Kinematika, statika, dinamika

Σχετικά έγγραφα
DELO IN ENERGIJA, MOČ

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12

Tretja vaja iz matematike 1

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI)

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)?

Merske enote. Računanje z napakami.

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

FIZIKA 1 (2013/14) Predavanja. prof. dr. Anton Ramšak soba: 426, Jadranska 19. torek: od do 13 h (VFP)

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

1. Trikotniki hitrosti

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

VEKTORJI GIBANJE V ENI DIMENZIJI. a (t) 0 0 a 0

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana,

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.


Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

45 o. Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI),

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1 Pospešek je definiran kot

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Kotne in krožne funkcije

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Statično in kinetično trenje

Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj

SEMINARSKA NALOGA IZ FIZIKE NIHANJE VZMETNO, MATEMATIČNO IN FIZIČNO NIHALO

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Osnove elektrotehnike uvod

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

8. Diskretni LTI sistemi

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i 1 2 (t i+1 +t i ). Pogostojeboljpraktično,davzamemo v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike

A 1 A 2 A 3 B 1 B 2 B 3

Naloge in seminarji iz Matematične fizike

Dinamika togih teles

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Če se telo giblje, definiramo še vektorja hitrosti v in pospeška a:

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

VEKTORJI. Operacije z vektorji

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

diferencialne enačbe - nadaljevanje

VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED

1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana,

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

FIZIKA. Predavanja. Študijska smer: Fizioterapija. Evropsko središče Maribor

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10)

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 2004

Pregled klasične fizike

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

13. poglavje: Energija

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017

Kotni funkciji sinus in kosinus

Seznam domačih nalog - Matematična fizika 1

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ

4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2

3.letnik - geometrijska telesa

Transcript:

Kinematika, statika, dinamika 0. december 016 1 Gibanje v eni dimenziji 1.1 Količine in osnovne enačbe Osnovna naloga kinematike je opis lege (pozicije) telesa x v odvisnosti od časa t s funkcijo x(t). x(t) vsebuje vso informacijo o gibanju telesa. x [m] 7 6 5 4 3 v(t 1 ) = dx dt (t 1) = 6.75 m/s v = Δx Δt = 1.88 m/s Δt = t -t 1 = 1.5 s Δx = x(t )-x(t 1 ) =.81 m 1 v [m/s] 8 0.5 1.0 1.5.0.5 3.0 t [s] 6 4 Δx + = 3.75 m Δx = Δx - + Δx + = v Δt =.81 m 0.5 1.0 1.5.0.5 3.0 t [s] - Δx - = -0.94 m Slika 1: Pot in hitrost pri gibanju v eni dimenziji. Osnovne povezave med lego, hitrostjo in pospeškom so dane v naslednji tabeli: x(t) v(t) a(t) splošno splošno enakomerno pospešeno gibanje x 0 + t 0 v(t)dt x 0 + v 0 t + a 0t dx dt = ẋ v 0 + t 0 a(t)dt v 0 + a 0 t dv dt = v = ẍ a 0 1

