PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE

PREDMET IN RAZVOJ PSIHOLOGIJE

Predmet psihlgije psih lgija psyché = gr. duša Definicija (predelitev): lgs = veda Ψ je znanst, ki pručuje psihične prcese, vedenje in sebnst. ZNANOST, ker zadšča nekim dlčenim kriterijem: ima svj predmet preučevanja ima lastne metde preučevanja ima strkvn terminlgij Psihični prcesi Osebnst je trajna enta duševnih lastnsti v riginalni rganizaciji. Osnvna enta sebnsti je trej lastnst. Lastnsti lahk razdelim v 4 skupine: temperament značaj spsbnsti telesne značilnsti TEMPERAMENT (gr. temperamentum = mešanica) je način čustvenega reagiranja na dražljaje iz klja (družabnst, zgvrnst, depresivnst, vzkipljivst,...) Hipkrat je ljudi p temperamentih razdelil v 4 skupine: 1. klerik hitre, burne, intenzivne, a kratktrajne reakcije

2. flegmatik pčasne, redke, šibke reakcije 3. melanhlik redke, a glbke in dlgtrajne reakcije 4. sangvinik vedre, navdušene, a kratktrajne reakcije ta tiplgija je zastarela temperament se v večini pdeduje, a se ga da deln spremeniti ZNAČAJ je pridbljen predstavlja mraln plat (nrme, pravila,...), ki s nam jih v trštvu vcepili in mi sm jih pntranjili (lika, redljubnst, dgvrnst, pštenst,...) je težk spremenljiv SPODOBNOSTI mtrične (gibalne) senzrne (čutilne) intelektualne (umske) 60-90% s pdedvane Znanstven in neznanstven spznavanje duševnsti 1. ZNANSTVENO : znanstvena spznanja temeljij na izkustvih in preverjanju ter utemeljitvah. pručevanje mra biti: bjektivn nadzrvan (kntrliram pgje) sistematičn preverljiv kritičn utemeljenst Stpnje znanstvenega spznavanja: 1. pazvanje 2. razvijanje terije 3. pstavljanje hiptez 4. načrtvanje in izvedba raziskav 5. vredntenje terije

2. NEZNANSTVENO: vršim ga v vsakdanjem življenju. Pri tem s naše sdbe pgst nezanesljive in napačne. Sdim glede na t, kak seb pznam, p njegvem bnašanju, našem dnsu d njega, med neznanstven pjmvanje duševnsti sdi tudi prerkvanje. (subjektivnst,nenadzrvanst,nekritičnst,nesistematičnst ) Kritičn mišljenje temelji na: radvednsti (težnja p raziskvanju) skepsi/dvmu (preverjanje razlgv) intelektualni skrmnsti (zavedanje mejensti znanja) intelektualni pštensti (pripravljenst dreči se svjim prepričanjem, če s neutemeljene) Cilji psihlgije 1. 2. 3. 4. Opis (naštevanje lastnsti pjava) Razlaga Napved Nadzrvan spreminjanje (dejavnikv, ki pvzrčij spremembe) Pange psihlgije Teretične pange: Obča psihlgija (splšne zaknitsti duševnega delvanja) Razvjna psihlgija (spremembe duševnih prcesv, pvezanih z razvjem) Scialna psihlgija (duševni pjavi in vedenje psameznika v družbenih dnsih) Kgnitivna psihlgija (spznavni/kgnitivni prcesi) Praktične pange: Psihlgija dela Klinična psihlgija (upraba psih. spznanj pri zdravljenju in dpravljanju duševnih težav) Pedagška psihlgija (upraba psih. spznanj na pdrčju vzgje, šlstva, ) Šprtna psihlgija Zavestni duševni prcesi in nezavedn

predstavlja nrme klja, ki s pntranjene/internalizirane; tudi člvekva vest S U P E R E G O je usklajevalec superega in ida, ki sta dstikrat v knfliktu EGO ID je najglbje v pdzavesti, vanj tlačim vse svje negativne izkušnje, predstavlja nagnsk narav člveka Če eg ne mre usklajevati superega in ida, pride d destrukcije. Pklic psihlga Klinični psihlg univerzitetni diplmirani psihlg s specializacij iz klinične psihlgije izvaja psihdiagnstik in psihterapij Psihiater diplmant medicinske fakultete z pravljen specializacij iz psihiatrije lahk predpisuje zdravila Pedagg blizu del psihlga, zapslenega na pdrčju vzgje in izbraževanja ba delujeta kt svetvalca v šlski svetvalni službi pedagg predvsem spremlja ptek izbraževalnega prcesa psihlg je zadlžen za pklicn usmerjanje in svetvanje dijakm z drugačnimi težavami Razvj psihlgije dkaj mlada veda, stara kli 100 let

