Bakterije Tipična bakterijska celica je velika ~ 1 µm in je s prostim očesom nevidna. Lahko je pritrjena na površino ali pa je prosto gibljiva v raztopini.
Izgled bakterijske populacije Makroskopska manifestacija bakterijske rasti je nastanek kolonije, motnosti raztopine ali nastanek biofilma. Zato, da vidimo populacijo bakterijskih celic, je potrebno ~ 10 6 bakterijskih celic na ml ali na mm 2.
Mikrobne združbe in biofilmi zeleni sloj škrlatnii sloj črni sloj sivi sloj
16S - rrna sistematika bakterij Deinokoki Spirohete Zelene žveplove bakterije Bakteroidi Flavobakterije Planktomices Klamidije Cijanobakterije Zelene nežveplove bakterije G + bakterije Thermatoga Proteobakterije
Klasična sistematika bakterij Dva najbolj pogosto uporabljena sistema sta klasifikaciji glede na: fiziološke posebnosti bakterij morfološke posebnosti bakterij
Klasifikacija bakterij glede na fiziološke posebnosti fiksatorji dušika kemolitotrofi (amonifikatorji, vodik, žveplo in železo oksidatorji) S o in sulfatni respiratorji metanotrofi in metilotrofi intracelularni paraziti (rikecije, klamidije) acetogene bakterije ocetno kislinske bakterije mlečno kislinske bakterije propionske bakterije fototrofi (škrlatne in zelene bakterije, cijanobakterije) enterobakterije bakterije odporne na radiacijo hipertermofilne bakterije
Fiksatorji dušika Značilni predstavniki: Azotobacter Rhizobium Pomembnejše lastnosti skupine: prostoživeči fiksatorji dušika simbiontski fiksatorji dušika striktni aerobi ciste, heterociste ključni encim je nitrogenaza pleomorfnost producirajo veliko EPS
Fiksatorji dušika Rizobij simbiont dela nodule fiksira do 250 kg N/ha/leto Azotobacter prostoživeči fiksator ne dela nodulov intenzivna respiracija fiksira do 2 kg N/ha/leto
Nitrifikatorji Značilni predstavniki: Nitrosomonas Nitrobacter sodijo v α in γ skupino Pomembnejše značilnosti skupine: G-, morfološko različni, aerobi vir elektronov so reducirane dušikove spojine nitritatorji in nitratatorji kompleksen sistem notranjih membran ključna encima amonij monooksigenaza in nitrit oksidaza Calvinov cikel fiksacije CO 2
Nitrosomonas Predpona nitrozo pomeni, da bakterija oksidira amonij do nitrita, predpona nitro pa, da bakterija oksidira nitrit do nitrata.
Vodik oksidirajoče bakterije Značilni predstavniki: Alcaligenes Ralstonia sodijo v α in β skupino Pomembnejše značilnosti skupine: ključni encim je hidrogenaza Kalvinov cikel za fiksacijo CO 2 rast pri mikroaerofilnih pogojih nekatere rastejo na CO večina jih je fakultativnih kemolitotrofov, rastejo tudi kemoorganotrofno
Žveplo in železo oksidirajoče bakterije Značilni predstavniki: Tiobacillus Beggiatoa sodijo v α, β, γ in ε skupino Pomembnejše značilnosti skupine: G-, morfološko različni rast na reduciranih žveplovih in železovih spojinah rast pri nevtralnem ali pri kislem ph Calvinov cikel fiksacije CO 2 striktni aerobi nekatere vrste so tudi kemoorganotrofne
Žveplo in železo oksidirajoče bakterije Beggiatoa Thiobacillus
nekateri so autotrofi, fiksacija CO 2 z acetil-coa ali reverznim Krebsovim ciklom Sulfat in žveplo reducirajoče bakterije Značilni predstavniki: Desulfovibrio Desulfobacter Desulfuromonas spadajo v δ skupino Pomembnejše lastnosti skupine: disimilativna redukcija sulfata, uporabljajo SO 4 2- in S o kot terminalne akceptorje, obligatni anaerobi skupina I sulfatnih respiratorjev ni sposobna oksidacije acetata, skupina II je sposobna oksidacija acetata do CO 2 obe skupini sta sposobni uporabe nizkomolarnih organskih spojin (npr. H 2, laktat, piruvat, maščobne k., etanol, metanol, propanol) žveplo(s o ) reducirajoče bakterije so sposobne samo redukcije elementarnega žvepla in ne sulfata