Povprečno hitrost v na izbranem časovnem intervalu [t 1, t ] dobimo kot razmerje med prepotovano potjo in pretečenim časom, torej v = x t. Da bi dobili trenutno hitrost v(t), moramo izračunati povprečno hitrost, ko je t = dt zelo majhen. Tako dobimo v(t), hitrost ob času t, kot odvod lege x(t) po času: v(t) = dx dt. 1. Naloge 1. Kako daleč je udarila strela, če zaslišimo grom 8 s po tem, ko vidimo blisk? Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s.. Voznik začne z vožnjo od Kopra proti Ljubljani ob 6:00 zjutraj. Do Postojne vozi s konstantno hitrostjo 10 km/h. Kdaj pride v Postojno? S kakšno konstantno hitrostjo mora voziti na relaciji Postojna - Ljubljana, če bi rad prispel v Ljubljano ob 7:15? Nariši graf x(t) in v(t)! Kakšna je povprečna hitrost na celi poti? Razdalja med Koprom in Ljubljano je 110 km, razdalja med Ljubljano in Postojno je 50 km. 3. Ko vlak spelje s postaje najprej pospešuje s konstantnim pospeškom 0.5 m/s, dokler ne doseže hitrosti 0 m/s. V kolikšni razdalji doseže končno hitrost? Kako dolgo traja vožnja do naslednje, 6 km oddaljene, postaje, če vlak zavira s pojemkom 1 m/s? 4. Kolesar vozi s konstantno hitrostjo po Celovški cesti s hitrostjo 15 km/h. Ugotovi, da mu vsakih 7 minut nasproti pripelje avtobus št. 1, in še, da ga enka prehiti na vsakih 13 minut. Na koliko časa vozi avtobus št. 1? (Predpostavi, da avtobusi v obe smeri vozijo z enako hitrostjo, v enakomernih časovnih razmakih). x 5. Radi bi izmerili višino stolpnice. Za to žrtvujemo staro analogno štoparico, ki jo vklopimo v trenutku, ko jo izpustimo s strehe. Kako visoka je stolpnica, če se je štoparica ustavila pri t = 5 s. S kakšno hitrostjo je padla na tla? 6. Merimo višino stolpnice; tokrat tako, da izpustimo kozarec s strehe in izmerimo čas, ki mine do trenutka, ko zaslišimo, da se je kozarec razbil. Koliko časa bi izmerili, če bi izpustili kozarec iz stolpnice v nalogi 5? Hitrost zvoka je c = 340 m/s. 7. Čolnu, ki pluje proti rečnem toku se ob času t = 0 ugasne motor, zato se zaradi upora njegova hitrost glede na rečni breg spreminja kot v(t) = v 0 + v c e βt, kjer je v 0 = 1 m/s, v c = 4 m/s in β = s 1. Po kolikšni prepotovani razdalji glede na breg se bo začel čoln premikati v smeri toka? t

Gibanje v ravnini.1 Osnovne enačbe Trajektorijo telesa opisuje vektor r(t) = (x(t), y(t)). Hitrost in pospešek sta prav tako vektorja: v = r, a = v = r. Za vsako od koordinat veljajo formule za gibanje v eni dimenziji. V primeru, ko je pospešek konstanten, kot npr. pod vplivom zemeljske težnosti, g = (0, g), govorimo o poševnem metu. V vodoravni in navpični smeri tedaj velja naslednja časovna odvisnost lege in hitrosti: x(t) = x 0 + v 0x t, v x (t) = v 0x, y(t) = y 0 + v 0y t gt, v y(t) = v 0y gt, kjer je (x 0, y 0 ) lega ob času t = 0, (v 0x, v 0y ) = (v 0 cos α, v 0 sin α) pa je začetna hitrost.. Naloge - poševni met 1. Na vlaku, ki vozi s konstantno hitrostjo v x = 80 km/h, Janezek od tal odbija teniško žogico. Žogico spušča navpično navzdol z višine 1.5 m, odboji so prožni, kar pomeni, da vektor hitrosti ob odboju obrne smer. Kolikšna je razdalja med posameznimi odboji žogice za opazovalca na železniški postaji?. Pod kolikšnim kotom glede na vodoravnico moramo udariti golf žogico, če naj odleti 130 m daleč? Začetna hitrost žogice je 40 m/s. 3. Skakalec v vodo skače z 10-metrske skakalnice. Odžene se pod kotom 0 glede na vodoravnico z začetno hitrostjo.5 m/s. Kakšno višino doseže? S kakšno hitrostjo in pod kolikšnim kotom prileti v vodo? ϕ(t) ω(t) α(t) splošno splošno enakomerno pospešeno kroženje ϕ 0 + t 0 ω(t)dt ϕ 0 + ω 0 t + α 0t dϕ dt = ϕ ω 0 + t 0 α(t)dt ω 0 + α 0 t dω dt = ω = ϕ α 0 a = ω r + α r v = ω r Tabela 1: Osnovne enačbe pri gibanju po krogu z radijem r. Slika : Količine pri kroženju. 3