1. V prazgdvini s vse pripisvali nadnaravnim silam, ki člveka življaj. Ta naj bi se naselila v člvekv tel s prvim vdihm in ga zapustila z zadnjim izdihm. T energij naj bi imenvali duša. Take razlage imenujem ANIMISTIČNE RAZLAGE/ANIMIZEM. (anima = duša). gr. psychein = dihati dihati dih duh duša (pvezava) 2. V Antiki s se ljudje pslužili drugačnih ralag duševnsti. Prvič se pjavi težnja razlžiti pjave z NARAVNIMI POJASNILI. Primer: Hipkratva tiplgija (klerik, flegmatik...). Trdi, da s ljudje p temperamentu različni, ker se p njih pretakaj različne tekčine. KOLERIK - žlč SANGVINIK - kri FLEGMATIK sluz MELANHOLIK črn žlč 3. V kasnejših stletjih (16.,17.,18.) skušaj razlžiti pjave na temelju zunanjih znakv PSEVDOPSIHOLOŠKE RAZLAGE. Razlagaj na temelju: ptez na brazu blike lbanje - frenlgija ptez na dlaneh hirlgija 4. V drugi plvici 19. stl. se pjavi težnja, da bi psihične prcese dkazali z raziskvalnimi metdami. Tak W. Wundt leta 1879 v Leipzigu ustanvi prvi psihlški labratrij (Ψ kt samstjna znanst). Psihlške smeri 1. PSIHOANALIZA Sigmund Freud preučevanje nezavednega ptlačenih vsebin (Ptlačen je sicer res pzabljen, ni pa izbrisan.) temeljna dejavnika razvja sta dednst in klje Carl Gustav Jung Erik Eriksn čitki, da pretiranj pudarja seksualnst 2. BEHAVIORIZEM razvije se v ZDA, v začetku 20. stletja Jhn B. Watsn teži k raziskvanju z bjektivnimi znanstvenimi metdami in je prti pručevanju ntranjih duševnih pjavv izhdišče behavirizma je, da duševni pjavi ne mrej biti predmet psihlgije kt znansti Burrhus F. Skinner najpmembnejši vedenjski psihlg

Albert Bandura izpstavi mdeln učenje 3. HUMANISTIČNA SMER nekakšna sredina med psihanaliz in behavirizmm (prva se preveč psveča ntranjsti, druga pa le vedenju) začetnik Abraham Maslw pimenuje j tretja sila preučujej predvsem sebnstn rast, samaktualizacij, mtivacij, vrednte, ustvarjalnst Carl Rgers člvek ima svbdn vlj čitki, da je hum. smer blj filzfija življenja kt psihlška smer 4. KOGNITIVNA SMER Ljudje se vedem v skladu s tem, kak dživljam in si razlagam stvarnst. pudarek je na spznavnih/kgnitivnih metdah razvjna terija Jeana Piageta Razvj psihlgije v Slveniji začetki segaj že v 16. stletje David Verbc bjavi Razprav temperamentih leta 1950 ustanvljen Oddelek za psihlgij, ustanvitelj Mihajl Rsthar sblikvalec slv. psihlgije je Antn Trstenjak izda velik pmembnih del današnja slvenska psihlgija je na pdbni ravni kt psihlgija v drugih evrpskih državah danes j sblikujej: kgnitivna psihlgija Vid Pečjak in Nrbert Jaušvec psihlgija sebnsti Janek Musek pedagška psih. Barica Marentič Pžarnik in Drag Žagar čustva in mtivacija Tanja Lamvec razvjna psih. Ludvik Hrvat, Ljubica Marjanvič Umek in Maja Zupančič scialna psih. Mirjana Nastran Ule in Janez Bečaj klinična psih. Peter Praper psihmetrija Klas Brenk in Valentin Bucik