MOČ PLAZME. Inès A. Melamies

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Osnove elektrotehnike uvod

Tretja vaja iz matematike 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

STANDARD1 EN EN EN

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

8. Diskretni LTI sistemi

Zgodba vaše hiše

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Kotne in krožne funkcije

Fazni diagram binarne tekočine

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

1. Trikotniki hitrosti

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

Kotni funkciji sinus in kosinus

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Kvantni delec na potencialnem skoku

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

POPIS DEL IN PREDIZMERE

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

TEHNIČNI PODATKI. Profesionalno ogrevanje, serija PE KAKOVOSTNO IR OGREVANJE PO UGODNIH CENAH ŽE OD LETA let garancije na izdelek

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

Kaskadna kompenzacija SAU

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

Izbirni katalog Industrijska lepila, tesnila in rešitve za površinsko obdelavo

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

PROCESIRANJE SIGNALOV

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani

Rešitve inženirske plastike za uporabo v prehrambeni in mlečni industriji

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

4. DEL. Določbe za pakiranje in cisterne

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

Effect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije

Baumit fasadni sistem XS 022

Ne vron ske mre že vs. re gre sij ski mo de li na po ve do va nje pov pra še va nja na treh vr stah do brin

Stran 4 Janja Matičič Bolgarija država neverjetnih nasprotij

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

IZVODI ZADACI (I deo)

MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM

Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

17. Električni dipol

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO ODDELEK ZA FIZIKO. Bojan Vrtič SEMINARSKA NALOGA. Difuzija v trdnih tankih plasteh

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

( ) ( ) 2 UNIVERZITET U ZENICI POLITEHNIČKI FAKULTET. Zadaci za pripremu polaganja kvalifikacionog ispita iz Matematike. 1. Riješiti jednačine: 4

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

SEMINAR. Tehnologije tiskanih vezij. Tehnologije tiskanih vezij

Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:

Elementi spektralne teorije matrica

Snov v električnem polju. Električno polje dipola (prvi način) Prvi način: r + d 2

KAKO HITRO IN USPEŠNO SKOZI POTREBNE ADMINISTRATIVNE POSTOPKE ZA PRIDOBITEV PODPORE

3.1 Snovi okoli nas. Kaj je snov?

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice

PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)

Transcript:

MOČ PLAZME Inès A. Melamies 42

Značilnost plazemske tehnologije je nevtralna plazma pri atmosferskem tlaku. (Vir: Plasmatreat) Vse od mobilnih telefonskih aparatov do zvitkov aluminijaste pločevine, od sestavnih delov za avtomobile do sestavnih delov za medicinske naprave, od zloženk do sončnih panelov seznam izdelkov je videti neskončen. Vsestranskost uporabe inovativne, okolju prijazne tehnologije priprave površin s plazmo v sklopu proizvodnih procesov in-line in v normalnih atmosferskih razmerah skoraj nima meja. Najpomembnejši usmeritvi za prihodnosti sta ohranjanje virov in energetska učinkovitost. Nove tehnologije prinašajo velike prednosti le takrat, ko njihova uporaba omogoča učinkovito, okolju prijazno proizvodnjo in zmanjšanje stroškov. Za močne in trajne adhezivne spoje materialov ter za trajen oprijem barv na lakiranih ali potiskanih izdelkih je bistvenega pomena dobra priprava plastičnih, kovinskih, steklenih ali keramičnih površin izdelkov. Ker imajo npr. plastike pogosto nepolarno površino in so zelo slabo omočljive, je treba površine takih materialov aktivirati, še preden se nanje nanesejo lepila ali barve, ki so pogosto na vodni osnovi. V ta namen je na voljo več različnih procesov, med katerimi je najverjetneje najbolj razširjena uporaba kemičnih sredstev za vezavo, t. i. prajmerjev (angl. primer), ki vsebujejo agresivna organska topila. Obstajajo pa tudi načini aktiviranja površin, ki ne obremenjujejo narave. Priprava površin s plazmo, proizvedeno v atmosferskih razmerah, je zelo učinkovita visoko tehnološka metoda priprave površin brez organskih topil. Ključna tehnologija priprave površin, ki je razširjena v skoraj vseh vejah industrije po vsem svetu, temelji na nevtralni plazmi, proizvedeni v atmosferskih razmerah, tj. pri atmosferskem tlaku. Do pred 20 leti plazme v industriji v normalnih atmosferskih razmerah zaradi njene nestabilnosti ni bilo mogoče uporabljati. V tem času sta bila na voljo postopek priprave površin s korono (električni oblok) in s plazmo v vakuumu (nizkotlačna plazma). Metoda priprave površin s plazmo v vakuumu je sicer učin 43