.3 Naloge - kroženje 1. Kolikšna je obodna hitrost zemlje pri kroženju okrog sonca, če je razdalja od sonca R = 150 10 6 km? Kolikšen je centripetalni pospešek?. Vrtiljak se začne vrteti enakomerno pospešeno s kotnim pospeškom α = 0.3 s in doseže končno hitrost po 5 krogih. Kolikšna je končna hitrost? Kakšna je velikost pospeška na začetku in na koncu pospeševanja? 3. Kolesar se vozi v krogu z radijem 15 ms hitrostjo 36 km/h. Kolikšna sta centripetalni pospešek in skupna sila, ki deluje na pnevmatike, če je masa kolesarja in kolesa 80 kg? 3 Statika in dinamika 3.1 Newtonovi zakoni 1. Vsako telo miruje ali se premika enakomerno, če nanj ne deluje nobena zunanja sila.. Pospešek telesa je sorazmeren s silo, ki deluje na telo. F = m a. 3. Če telo 1 deluje na telo s silo F, potem deluje telo na telo 1 z nasprotno silo, F. 3. Naloge - statika, dinamika 1. Študent z maso 70 kg sedi na stolu. Sila podlage na obe nogi ima vertikalno komponento 00 N. Kolikšno silo mora nositi sedalo?. Kolikšna je vsota vseh sil, ki delujejo na smučarja, ki se s konstantno hitrostjo 70 km/h smuča po strmini z naklonom 30? S kolikšnim pospeškom bi se premikal, če bi lahko zanemarili trenje in zračni upor? 3. Zaboj z maso 30 kg leži na ravni podlagi. S kolikšno silo v vodoravni smeri ga moramo potegniti, da se začne premikati? S kakšnim pospeškom se premika? Koeficient lepenja je 0.4, koeficient trenja 0.3. 4. Smučar je namazal smuči, tako da je koeficient lepenja med snegom in smučmi 0.1. Vsaj kolikšen mora biti naklonski kot proge, da se lahko odsmuča v dolino? 5. Na klancu z naklonom 60 leži klada z maso 1 kg, ki je preko škripca in lahke vrvice povezana z drugo, prosto visečo utežjo, kot kaže skica. Koeficient lepenja med prvo klado in podlago je 0.. Kolikšna je lahko najmanjša oz. največja masa viseče klade, da bosta kladi mirovali? 6. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.4, naloga 1. Svetilka mase 15 kg. Levo kot 60, desno 45. 7. Na saneh sedi otrok z maso 5 kg, sani imajo maso 8 kg. Oče vleče sani pod kotom 30 glede na vodoravnico. Kolikšen je pospešek sani, če vleče s silo 150 N in je koeficient trenja med sanmi in snegom 0.1? 4

4 Energijski zakon 1. Kolikšna je hitrost smučarja pri odskoku, če se brez trenja spusti po skakalnici. Glej skico. 6m 3m. Z vsaj kolikšno povprečno močjo mora poganjati pedala kolesar, ki se vzpenja iz Kranjske Gore na Vršič, če za to porabi 50 min? Kranjska Gora ima nadmorsko višino 806 m, Vršič 1611 m. Masa kolesarja je 60 kg, kolesa 1 kg. 3. Šofer avtobusa ima ob vetrobranskem steklu obešeno plišasto igračo na 0.5 m dolgi vrvici. Za kakšen kot glede na navpičnico se odkloni igrača, ko avtobus pospešuje z m/s? Kaj se zgodi, ko avtobus neha pospeševati? S kolikšno hitrostjo igrača udari v vetrobransko steklo? 4. Voziček z maso kg pritisnemo s silo 80 N ob vzmet, ki je pritrjena ob steni. Za koliko se je skrčila vzmet in kakšna bo končna hitrost vozička, ko ga izpustimo? k = 400 N/m. 5. Elastiko dolžine 5 cm na frači napnemo na dvakratno dolžino. Koliko dela smo pri tem opravili, če je elastični koeficient 150 N/m? S kakšno hitrostjo bo odletel iz frače kamenček z maso 30 g? 6. Kako globoko pod most pade skakalka z bungee vrvico dolžine 0 m in elastičnim koeficientom 40 N/m? Kakšna je največja hitrost, ki jo doseže med letom? Masa skakalke je 65 kg. 7. Na saneh sedi otrok (skupna masa s sanmi je 3 kg), oče vleče sani pod kotom 30 glede na vodoravnico. S kolikšno močjo vleče oče, če je k t = 0.1 in hitrost m/s. Kako dolgo razdaljo bodo še prepotovale sani, ko oče preneha z vleko? 5 Zakon o ohranitvi gibalne količine, težišče 1. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.7, naloga 1. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.7, naloga 3. 4. Žogica z maso 30 g s hitrostjo 1 m/s prožno trči v mirujočo žogico s trikrat večjo maso. Izračunaj hitrost težje žogice po trku. Kam se po trku premika lažja žogica? Trk je centralen (to pomeni, da vse hitrosti v začetnem in končnem stanju ležijo na premici). Žogici iz prejšnje naloge postavimo postavimo eno na drugo, tako, da je težja žogica spodaj. Nato ju izpustimo, da padeta z višine 1 m. Do kolikšne višine se odbije lažja žogica? 5. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.7, naloga 4 5

