUSTI,... Modra kartica SmuËarske zveze Slovenije je Ëlanska izkaznica SmuËarske zveze Slovenije zveze smuëarskih druπtev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smuëanjem, smuëarskimi skoki, nordijsko kombinacijo in teki na smuëeh, biatlonom, akrobatskim smuëanjem, deskanjem na snegu, telemarkom, izobraæevanjem in organiziranjem na podroëju smuëanja. Imetniki Modre kartice so izredni Ëlani SmuËarske zveze Slovenije in lahko koristijo ugodnosti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice.»lanstvo velja za tekoëo sezono in preteëe z veljavnostjo kartice. Veljavnost Modre kartice v sezoni 2005 2006: od 00:00 ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaëila Ëlanarine, do 30. septembra 2006.»lanske pravice in ugodnosti lahko uveljavlja na kartici navedeni Ëlan. Modra kartica ni prenosljiva in velja skupaj z osebnim dokumentom. Zloraba se kaznuje z odvzemom in prenehanjem Ëlanstva. SmuËarska zveza Slovenije podatkov o Ëlanih ne bo posredovala tretjim osebam, razen partnerjem Modre kartice. Na voljo sta dve vrsti Modre kartice: mala Modra kartica in velika Modra kartica s tremi razliënimi paketi dodatnega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini. Ugodnosti male in velike Modre kartice 20 % popust v Ëasu dveh Modrih vikendov (od Ëetrtka do nedelje) na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah 15 % popust v Ëasu ostalih Modrih vikendov na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah (2-4x) 8 % stalni popust na vse izdelke iz prodajnega programa v vseh Hervisovih prodajalnah Navedeni popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo za izdelke z 25 % popust pri servisiranju smuëi v Hervisovih prodajalnah tudi v Ëasu posebnih akcij zniæano ceno v Ëasu razprodaj. popust v viπini 10 % na celotno ponudbo iz kataloga Zima 2005 2006 Popust velja pri internetni prijavi in na prodajnem mestu SKI&FUN, Savska cesta 10, Ljubljana. 10 % popust pri storitvah ole smuëanja Slovenije 20 % popust pri nakupu celodnevnih vozovnic na slovenskih smuëiπëih, ki so Ëlani Zdruæenja æiëniëarjev Slovenije 20 % popust na storitve v ordinacijah SOHAM (akupunktna masaæa po Penzel-u) Prost vstop na vse tekme svetovnega pokala v Sloveniji: Kranjska gora 21. 22. december 2005 svetovni pokal v alpskem smuëanju za moπke Maribor 7. 8. januar 2006 svetovni pokal v alpskem smuëanju za æenske Kranjska gora 27. 29. januar 2006 svetovni pokal v telemarku Pokljuka 8. 11. marec 2006 svetovni pokal v biatlonu in BrezplaËni informativni Ëasopis SZS - Modre novice 12. marec 2006 svetovno prvenstvo meπanih πtafet Planica 18. 19. marec 2006 finale svetovnega pokala v smuëarskih skokih Popusti se ne seπtevajo z drugimi popusti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. VËlanitev in plaëilo Ëlanarine je moæno na spletni strani in s pristopnico, ki jo odreæete in poπljete na naslov Nova Orbita d.o.o., Parmova 41, 1000 Ljubljana. NaËin plaëila Ëlanarine: s poloænico na TR SmuËarske zveze Slovenije, πtevilka 05100-8000016385; namen: Ëlanarina Modra kartica; sklic 00 03106 na prodajnem mestu Modre kartice (Hervis, SKI&FUN...) izpolni prodajno mesto»lanom SmuËarske zveze Slovenije so na voljo elektronska obvestila o ugodnostih in novostih, ki jih nudi Modra kartica in njeni partnerji. V kolikor ne æelite prejemati obvestil, oznaëite: ne æelim prejemati obvestil. Poπtnina plaëana po pogodbi πt. 180/1/S Za Ëlane SZS, ki so mlajπi od 7 let, pristopno izjavo podpiπe eden od starπev ali zakoniti zastopnik, za Ëlane, od mladoletnikovega 7. do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v Ëlanstvo SZS podati pisno soglasje. Soglasje skrbnika Ime in priimek skrbnika: Spodaj podpisani sem skrbnik in soglaπam z njegovo/njeno vëlanitvijo v SmuËarsko zvezo Slovenije. Podpis skrbnika: NOVA ORBITA d. o. o. Modra kartica Parmova 41 1000 Ljubljana 17