MOČ PLAZME Plazma 'četrto agregatno stanje' Kaj je plazma Plazemska tehnologija, pri kateri se ustvarja tehnična plazma (ŽIT 2012/1, str. 38), temelji na naravnem pojavu razelektritev v atmosferi. Fizikalni princip ustvarjanja plazme pa je preprost. Agregatno stanje snovi se spremeni z dodajanjem energije: trdna snov postane tekočina in ta se pretvo- ri v plin. Če plinu dodamo energijo, le-ta ionizira; elektroni dobijo večjo kinetično energijo in zapustijo svoje orbite. Nastanejo prosti elektroni, ioni in fragmenti molekul; plin se pretvori v plazmo kot naslednje agregatno stanje, znano tudi kot 'četrto agregatno stanje'. trdna snov tekočina plin plazma energija energija energija temperatura temperatura temperatura molekula vzbujene molekule ioni prosti elektroni fragmenti molekul (visoka energija) Čiščenje s plazmo poteka tako, da ioni in prosti elektroni v plazemskem pramenu razgradijo nečistoče. Organske nečistoče se oksidirajo in se v glavnem pretvorijo v vodo in ogljikov dioksid. 44 kovita, zahteva pa vakuumsko komoro, ki s svojo prostornino omejuje število in velikost izdelkov, ki jih je mogoče obdelati v enem koraku. Zato je treba proizvodne procese pri tej tehnologiji vedno znova prekinjati in sestavljanje izdelkov po pripravi površine se odvija ločeno. Nove možnosti uporabe plazme so se odprle, ko je nemško podjetje Plasmatreat GmbH iz Steinhagna leta 1995 razvilo in patentiralo postopek ustvarjanja plazme v atmosferskih razmerah, t. i. Openair plasma process. Z izumom posebnih šob za plazmo mu je uspelo snov tega agregatnega stanja vključiti v obsežne, popolnoma avtomatizirane zvezne proizvodne procese v atmosferskih razmerah. Ta patentiran način ustvarjanja plazme v atmosferskih razmerah spremeni lastnosti površine izdelkov, saj nanje učinkuje na tri načine: s selektivno oksidacijo površine aktivira, jih razelektri in z njih odstrani fine nečistoče do te mere, da ni potrebno čiščenje s kemikalijami ali mehansko čiščenje. Odstranjevanje prahu ali sredstev za ločevanje izdelkov iz orodij s površin polimernih materialov je s tem plazemskim postopkom v primerjavi s konvencionalnimi metodami znatno racionalnejše. Navadno je dvig temperature izdelka med obdelavo po tem postopku ΔT < 30 C. S plazmo se lahko očistijo tudi kovine do zelo visoke stopnje. Organske nečistoče, kot so masti ali olja, s površin izparijo, se razgradijo in delno oksidirajo v ogljikov dioksid in vodo. Proces je prijazen do okolja. Za napajanje šob, iz katerih izhaja pra

