2. Pogon asinhronog motora sa davačem položaja na vratilu

Σχετικά έγγραφα
9. Opis prototipa i eksperimentalni rezultati

f na pojedinu os trofaznog abc sustava daje trenutačnu vrijednost fazne veličine u toj osi (slika

PRETVARAČI. doc. dr Boris Dumnić. Bane Popadić

ELEKTROMOTORNI POGONI SA ASINHRONIM MOTOROM

POGON SA ASINHRONIM MOTOROM

6. Pogon asinhronog motora bez davača položaja

Operacije s matricama

Pismeni dio ispita iz Matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja u zavisnosti od parametra a:

8. Procena vremenske konstante rotora u pogonu bez davača položaja

KUPA I ZARUBLJENA KUPA

3. Uticaj nepoznavanja vremenske konstante rotora na rad pogona sa davačem položaja

MEHANIKA FLUIDA. Prosti cevovodi

Reverzibilni procesi

SWOT 1. Analysis and Planning for Cross-border Co-operation in Central European Countries. ISIGInstitute of. International Sociology Gorizia

HONDA. Έτος κατασκευής

Uputstvo za korišćenje modela OPENLOOP.mdl. Ciljna grupa:

Moguća i virtuelna pomjeranja

!"#$%& '!(#)& a<.21c67.<9 /06 :6>/ 54.6: 1. ]1;A76 _F -. /06 4D26.36 <> A.:4D6:6C C4/4 /06 D:43? C</ O=47?6C b*dp 12 :1?6:E /< D6 3:4221N6C 42 D:A6 O=

ANALIZA ELEKTRIČNIH STROJEVA PRIMJENOM RAČUNALA

2. OSNOVNE TEORIJSKE POSTAVKE

Dinamika krutog tijela. 14. dio

!#$%!& '($) *#+,),# - '($) # -.!, '$%!%#$($) # - '& %#$/0#!#%! % '$%!%#$/0#!#%! % '#%3$-0 4 '$%3#-!#, '5&)!,#$-, '65!.#%

Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A

Sarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

IZVODI ZADACI (I deo)

Kinetička energija: E

TEHNIČKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U RIJECI Zavod za elektroenergetiku. Prijelazne pojave. Osnove elektrotehnike II: Prijelazne pojave

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

PIRAMIDA I ZARUBLJENA PIRAMIDA. - omotač se sastoji od bočnih strana(najčešće jednakokraki trouglovi), naravno trostrana piramida u omotaču

!"!# ""$ %%"" %$" &" %" "!'! " #$!

ČETVOROUGAO. β 1. β B. Četvorougao je konveksan ako duž koja spaja bilo koje dve tačke unutrašnje oblasti ostaje unutar četvorougla.

KOČENJE ASINHRONOG MOTORA

Mašinski fakultet, Beograd - Mehanika 3 Predavanje 10 i 11 1

pismeni br.4 4.2: Izračunati yds, gdje je K luk parabole y 2 = 2 px od ishodišta to točke

!"#$ %"&'$!&!"(!)%*+, -$!!.!$"("-#$&"%-

Parts Manual. Trio Mobile Surgery Platform. Model 1033

Elementi spektralne teorije matrica

Ekonometrija 4. Ekonometrija, Osnovne studije. Predavač: Aleksandra Nojković

!"#$ "%&$ ##%&%'()) *..$ /. 0-1$ )$.'-

Batigoal_mathscope.org ñược tính theo công thức

Periodičke izmjenične veličine

II. ANALITIČKA GEOMETRIJA PROSTORA

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

! "# $ % $&'& () *+ (,-. / 0 1(,21(,*) (3 4 5 "$ 6, ::: ;"<$& = = 7 + > + 5 $?"# 46(A *( / A 6 ( 1,*1 B"',CD77E *+ *),*,*) F? $G'& 0/ (,.