-»lanom SZS sta na voljo dve vrsti Modre kartice, ki se med seboj razlikujeta v kritju zavarovalnih primerov. Tako mala Modra kartica kot velika Modra kartica vas zavarujeta za primer nezgode in civilne odgovornosti, velika Modra kartica pa vas v treh razliënih paketih tudi dodatno zdravstveno zavaruje na vseh potovanjih v tujini. mala MODRA KARTICA Nezgodno zavarovanje: zavarovalna vsota zavarovalna vsota v primeru smrti 4.200 EUR zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 12.500 EUR Zavarovanje civilne odgovornosti: zavarovalna vsota za osebne πkode 84.000 EUR zavarovalna vsota za materialne πkode 21.000 EUR lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanje civilne odgovornosti: voænja od bivaliπëa do smuëarskega kraja po direktni poti, smuëanje in bivanje v smuëarskem srediπëu, vrnitev iz smuëarskega kraja do bivaliπëa po direktni poti. Velja za smuëarske kraje v Evropi. cena male Modre kartice: 4.000,00 SIT Pogoji zavarovanja: SN1 Sploπni pogoji za nezgodno zavarovanje Wiener Städtische zavarovalnice SL 995 Sploπni pogoji za zavarovanje odgovornosti Wiener Städtische zavarovalnice SOS1 Sploπni zavarovalni pogoji za zdravstvena zavarovanja za potovanje v tujino s storitvijo nujnega prevoza v domovino Wiener Städtische zavarovalnice Zavaruje: Zavarovalne vsote so navedene v evrih. Zavarovalnina se izplaëa v tolarski protivrednosti po srednjem teëaju Banke Slovenije na dan izplaëila. Sploπni pogoji zavarovanj, prijavni obrazci za prijavo nezgod in nasveti ob nezgodah so dostopni na internetni strani:. V SmuËarsko zvezo Slovenije se lahko vëlanite: v vseh prodajalnah HERVIS v Sloveniji, v turistiëni agenciji SKI&FUN; na spletni strani moænost plaëila s kreditnimi karticami: VISA, Eurocard, Diners Club, American Express; s pristopnico, ki jo poπljete na naslov: Nova Orbita d.o.o, Parmova 41, Ljubljana. Nezgodno zavarovanje: zavarovalna vsota zavarovalna vsota v primeru smrti 4.200 EUR zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 12.500 EUR velika MODRA KARTICA Zavarovanje civilne odgovornosti: zavarovalna vsota zavarovalna vsota za osebne πkode 84.000 EUR zavarovalna vsota za materialne πkode 21.000 EUR lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanja civilne odgovornosti: voænja od bivaliπëa do smuëarskega kraja po direktni poti, smuëanje in bivanje v smuëarskem srediπëu, vrnitev iz smuëarskega kraja do bivaliπëa po direktni poti. Velja za smuëarske kraje v Evropi. Z veliko Modro kartico ste brezskrbni na vseh potovanjih v tujini, kar vam omogoëa dodatno zavarovanje v enem izmed paketov zdravstvenega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini: zavarovalni paket geografsko obmoëje skupna zavarovalna vsota cena velike Modre kartice mali paket ves svet najveë 15.000 EUR od tega za prevozne stroπke najveë 3.000 EUR 17.000,00 SIT srednji paket ves svet razen ZDA in Kanade najveë 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveë 3.000 EUR 19.000,00 SIT veliki paket ves svet najveë 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveë 3.000 EUR 30.000,00 SIT Zdravstveno zavarovanje z asistenco krije: vse zdravniπko potrebne stroπke zdravljenja do viπine zavarovalne vsote, stroπke prevoza ponesreëenega ali obolelega zavarovanca do limita kritja, stroπke prevoza umrlega zavarovanca v njegovo prejπnje prebivaliπëe do limita kritja. Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco pokriva potovanja v vse kraje in vse primere v Zavarovanje velja na potovanjih v tujini, pri Ëemer posamezno potovanje lahko doloëenem geografskem obmoëju in ne samo potovanja v smuëarska srediπëa za obdobje veljavnosti traja najveë 60 dni. Za zaëetek in konec bivanja v tujini velja prestop dræavne Modre kartice, to je od 00.00. ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaëila Ëlanarine, do 30. septembra 2006. meje Republike Slovenije. Priimek: Pristopnica Datum rojstva: S podpisom izjavljam, da se æelim vëlaniti v SmuËarsko zvezo Slovenije kot izredni Ëlan in pridobiti Modro kartico. Strinjam se s pogoji Ëlanstva. Ime: Kraj rojstva: Datum: Ulica in hiπna πtevilka: Poπtna πtevilka: Spol: M Æ Telefon: Podpis: Kraj poπte: E-poπta: Izbrana vrsta MODRE KARTICE: cena oznaëi z X mala MODRA KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem: 4.000,00 SIT velika MODRA KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem ter malim paketom dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanjih v tujini: 17.000,00 SIT velika MODRA 18 KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem ter srednjim paketom dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanjih v tujini: 19.000,00 SIT velika MODRA KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem ter velikim paketom dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanjih v tujini: 30.000,00 SIT