men plazme, sta potrebna le visoka napetost in zrak. Posebnost tehnologije je, da je nastali pramen plazme električno nevtralen, kar znatno razširi polje mogočih aplikacij in poenostavi uporabo. Jakost pramena te plazme je tako velika, da se lahko doseže hitrost več 100 m/min. Ob sistemih z eno šobo so za pripravo relativno večjih površin na voljo seti več rotirajočih šob. Te se vrtijo okoli svoje osi z veliko hitrostjo. Število šob v enem sistemu je odvisno od aplikacije. Z enim prehodom se lahko obdela površina v širini do 3000 mm. Sistem šob se lahko umesti v novo ali v obstoječo proizvodno linijo. Povečanje energije na površino Energija na površino trdne snovi (mj/m²) ali površinska napetost pri kapljevinah (mn/m) sta ključna pojma pri obravnavi visokokakovostnih procesov priprave površin. Površinska energija je velikost energije na površino snovi, ki je potrebna za razbitje kemijskih vezi pri tvorbi novih površin materialov. Je najpomembnejše merilo za oceno jakosti adhezije na adhezivnih plasteh ali prekritjih površin. Splošno velja, da imajo plastike površinsko energijo 38 40 mj/m², izkušnje pa kažejo, da je za dobro adhezijo potrebna površinska energija nad 38 42 mj/m². Pri plazemski obdelavi površin materialov se lahko površinska energija poveča zaradi oblikovanja polarnih skupin, kot so hidroksilne funkcionalne skupine. Ta proces se imenuje aktivacija. Površina materiala postane znatno bolj omočljiva za nekatera lepila ali adhezivne snovi, mogoča pa je tudi tvorba zelo stabilne kovalentne atomske vezi. Zanesljiva adhezija nanosov je odvisna od površinske energije trdnega materiala, ki mora biti večja od površinske napetosti tekočih adhezivov ali barve. Na grafu je prikazano stanje površine plastike, obdelane s plazmo, glede na oddaljenost šobe od površine in relativno hitrost. Po obdelavi s plazmo postane površina plastike polarna in njena površinska energija naraste na >72 mj/m². s plazmo obdelana površina površinska energija [mj/m 2 ] razdalja [mm] Temperatura površine plastičnih materialov se med plazemsko obdelavo dvigne za manj kot 30 C. Pri Plasmatreatu so dokazali, da je mogoče doseči površinsko energijo nad 72 mj/m 2 pri obdelavi s plazmo pri atmosfer- hitrost [m/min] začetno stanje skem tlaku. To pomeni, da ni mogoče samo spajanje materialov, ki veljajo za nezdružljive, ampak celo spajanje adhezivov na vodni osnovi tudi na tako neugodnih površinah, kot so nepolarne smole. 45

MOČ PLAZME Obdelava površin s plazmo pri atmosferskem tlaku zagotavlja brezhibno lakiranje plastičnih površin. MOŽNOSTI UPORABE Lakiranje plastike Kakovostni standardi za ohišja mobilnih telefonov so zelo visoki. Lakirana površina mobilnega telefona mora biti po videzu povsem brez napak in na celotni površini ne sme biti niti ene same pike nečistoče. Celo zelo droben prašni delec se na površini lakiranega ohišja vidi kot majhna izboklina, kar je za večino kupcev nesprejemljivo. Glavni vzrok za prisotnost prašnih delcev na ohišjih je statična elektrika. Znani proizvajalci mobilnih telefonov s Kitajske, iz Južne Koreje in s Finske so se na to že zelo zgodaj odzvali. Plasmatreat je pri številnih podjetjih uspešno namestil naprave za zelo učinkovito čiščenje ohišij mobilnih telefonov s plazmo. Več rotirajočih šob, iz katerih izhaja plazma, je že umeščenih v proizvodne linije in površine ohišij tik pred lakiranjem zelo učinkovito očistijo. Tako so glavni proizvajalci ohišij mobilnih telefonov delež slabih izdelkov zmanjšali z 12 % na manj kot 5 %. Tiskana vezja Novotechnik OHG iz Nemčije je vodilni proizvajalec visokokakovostnih potenciometričnih pozicijskih transduktorjev in rotacijskih senzorjev (merilnikov kota zasuka). Ti izdelki se uporabljajo v glavnem v avtomobilski industriji in procesni strojegradnji. Novotech že od konca leta 2000 v svoji proizvodni liniji uporablja plazmo pri atmosferskem tlaku in v brezprašnem okolju za aktivacijo plošč tiskanih vezij pred prekrivanjem. Na tiskana vezja se v tehniki sitotiska nanaša elektroprevodna barva. Aktivacija s plazmo zagotavlja dober oprijem uporovne paste na osnovni material tiskanega vezja, pa tudi dober oprijem zaščitnega laka po vsej površini tiskanega vezja. Odkar je ta proizvajalec v proizvodnjo vpeljal Plasmatreatovo tehnologijo, med več kot 50 milijoni proizvedenih izdelkov še ni bilo primera slabega oprijema laka. Ventil z loputo z vgrajenim aktuatorjem in senzorjem; s plazmo pri atmosferskem tlaku se izvaja mikrofino čiščenje tiskanih vezij v notranjosti izdelka. (Vir: Novotechnik) 46