Metanotrofi in metilotrofi Značilni predstavniki: Methylomonas Methylobacter sodijo v α in γ skupino Pomembnejše značilnosti skupine: metanotrofi rastejo na metanu, metilotrofi na drugih C1 spojinah, organskih k., sladkorjih in alkoholih ključni encim metanotrofov, metan monooksigenaza kompleksn sistem notranjih membran s steroli tip I skupina uporablja ribulozo monofosfatni cikel fiksacije C1 spojin tip II skupina uporablja serinsko metabolno pot fiksacije C1 spojin striktni aerobi, morfološko različni simbionti v vakuolah živali
Ocetno-kislinske bakterije Značilin predstavniki: Acetobacter Gluconobacter sodijo v α skupino Pomembnejše lastnosti skupine: G-, paličke, morfološko različne, striktni aerobi oksidacija etanola, višjih alkoholov in sladkorjev produkt ocetna kislina Acetobacter lahko oksidira ocetno kislino do CO 2, Gluconobacter pa tega ne more toleranca na kisline biotehnološka izraba (produkcija celuloze)
Mlečno-kislinske bakterije Značilni predstavniki: Lactobacilus Streptococcus Pomembnejše lastnosti skupine: glavni produkt je mlečna kislina anaerobi, aerotolerantni, acidotolerantni kompleksne prehranske zahteve homofermentativci (laktat) heterofermentativci (laktat + etanol) pomembni pri pripravi jogurta, silaže, kislega zelja, sira, nastanku kariesa
verižica streptokokov Laktobacili in streptokoki v jogurtu Lactobacilus jogurt
Propionske bakterije Značilni predstavnik: Corynebacterium Propionibacterium Pomembnejše lastnosti skupine: kiji, paličke, filamenti, V-oblika, pleomorfni rastlinski in animalni patogeni najdemo jih v tleh in rastlinah fermentirajo mlečno kislino in ogljikove hidrate (npr. ementalec) počasna rast, kompleksne prehranske zahteve
Škrlatne fotosintetske bakterije Značilni predstavniki: Chromatium Rodobacter Rhodospirillum sodijo v α in β skupino Pomembnejše lastnosti skupine: anoksigena fotosinteza prisotnost bakterioklorofilov in karotenov invaginacija citoplazmatske membrane žveplove (akumulacija žvepla v celici) in nežveplove škraltne fotosintetske bakterije fotoavtotrofnost, fotoheterotrofnost Kalvinov cikel fiksacije CO 2, reverzni transport elektronov večina nežveplovih lahko fiksira N 2 ekološko pomembne
Škrlatne žveplove bakterije Chromatium vinosum Thiospirillum jenense Thiopedia rosea Škrlatne nežveplove bakterije Rhodospirillum rubrum Rhodobacter sphaeroides Rhodomicrobium vannielii
Zelene žveplove bakterije Značilni predstavniki: Chlorobium Chlorochromatium Pomembnejše lastnosti skupine: morfološko različne, barva ni nujno zelena anaerobna fotosinteza (uporaba H 2 S) nemotilne zunajcelična depozicija žvepla fotoheterotrofija reverzni citratni cikel za fiksacijo CO 2 klorosomi, zelo učinkovita izraba svetlobe zato so od fototrofov najgloblje v vodnem stebru konzorcij s kemoorganotrofi
Zelene žveplove bakterije Chlorobium limicola Prosthecochloris aestuarii Pelodictyon clathratiforme
Cijanobakterije Značilni prtedstavniki: Synechococcus Oscilatoria Nostoc Pomembnejše lastnosti skupine: oksigeni fototrofi različni morfotipi fiksacija dušika različna velikost (od 0.5 do 60 µm) enocelični binarna fizija enocelični multipla fizija filamentozni s heterocistami filamentozni brez heterocist razvejana filamentozne lamelarni membranski sistem klorofil a in fikobilini
Cijanobakterije Oscillatoria Nostoc Synechococcus Anabaena Gleocapsa
Enterobakterije Značilni predstavniki: Escherichia Salmonella Proteus Enterobacter sodijo v γ skupino Pomembnejše lastnosti skupine: relativno homogena skupina, G-, nesporulirajoče paličke, patogeni fakultativni aerobi peritrihne flagele ali brez flagel fermentativci (mešana kisla fermentacija, 2,3- butandiolna fermentacija) enostavne prehranske zahteve večina producira plin na glukozi reducirajo nitrat le do nitrita