TRIGONOMETRIJA TROKUTA

Gauss, Stokes, Maxwell. Vektorski identiteti ( ),

Elektrotehnički fakultet univerziteta u Beogradu 16.maj Odsek za Softversko inžinjerstvo

! " # " $ #% $ "! #&'() '" ( * / ) ",. #

C 1 D 1. AB = a, AD = b, AA1 = c. a, b, c : (1) AC 1 ; : (1) AB + BC + CC1, AC 1 = BC = AD, CC1 = AA 1, AC 1 = a + b + c. (2) BD 1 = BD + DD 1,

Elektrostatika. 1. zadatak. Uvodni pojmovi. Po iznosu sile F 12 i F 21 su jednake po iznosu:

Polarizacija. Procesi nastajanja polarizirane svjetlosti: a) refleksija b) raspršenje c) dvolom d) dikroizam

POVRŠINA TANGENCIJALNO-TETIVNOG ČETVEROKUTA

SISTEMI DIFERENCIJALNIH JEDNAČINA - ZADACI NORMALNI OBLIK

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

KOPOLIMERIZACIJA. UGRADNJA VIŠE RAZLIČITIH MONOMERA u istu makromolekulu Je li stupnjevita polimerizacija tipa A 2. kopolimerizacija?

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Dinamika rotacije (nastavak)

Trigonometrijske nejednačine

! "#$ %#&'()* ## # '$ $ +, -# * +./ 0$ # " )"1.0229:3682:;;8)< &.= A = D"# '$ $ A 6 A BE C A >? D

Chương 1: VECTOR KHÔNG GIAN VÀ BỘ NGHỊCH LƯU BA PHA

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

rs r r â t át r st tíst Ó P ã t r r r â

MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15

Dinamika krutog tijela ( ) Gibanje krutog tijela. Gibanje krutog tijela. Pojmovi: C. Složeno gibanje. A. Translacijsko gibanje krutog tijela. 14.

! " #$ (!$ )* ' & )* # & # & ' +, #

P t s st t t t t2 t s st t t rt t t tt s t t ä ör tt r t r 2ö r t ts t t t t t t st t t t s r s s s t är ä t t t 2ö r t ts rt t t 2 r äärä t r s Pr r

3. OSNOVNI POKAZATELJI TLA

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

Lecture-11. Ch-6: Phân tích hệ thống liên tục dùng biếnđổi Laplace

RAVAN. Ravan je osnovni pojam u geometriji i kao takav se ne definiše. Ravan je određena tačkom i normalnim vektorom.

-! " #!$ %& ' %( #! )! ' 2003

Magnetno polje u magneticima

&,'-- #-" > #'$,"/'3&)##3!0'0#!0#/# 0'0';&'"$8 ''#"&$'!&0-##-""#;-# B

! " #$% & '()()*+.,/0.

Elementi energetske elektronike

STVARANJE VEZE C-C POMO]U ORGANOBORANA

Izbor prenosnih odnosa teretnog vozila - primer

SIEMENS Squirrel Cage Induction Standard Three-phase Motors

Elektrotehnički fakultet Univerzitet u Beogradu. Predmet: Digitalno upravljanje pretvaračima i pogonima

VEKTOR MOMENTA SILE ZA TAČKU. Vektor momenta sile, koja dejstvuje na neku tačku tela, za. proizvoljno izabranu tačku.

ΣΕΡΒΙΚΗ ΓΛΩΣΣΑ IV. Ενότητα 3: Αντωνυμίες (Zamenice) Μπορόβας Γεώργιος Τμήμα Βαλκανικών, Σλαβικών και Ανατολικών Σπουδών

Cauchyjev teorem. Postoji više dokaza ovog teorema, a najjednostvniji je uz pomoć Greenove formule: dxdy. int C i Cauchy Riemannovih uvjeta.

,, #,#, %&'(($#(#)&*"& 3,,#!4!4! +&'(#,-$#,./$012 5 # # %, )

Pismeni ispit iz matematike GRUPA A 1. Napisati u trigonometrijskom i eksponencijalnom obliku kompleksni broj, zatim naći 4 z.