Svetovni pokal FIS Nokia 2006 Uvodna tekmovanja za svetovni pokal v deskanju na snegu so pri koncu. Po prvih tekmah na juæni polobli so se tekmovanja nadaljevala v Evropi, natanëneje na Nizozemskem (Landgraaf in Rotterdam), nato se je prizoriπëe preselilo v Sölden in πvicarski Saas Fee. Tekmovanja v deskarskem krosu in sneænem ælebu so se zvrstila kar trikrat, skoki, paralelni slalom in veleslalom so navduπili po enkrat. Deskanje Prosti slog, skoki in sneæni æleb Naπemu edinemu nastopajoëemu v sneænem ælebu v svetovnega pokalu Matevæu Petku v uvodnem delu ni πlo po naërtih, πe vedno pa ostaja v konkurenci za uvrstitev na olimpijske igre v tej disciplini. Na prvem nastopu discipline Big Air v Rotterdamu je dosegel 13. mesto, kar lanskemu podprvaku v skupnem seπtevku tekem za svetovni pokal nikakor ni dovolj. Ob Matevæu se na svoje prve nastope pod okriljem FIS pripravlja tudi mladinska ekipa pod vodstvom novega trenerja Luke Gartnerja. Ob nekaj novih imenih v tej ekipi so æarometi usmerjeni na nov mladi up discipline sneæni æleb, ki sliπi na ime Luka Jeromel. Deskarski kros Rok Rogelj, edini predstavnik te borbene discipline, skupaj s trenerjem Matejem Vörösom skuπa doseëi glavni cilj letoπnje sezone, uvrstitev na Olimpijske igre v Torinu 2006. Ta cilj je πe daleë, vendar je do konca januarja 2006 πe nekaj priloænosti, ki jih nameravata z vsem elanom tudi izkoristiti. Preostali del ekipe za deskarski kros se pripravlja na evropski del tekmovanj. Paralelni veleslalom in slalom Alpska ekipa je oëitno veë kot uspeπno opravila pripravljalni del priprav na sezono 2005/2006. Od πtirih olimpijskih kandidatov sta na prvi tekmi olimpijske discipline paralelnega veleslaloma v Söldnu norme za nastop v Torinu æe potrdila Rok Flander in Izidor uπterπië, ki nam je s svojo uvrstitvijo pripravil veliko preseneëenje. Æal Dejanu Koπirju kljub poskusom na uvodnih treningih v Söldnu ni uspelo sanirati poπkodbe, da bi imel dovolj moëi za nastop na uvodnem veleslalomu sezone. Dejanova nesreëa je bila sreëa za Tomaæa Knaflja; kljub izpadu na internih kvalifikacijah je ponovno dobil priloænost za nastop. Skupaj z Izidorjem uπterπiëem ter Rokom Flandrom so odliëno opravili nalogo. Izidor uπterië je osvojil 14. mesto, kar je njegov najboljπi rezultat, odkar nastopa na tekmah svetovnega pokala v deskanju na snegu. Rok Flander je konëal na 18. mestu. Naπa najbolje uvrπëena tekmovalca sedaj skupaj napovedujeta dokonëen preboj v svetovno elito ob Dejanu Koπirju. Na uvodnem tekmovanju je potrebno omeniti uspeπen nastop Glorije Kotnik, mlade tekmovalke, ki se πele prebija med svetovno elito. Celotna ekipa se osredotoëa na tekmovanji v Kanadi, kjer bosta v decembru dve tekmi za svetovni pokal v veleslalomu, ki lahko naπim tekmovalcem zagotovita nastop na olimpijskih igrah v Torinu. Æelimo, da bo do takrat v pravi formi tudi Dejan Koπir. Cilj deskarskih reprezentanc v prvem delu sezone je zagotoviti πest πtartnih mest na tekmah za svetovni pokal. S tem bi dobili priloænost tudi mlajπi tekmovalci, kot sta Rok MarguË in Æan Koπir, ki na internih kvalifikacijskih tekmah dosegata odliëne rezultate. Snowboard Tour Slovenia 2006 V letoπnji sezoni se bodo nadaljevale tekme dræavnega pokala. Od zaëetka januarja pa vse do konca marca se bodo tako kot lansko leto zvrstila πtiri tekmovanja v disciplini, ki je meπanica deskarskega krosa in veleslaloma. Organizatorji napovedujejo tudi preseneëenja v smeri tekmovanj v prostem slogu slope style. Freestyle desant 2006 Po premierni predstavitvi ekshibicijskih tekmovanj v deskanju in smuëanju na mestnih ulicah v lanskem letu s predstavo v Mariboru in Ljubljani, se bo Freestyle desant tudi letos predstavil v mestnih srediπëih. To prireditev priëakujemo meseca marca v centru Ljubljane. Organizatorji zagotavljajo, da bo na tekmovanjih sodelovalo precej tujih odmevnih imen iz sveta Rail Contestov. Informacije o dogodkih na: www.snowboardtourslovenia.com Tomaæ Denk Pokrovitelja deskarskih reprezentanc: 19

www.hervis.si 20