Tesnila EPDM Tesnila lahko v vozilih najdemo na številnih mestih: v predelu motorja, pri vratih, oknih, akumulatorju, v prtljažniku in še marsikje. V podjetju Hutchinson z uporabo 12 Plasmatreatovih enot aktivirajo površine okoli 100 tipov EPDM različnih oblik. Povečanje površinske energije tesnil EPDM je nujno potrebno za lakiranje z vodnimi laki ali za flokiranje. Aktivacija s plazmo je povsem nadomestila predhodni tehnologiji oslojevanja z aktivatorji površin in brušenja. Izmet se je zmanjšal na minimum, zaradi opustitve uporabe topil pa je bila prvič mogoča stalna zaščita okolja. Oboje je mogoče kljub stalnem povečevanju obsega proizvodnje. S tako plazmo se vsako leto aktivira okoli 20 milijonov metrov tesnilnih materialov. Plazemsko prekrivanje aluminija Do nedavnega je bil proces plazemske polimerizacije izvedljiv le v vakuumu. Plasmatreat je v tesnem sodelovanju z inštitutom Fraunhofer IFAM prvi na svetu razvil in patentiral novo tehnologijo, imenovano PlasmaPlus, ki je namenjena za nanometrsko prekrivanje površin materialov pri atmosferskem tlaku. Pri tej metodi se organosilikonska zmes s plazmo pri atmosferskem tlaku nanese na površine v zelo tanki plasti. Zmes dobi v plazmi zelo veliko energije, se fragmentira in se zaradi tega nanese na obdelovano površino kot zelo tanka, prosojna plast. Pri podjetju TRW Automotive, ki je v svetu vodilno v razvoju varnostnih sistemov za avtomobilsko industrijo, uporabljajo proces PlasmaPlus od leta 2007. Tanke plasti nanodebelin nanašajo na aluminijaste ulitke ohišij črpalk za motorje in s tem preprečijo nastanek korozije aluminija. Te enote so bistven sestavni del servovolanskih sistemov Plazemska polimerizacija zagotavlja največjo mogočo stopnjo zaščite aluminija pred korozijo. Povečanje površinske energije pri obdelavi profilov EPDM je nujno potrebno za prekrivanje z laki na vodni osnovi ali za flokiranje tesnil. 47

MOČ PLAZME Da bi dosegli izjemno močno adhezijo in nepredušne spoje, stranice prikolic Schmitz Cargobull pred lepljenjem obdelajo s plazmo pri atmosferskem tlaku. (Vir: Schmitz Cargobull) številnih vozil in morajo biti zato zelo zanesljive. Plazemska polimerizacija zagotavlja največjo mogočo stopnje zaščite pred vdorom vlage. Adhezivno spajanje Schmitz Cargobull AG, vodilni evropski proizvajalec kamionskih prikolic, že od leta 2003 s plazmo pri atmosferskem tlaku izvaja lepljenje stičnih robov vseh stranic pri več kot 15.000 izdelanih hladilnih polprikolicah na leto. Hladilne polprikolice so samostoječe, sestavljene iz modularnih elementov in povsem brez kovic. Stene in strop polprikolic so iz elementov, sestavljenih iz plinotesne plošče, dveh plasti jekla, prekritega s plastično maso, in z jedrom iz trdega poliuretana visoke gostote. Polprikolice so samostoječe zato, ker so plošče na osnovno strukturo iz aluminijastih profilov zalepljene. Površine spojev se pred lepljenjem obdelajo s plazmo pri atmosferskem tlaku, kar zagotavlja izjemno močne in nepredušne spoje. Jeklene plošče stranic polprikolic so v glavnem prekrite z duroplasti, ki jih aktivacija s plazmo naredi primerne za lepljenje. POVZETEK Navedeni zgledi uporabe jasno kažejo vsestranskost uporabe plazme. Plazemski sistemi so združljivi z roboti in jih je mogoče brez omejitev vgraditi v proizvodne linije. Poglavitna prednost atmosferskih plazemskih sistemov je v zanesljivosti njihovega učinkovanja in v tem, da zagotavljajo visoko kakovost proizvodnih procesov. Vključitev v proizvodne postopke je nezahtevna, učinkovitost pa je v primerjavi s tradicionalnimi metodami veliko večja. Oboje gre skladno z izjemnim ujemanjem z varovanjem narave. spletni naslovi http://www.plasmatreat.de/ http://www.plasmas.org/ http://www.bmbf.de/pub/plasma_ technology.pdf 48