COMPLICITY COLLECTION autumn / winter

MICROMASTER Vector MIDIMASTER Vector

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

POTPUNO RIJEŠENIH ZADATAKA PRIRUČNIK ZA SAMOSTALNO UČENJE

March 14, ( ) March 14, / 52

ss rt çã r s t Pr r Pós r çã ê t çã st t t ê s 1 t s r s r s r s r q s t r r t çã r str ê t çã r t r r r t r s

ELEKTROTEHNIČKI ODJEL

Το άτομο του Υδρογόνου

24o YNE PIO I O O IA 24th INTERNATIONAL CONFERENCE OF PHILOSOPHY

MATEMATIKA I 1.kolokvij zadaci za vježbu I dio

ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)

ΠΕΡΙΟΔΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ ΣΤΟΙΧΕΙΩΝ

Transcript:

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 14. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl Da b e otvalo optalno pavljanje anhon otoo neophono je nezavno pavljat flko otvaen elektoagnetn oento [C1]. Konte pavljanja ov velčnaa e og azvojt eglacjo aplte agnetopobne le tatoa njenog elatvnog položaja ono na vekto flka otoa. Magnetopobn l tatoa je ogće eglat tjno eglan naponk nvetoo (CVSI-cent eglate voltage oce nvete). Položaj flka otoa e poačnava algoto nektne vektoke kontole (IFOC nect fle oente contol). Po ovo algot pocena položaja e vš tjno oel otokog kola koj na onov vektoa tje tatoa ehančkog položaja otoa la pojave oto otoa. Blok šea tpčnog IFOC pogona a avače položaja na vatl ata je na lc.1. Iako je anhon oto veoa jenotavan po kontkcj za op aa tog je neophoan elatvno ložen ateatčk oel. U ovo poglavlj je pvo obađen onovn oel anhonog otoa kao potebne tanfoacje opanh velčna. Zat je objašnjena ogćnot anjena ea ovog oela otoa klop pogona koj poeje CVSI. Konačno objašnjen je načn apezanja konta pavljanja flko elektoagnetn oento anhonog otoa. Stjno eglan naponk nveto V~ V c V a V b V c M ~ efeence flka oenta q PI eg. v q V v abc q abc Davač položaja q pocena položaja otokog flka q eglacon te q q abc I abc Sl..1. Šeatk pkaz vektok kontolanog anhonog otoa a tjno eglan naponk nvetoo.

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 15.1. Mateatčk oel anhonog otoa Mateatčk oel anhone ašne e atoj o feencjalnh algebakh jenačna koja e opj elektoagnetne ehančke pojave ašn. U ognalno tofazno počj jenačne naponke avnoteže flknh obhvata za anhon ašn a katkopojen otoo atčno oblk glae: ψ (.1.) ψ ψ (..) T ψ ge vekto napona tja flka za tato oto a a b a b ψ b a a b ψ b (..) c c c c c peavljaj oke otponot navojaka tatoa otoa. atce nktvnot tatoa otoa eđobne nktvnot tatoa otoa košćene jenačnaa (.) (.) ate (.4) aaabac AAABAC babbbc BABBBC cacbcc CACBCC π π co( ) co( ) co( ) π π aa co( ) co( ) co( ) (.4.) π π co( ) co( ) co( ) z: o aa bb cc optvene nktvnot navojaka tatoa o AA BB CC optvene nktvnot navojaka otoa o ab bc ca eđobne nktvnot navojaka tatoa o AB BC CA eđobne nktvnot navojaka otoa o gao zeđ oe navoja 'a' tatoa otoa Da b e potpno oel anhone ašne oelovan je njen ehančk poe.

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 16 t t opt el p k p J k J (.5.) ge : p - boj pa polova - ehančka gaona bzna otoa - elektčna gaona bzna otoa J- oenat necje k t - koefcjent tenja ventlacje opt - oenat opteećenja el - azvjen elektoagnetn oenat. Dobjen oel ašne nje pogoan za analz. Dfeencjalne jenačne oela nelneane kao polec oketanja otoa aže veenk poenjve koefcente. Ove jenačne e og ešt nečk etoaa al potpak b bo gotajan koplkovan. Dalje pošćenje oela anhone ašne je ogće. Kontkcja ašne njeno elektčno napajanje čne a vako o naota potoje ao ve nezavno poenljve tje va nezavno poenljva flka. Ukolko e elnše jena enanna velčna obja e ekvvalentna vofazna anhona ašna [B]. Matčne tanfoacje koje potž efekat apezanja elnš veenk zavnot atca nktvnot paaj gp tanfoacja apezanja obađene lteataa [B1] [B]. Jean o načna za pelaz tatokh otokh velčna z ognalnog tofaznog abc počja ekvvalentno vofazno počje at je jenačnaa (.6) - (.9). [ ] 1 1 1 C (.6.) [ ] / ) 4 n( / ) n( ) n( / ) 4 co( / ) co( ) co( π π π π C (.7.) [ ] C [ ] C [ ] C ψ ψ (.8.) [ ] C [ ] C ψ ψ. (.9.) Jenačne elektčnog poea počj glae:. (.1.) Flkn obhvat znoe:. (.11.)

