Nelinearni upori - termistorji

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove elektrotehnike uvod

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Vaje: Električni tokovi

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

8. Diskretni LTI sistemi

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

1.5 POLPREVODNIŠKE KOMPONENTE

1. Trikotniki hitrosti

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Kotne in krožne funkcije

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Funkcije več spremenljivk

Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I

VSŠ Velenje - Elektronska vezja in naprave

Izmenični signali metode reševanja vezij (21)

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I

Modeliranje električnih strojev

Stabilizirani usmernik 0-30 V, A

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Transformator. Izmenični signali, transformator 22.

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

1 Lastna nihanja molekul CO in CO 2 : model na zračni

Elektrotehnika in elektronika

IZVODI ZADACI (I deo)

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

PROCESIRANJE SIGNALOV

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost

Predstavitev informacije

Merjenje temperature

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

VSŠ Velenje Elektromehanski elementi in sistemi

VAJA TEMPERATURNA ODVISNOST PRAGOVNEGA TOKA LASERJA

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Analiza nadomestnega vezja transformatorja s programskim paketom SPICE OPUS

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

POSTROJI ZA PRENOS IN TRANSFORMACIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

TOČKOVNI INDIKATOR NIVOJA TEKOČIN

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

13. poglavje: Energija

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

Metering is our Business

SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.

8 STIKALA IN RELEJI 8.1 UVOD 8.1 UVOD 8.2 STIKALA 8.3 RELEJI

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ELEKTRONSKA VEZJA STABILIZIRANI LABORATORIJSKI USMERNIK

Kotni funkciji sinus in kosinus

Električne lastnosti varikap diode

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

TEHNOLOGIJA MATERIALOV

ELEKTRONSKI ELEMENTI (ELE)

ELEKTRONSKE KOMPONENTE

Moč s kompleksnim računom. ( cos( ϕ) sin( ϕ) { } { } S = U I, (19.3) Izmenični signali, kompleksna moč 19.

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Slika 1: Simbol diode

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

INDUCIRANA NAPETOST (11)

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave

Univerza v Ljubljani Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Katedra za fizikalno kemijo

Transcript:

Nelinearni upori - termistorji Termistorji so nelinearni upori, katerih upornost se spreminja v odvisnosti od temperature. Glede na njihov temperaturni koeficient upornosti jih delimo na: NTK upore (z negativnim TK R ), PTK upore (s pozitivnim TK R ). Slika 1: Simbol NTK upora in karakteristika R = f(t) Simbol in značilno karakteristiko NTK upora kaže slika 1. Sprememba upornosti je pri porastu temperature izrazito nelinearna. Tipična vrednost TK R znaša od 0,01/K do 0,07/K, kar je približno 10-krat več od TK R kovin. Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo NTK uporov, so po svoji sestavi zmesi kovinskih oksidov, torej dobri izolatorji, ki jih z dodatkom ustreznih atomov primesi lahko pretvorimo v t.i. polprevodniške keramike. Proizvajalci temperaturno odvisnost upornosti podajajo z dvema konstantama A in B v obliki R ( T ) = Ae. Konstanta A je določena predvsem z geometrijo in koncentracijo dodanih primesi. Konstanta B je določena z osnovnim materialom in ji zato pravijo snovna konstanta, ki se tipično giblje v razponu od 2000K do 5000K. B T Snovno konstanto B podajajo proizvajalci pogosto posredno preko izmerjenih upornosti NTK upora pri dveh temperaturah, npr. R 1 (T 1 = 25 C) in R 2 (T 2 = 85 C). Tedaj B določimo na naslednji način R1 ln R2 B =, 1 1 T1 T2 kjer sta temperaturi T 1 in T 2 podani obvezno v Kelvinih! Temperaturni koeficient upornosti NTK upora najenostavneje izračunamo z logaritmiranjem gornje enačbe. 1 dr d ln R B TK R = = = 2 R dt dt T NTK-PTK_29_09_2007.DOC 1

Temperaturni koeficient NTK upora z B = 3600K pri sobni temperaturi je tako B 3600K TK R = = = 4% / K. 2 2 T 300 K ( ) Stacionarno u-i karakteristiko, ki podaja zvezo med tokom in napetostjo na NTK uporu, dobimo tako, da nastavimo tok in nato počakamo z meritvijo napetosti zadosti dolgo, da se temperatura in napetost na elementu ne spreminjata več. V bližini izhodišča (področje majhnih tokov), kjer so izgubne moči še relativno majhne, se NTK obnaša kot običajen ohmski upor. Pri večjih tokih in napetostih začne temperatura naraščati, upornost NTK naglo upada in zato navkljub naraščajočemu toku upada tudi napetost na elementu, dobimo področje negativne diferenčne upornosti. Pogosto podajo proizvajalci vzdolž statične krivulje pripadajoče povišanje temperature elementa nad sobno temperaturo. Pri zelo visokih temperaturah začne upornost ponovno naraščati zaradi upadanja gibljivosti nosilcev. Slika 2: Statična u-i karakteristika (linearno merilo) V praksi ima večjo uporabnost statična u-i karakteristika, ki je podana v dvojnem logaritmičnem merilu, s čimer lahko prikažemo večje tokovno in napetostno območje. Dodatna prednost diagrama je, da so črte, ki povezujejo točke konstantnega UI produkta in konstantnega U/I razmerja, torej krivulje konstantne moči in upornosti, v dvojnem logaritmičnem diagramu premice. Tako lahko za vsako delovno točko direktno odčitamo moč na elementu in njegovo upornost. Slika 3: Statična u-i karakteristika v dvojnem log. merilu (karakteristiki se razlikujeta glede na to ali je element hlajen z okoliškim zrakom ali z vodo NTK-PTK_29_09_2007.DOC 2