6. Kolikšen mora biti volumski pretok vode v gasilski cevi s premerom 5 cm, če želimo s curkom prestaviti skalo mase 50 kg, ki leži na ravni podlagi. Koeficient lepenja med skalo in podlago je 0.4. Predpostavi, da se curek ob skali ustavi. 7. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.6, naloga 3 6 Vrtilna količina, navor 1. Na gugalnici celotne dolžine 3 m se gugata otroka z masama 5 kg in 30 kg. Lažji sedi na skrajnem levem koncu gugalnice. Kolikšna je razdalja med njima, če je gugalnica uravnotežena?. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 1 (vlečenje kolesa čez stopnico) 3. Kolikšna je največja dovoljena masa, ki lahko sedi na vrhu A -lestve, ki stoji na ledu? Vrvica, ki povezuje oba kraka na višini 1.5 m se pretrga pri sili, večji od 1500 N. Celotna višina lestve je.5 m, razdalja med nogami lestve je.0 m. 4. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga (smučka ob steni) 5. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 5 (vrtiljak) 6. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 6 (mlinska kamna) 7. Po klancu s celotno višino m zakotalimo poln in prazen valj. Kakšno je razmerje njunih končnih hitrosti, ko se oba zakotalita do vznožja? 8. Kakšen je minimalen koeficient lepenja med podlago in kroglico, da se slednja brez spodrsavanja kotali po klancu z naklonom 5? 9. (Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 4) Iz znanega rezultata za vztrajnostni moment plošče (mr /) določi vztrajnostni moment za vrtenje stožca okrog simetrijske osi. Podani so masa m, polmer r in višina h stožča. Integriraj! 7 Nihanje 1. Na ravni podlagi brez trenja drsi utež z maso 00 g, ki je pripeta na navpično steno preko vzmeti s koeficientom 15 N/m. Iz ravnovesne lege utež sunemo, da ima hitrost.0 m/s. Izračunaj: amplitudo nihanja, frekvenco nihanja. Skiciraj časovno odvisnost kinetične in prožnostne energije.. Utež in vzmet obesimo na strop in iz ravnovesne lege sunemo z enako hitrostjo v navpični smeri. Ista vprašanja kot pri nalogi 1. Kakšna je oddaljenost od uteži od stropa po 15 s, če je neraztegnjena vzmet dolga 60 cm? 3. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 1 3. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 4 4. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 5 5. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 7 6. Vzbujeno nihalo. Na ravni podlagi imamo utež z maso kg, ki drsi po plasti olja, tako da je sila upora sorazmerna s hitrostjo klade, F u = cv, in c = 0. Ns/m. Na utež je pripeta vzmet s koeficientom 30 N/m. Utež vzbujamo k nihanju tako, da drugi konec vzmeti sinusno premikamo levo-desno. Pri kateri frekvenci vzbujanja bo amplituda uteži maksimalna? 6