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 17 Paaet nktvnot košćen (.11) - nktvnot tatoa - nktvnot otoa eđobna nktvnot otoa tatoa n vše zavn o veena peavljaj kontante velčne. Analza kontola aa anhone ašne taconano koonatno te je alje ogančena čnjenco a ve poenljve tanzjentno al taconano ež aa potopeočne velčne. P kontantnoj bzn opteećenj ašne gaona četanot vh velčna jenaka je četanot obtnog polja. Kontantne venot napona tja flkeva taconano ež e og obt košćenje obtne tanfoacje. Ovo tanfoacjo e velčne z taconanog penoe q koonatn te koj ota nhono a polje gaono bzno q. Tanfoacja obtanja za vekto X gla: coq nq t X q X q q q ( ) n co q. (.1.) q Jenačne elektčnog poea nhono otajće koonatno te glae: q q q q q q (.1.) ( q ) q q q ( q ). (.14.) Ov feencjaln jenačnaa teba oat algebake jenačne koje povezj flkne obhvate tje ate (.15). q q q q q q (.15.) Iltacja tanfoacje ognalnh faznh naota na ekvvalentne naote otajće q te koonatnh oa ata je na lc.. Na lc naznačen leeć gaon poeaj: q - gao zeđ efeentne oe tatoa - gao zeđ otoa tatoa k - gao zeđ efeentne oe otoa. Njhova veza ata je leećo elacjo: k q - (.16.) ge je t q q() t ( ) (.17.) q - elektčna gaona bzna tea efeentnh oa - elektčna gaona bzna otoa. q

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 18 Sl... Šeatk pkaz tofazne anhone ašne q počj. Elektoagnetn oenta e ože zazt peko velčna q te: el p( q q ) p ( q q ). (.18.).. ekovan oel anhonog otoa napajanog z tjno eglanog naponkog nvetoa Pethono opan oel anhone ašne je ogće zga na onov azlčth poenjvh tanja. Kaa pogon poeje tjno eglan naponk nveto (CVSI) pogono je za poenjve tanja oabat pavo vekto tje tatoa vekto flka otoa. Jenačne naponkog balana naotaja tatoa otoa kao jenačne flknh obhvata zažene peko kopleknh vektoa napona tja flkeva glae: ψ jqψ ψ j( q ) ψ (.19.) ψ ψ (..) ge : ψ q vekto napona tje tatoa flka otoa. q q

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 19 Košćenje leećh jenakot: ψ ψ ψ σ ψ j( q ) ψ koplekne jenačne ašne potaj: k 1 Tσ j qtσ ( 1 jt ) ψ (.1.) T T σ ψ ψ j( q ) Tψ (..) ge : T k σ Tσ σ (1 ) σ k σ Jenačna ehančkog poea je ata a T ( ψ ) opt (..) p kojoj je elektoagnetn oenat pkazan kao vektok pozvo flka otoa tje tatoa. Blok jaga toka kopleknh gnala ovo oel je pkazan na lc.. Slčan oel pkazan je lteat [B4]. σ. 1/ σ T σ k / σ T T ψ jt σ jt el. poe - tato el. poe - oto k q ψ K el opt T ehančk poe Sl... Koplekn oel anhone ašne a vektoa tje tatoa flka otoa kao poenjva tanja U pkazano oel anhonog otoa jano azvojena t poea va elektčna jean ehančk. Blok k / σt peavlja povatn peg otoa na tato aktvan je ao kaa je bzna otoa azlčta o nle.