Tipične aplikacije NTK uporov Po načinu koriščenja delimo aplikacije z NTK upori v dve podskupini: Lastno segrevanje NTK upora zaradi toka, ki teče skozenj. Slednje se odrazi v spremembi upornosti. Sprememba upornosti, ki je povzročena s spremembo temperature okolice (princip tujega segrevanja). V tem primeru moramo paziti, da je tok skozi NTK upor zelo majhen, da preprečimo spremembo upornosti zaradi lastnega segrevanja. Primer 1: Merjenje temperature na principu tujega segrevanja. Sprememba temperature, kateri je podvržen NTK upor (R 3 ), se v uporovnem merilnem mostiču pretvori v spremembo diagonalne napetosti U ϑ. Slika 4: Posredno merjenje temperature z NTK uporom Nastavljivi upor R4 omogoča nastavitev izhodiščnih parametrov, tako da znaša U ϑ npr. pri 25 C ravno 0 V (U B = 10 V). Naloga: Kako velika mora biti snovna konstanta NTK upora B, da bo sprememba temperature ±10 C povzročila spremembo diagonalne napetosti U ϑ = ±1 V? Primer 2: Merjenje nivoja tekočin sloni na principu lastnega segrevanja. Skozi NTK upor teče relativno velik tok. Upor se enakomerno hladi vse dokler se le-ta nahaja pod gladino tekočine. Ko se gladina zniža, je hlajenje upora manjše zaradi česar se le-ta ogreje. Upornost NTK upora naglo upade in rele sklene kontakt. Slika 5: Detekcija nivoja tekočine NTK-PTK_29_09_2007.DOC 3

Primer 3: Zakasnjeni vklop releja. Naloga: Opišite delovanje vezja! Kateri princip delovanja NTK izkoriščamo pri tej vezavi? Opišite pomen pomožnega kontakta R R1! Slika 6: Primer 4: Omejitev vklopne tokovne konice Slika 7: NTK upora za omejevanje vklopne tokovne konice pri univerzalnem usmerniškem vezju (z možnostjo izbire vhodne omrežne napetosti) NTK-PTK_29_09_2007.DOC 4

PTK upori, ki so izdelani iz sintranega barijevega titanata in kovinskih oksidov, imajo pozitivni temperaturni koeficient upornosti. Tipično karakteristiko PTK upora in njegov simbol kaže slika 8. Slika 8: Simbol in statična u-i karakteristika PTK upora z označenim področjem delovanja Na sliki je razvidno, da ima material pozitivni TK R le v ozkem temperaturnem območju v okolici Curie-jeve temperature. Vzrok temu je nastanek večjega števila zapornih slojev (glej osnove polprevodniških elementov) zaradi česar se upornost elementa poveča. Tipična vrednost TK R znaša +0,6/K, medtem ko znaša njihova tipična nazivna upornost od 20 Ω do 100 Ω. Podobno kot pri NTK uporih tudi pri PTK izkoriščamo oba načina delovanja (lastno in tuje segrevanje). Primer 5: Nadtemperaturna zaščita električnega grela. Temperatura grelnega telesa se uravnava s pomočjo bimetalnega stikala, ki vklopi grelo ko temperatura pade pod T min in ga izklopi ko preseže maksimalno temperaturo T max. V omenjenem temperaturnem obsegu je upornost PTK upora majhna tako, da je rele R1 ves čas vklopljen. Ob okvari bimetalnega stikala, na primer ko le-ta ne izklopi, bi temperatura grelnega telesa nekontrolirano narasla. Slednje prepreči PTK upor, ki zazna porast temperature, zaradi česar njegova upornost naraste. Posledica je izklop releja R1, ki izklopi napajalno napetost grela. 220 V +ϑ R1 24 V grelo z bimetalom Slika 9: Zaščita električnega grela pred nekontroliranim pregrevanjem ob okvari bimetalnega stikala NTK-PTK_29_09_2007.DOC 5

Primer 6: Zaščita pred preobremenitvijo (kratkostična zaščita). Najbolj pogosto uporabljena aplikacija s PTK uporom je zaščita malih transformatorjev pred preobremenitvijo. PTK upor je tu vezan zaporedno s primarnim navitjem, zato je le-ta segret s primarnim tokom. V primeru prekomerne obremenitve ali kratkem stiku na sekundarni strani, se primarni tok prvi trenutek prekomerno poveča zaradi česar se PTK upor segreje na višjo temperaturo. Ker pa se mu pri tem poveča upornost, se tok skozi primarno navitje ustali na končni vrednosti, ki je manjša od maksimalnega toka v normalnem obratovanju. R T 230 V 12 V Slika 10: Množična uporaba NTK in PTK uporov v aplikacijah s specifičnimi zahtevami kot so odzivni čas, maksimalna temperatura in maksimalna izgubna moč, narekuje različne konstrukcijske rešitve termistorjev. Slika 11: Tipične izvedbe NTK in PTK uporov NTK-PTK_29_09_2007.DOC 6