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl Elektčn poe jenačna tatoa je glavno povezan a oelovanje CVSI [B5] [B6]. Zaatak CVSI je a obezbe takav vekto napona tatoa a nezavno o paaetaa eža koe oto opeše tje tatoa b blke l jenake zaat. Ukolko oelovanje aa CVSI nje o nteea ogće je pott oel na lc.. Meene tje tatoa je ogće kott ektno na laz oela otokog ela. Te e atoatk elnše poteba za ešavanje jenačna naponkog balana tatoa. Elnacjo jenačna naponkog balana tatoa oel elektčnog poea e ekje vo ao na jen vektok jenacn (.). apezanje (.) na obe oe obja e (.4). Izaz za otvaen elektoagnetn oenat je takođe kljčen oel: ψ T ψ ktψ q ψ q T ψ q ktψ el p [ ψ q ψ q ] ge je četanot klzanja k q. q (.4.) ekovan oel anhonog otoa je pkazan na lc.4. Zaavanje ogovaajćh efeentnh velčna CVSI ogće je ašn tnt željen koplekn vekto laznh tja tatoa ( ) na željenoj četanot pobnog polja ( q ). Ukolko je poznata četanot otoa (obezbejeno eenje l pocena te velčne) kontolo četanot pobnog polja e paktčno kontolše četanot klzanja k. Za poenjv tanja alje je zažan vekto otokog flka ( ψ ). I alje važ jenačna ehančkog poea (.). k ψ q ψ T T q ψ q T k ψ Elektčn poe k q ψ q ψ q K el opt T Mehančk poe Sl..4. ekovan oel ašne z vekto flka otoa kao poenjv tanja.

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl 1 Kao ektna poleca eenja kontole vektoa tje tatoa elektčn poe oela ašne je ekovan na ao ve jenačne op pojava anhonoj ašn je vno pošćen. Te alje nje obezbeđeno apegnto pavljanje flko elektoagnetn oento poena q koponente tje tatoa alje zazva poen flka otoa nje lneano povezana a poeno oenta. Da b e ove ve pavljačke konte apegnle oatn poačn kontole neophon... Inektna pocena položaja otokog flka Stjno eglan naponk nveto poe aplte tatokh tja kontolše četanot obtnog polja tatoa. Ukolko e poznaje elektčna četanot otoa jano je a je ogće kontolat četanot klzanja. Ste jenačna (.4) pokazje a nape začnata četanot klzanja: q k (.5.) Tψ veeno zokje potpn netanak flka otoa q o: ψ q T ψ q. Te e aplta otokog flka efnše ao na onov koponente o: (.6.) ψ T ψ (.7.) ogće j je nezavno kontolat poeno koponente tje tatoa. U to vee elektoagnetn oenat je ogće kontolat nezavno kontolo q koponente tje tatoa: el Kψ q K p. (.8.) Ov konte pavljanja flko el. oento apegnte ogće je optalno pavljat anhon otoo. Unape začnat klzanje (.5) kontolo aplte otokog flka (.7) op pojava anhonoj ašn e znatno pošćje (lka.5). T ψ ψ q K el T opt Sl..5. ekovan oel anhone ašne z kontol četanot klzanja.

. Pogon anhonog otoa a avače položaja na vatl Da b e otvalo apegnto pavljanje aplto flka otoa otvaen elektoagnetn oento anhonog otoa neophono je: poznavat položaj otoa poeovat CVSI koj je vako tentk ogće ašn tnt vekto tje tatoa željene aplte pozcje. Takođe je neophono všt poačn četanot klzanja (.5) pocen aplte flka otoa (.7). Sa ge tane na onov zaath venot flka otoa elektoagnetnog oenta poačnavaj e potebne zaate venot koponent vektoa tje tatoa. Sve poento je paktčno nvezja oela otokog kola atog na lc.5 pkazana je na lc.6. ψ 1/ el 1/K q Moel (.4) 1/T (1/T ) q k 1/ q T ψˆ / ačn četanot klzanja položaj otoa Sl..6. Inektna pocena vektoa otokog flka pogon a avače pozcje Moelo pkazan na lc.6 kontole pogona ealno veen la pojave oto ašne. Ukolko je ova lacja tačna položaj vektoa otokog flka e tačno pocenjje otvaeno je nezavno pavljanje flko oento otoa. U pkazano oel e kot paaeta veenke kontante otoa T na čj gešk je a oela veoa oetljv. Ukolko paaeta T koj e kot oel nje kla a tvano veenko kontantno otoa T / olaz o geške pocen položaja otokog flka. Taa konte pavljanja flko oento n vše apegnte ne važ oel pkazan na lc.5. Da b e pojave oto tačno opale za ve ogće venot paaeta T neophono je kott oel otokog kola pkazan na lc.4.