Escherichia coli Običajna klinična slika pri nehemoragičnem enterokolitisu: napet trebuh eksplozivna driska bruhanje E. coli povzroča: nehemoragični enterokolitis hemoragični enterokolitis hemolitični uremični sindrom asimptomatsko bacilonoštvo črevesni in zunajčrevesni zapleti huda dehidracija brez hujše vročine
Salmoneloze Običajna klinična slika pri akutnem enterokolitisu: slabost bolečine v trebuhu driska Salmonella typhimurium Salmonele povzročajo: akutni eneterokolitis trebušni tifus bakteriemijo bacilonoštvo brez simptomov bruhanje visoka vročina glavobol bolečine v mišicah
Deinokoki Značilni predstavniki: Deinococcus Thermus Pomembnejše lastnosti skupine: odporni na radiacijo do 3x10 6 rada, človek npr. 5x10 2 rada debela gram pozitivna celična stena z zunanjo membrana brez lipida A rezistenca na izsuševanje rezistenca na večino znanih mutagenih dejavnikov prisotnost temperaturno odpornih encimov npr. Taq polimeraza
Hipertermofilne bakterije Značilni predstavniki: Termatoga Termodesulfobacterium Pomembnejše lastnosti skupine: temperatura rasti nad 80 o C anaerobni fermentativci imajo eterske vezi v lipidih nekateri uporabljajo H 2, S 0 in S 2 O 3 kot donorje e- nekateri uporabljajo NO 3-, SO 2-4 kot akceptorje e- hidrotermalni vrelci, gejziri
Arheje - klasična sistematika metanogenci ekstremni halofilci hipertermofilci
Metanogenci - Euryarcheota Značilni predstavniki: Methanobacterium Methanococcus Methanosarcina Pomembnejše lastnosti skupine: produkcija metana anoksigena okolja različna sestava celične stene (pseudomurein, metanokondroitin, glikoproteini) večina je mezofilnih različni substrati (CO 2, H 2,format, CO, metilne spojine, acetat) autotrofi različna okolja (sedimenti, prebavni trakt, geotermalni vrelci, anaerobni fermentorji, endosimbionti)
Metanogenci Methanococcus jannischii Methanobacterium thermoautotrophicum Methanosarcina barkeri Methanothermus Methanopyrus
Ekstremni halofilci - Euryarcheota Značilni predstavniki: Halobacterium Haloferax Natronobacterium Pomembnejše lastnosti skupine: aerobni kemoorganotrofi zahtevajo visoke koncentracije NaCl, celične stene z veliko negativnih nabojev visok ph okolja (9-11), alkalna jezera, soline visoke koncentracije kalija v celici manj hidrofobnih aminokislin prisotni veliki plazmidi visoko GC razmerje Halobacterium salinarium bakteriorodopsin - protonska črpalka za sintezo ATP brez klorofila v anaerobnih pogojih
Termofilci - Euryarcheota Značilni predstavniki: Thermoplasma Picrophilus Pomembnejše lastnosti skupine: fakulativni anaerobi termofilni, 60 o C, acidofilni, ph 0 (Picrophilus -0.06!!!) termatoplazme nimajo celične stene, posebna lipoglikanska membrana, tetraeterski lipidi Picrophilus ima S-plast histonom podobni bazični proteini kemoorganotrofi, redukcija elementarnega žvepla rudniška jalovina (samovžigi)
Hipertermofilci - Euriarcheota Značilni predstavniki: Archaeoglobus Ferroglobus Pomembnejše lastnosti skupine: optimalna rast pri 80 o C disimilativna redukcija sulfata (posebnost med arhejami) ostali disimilativno reducirajo S o arhejami) lahko producirajo majhne količine metana gensko sorodni metanogencem Archaeoglobus feroglobus oksidira železo v anaerobnem okolju
Termokoki in metanopiri - Euriarcheota Značilni predstavniki: Thermococcus Pyrococcus Methanopyrus Pomembnejše lastnosti skupine: rast med 80 in 100 o C obligatni anaerobi redukcija žvepla flagelirani metanopiri so hibridi med termofilci in metanogenci, izjemno hitra rast,
Termokoki Thermococcus chitonophagus Thermosphaera Pyrococcus furiosus Ignicoccus
Ekstremni hipertermofilci - Krenarhaeota Značilni predstavniki: Pyrodictium Pyrobaculum Staphylothermus Pomembnejše lastnosti skupine: rastejo pri 80-110 o C anaerobni kemolitotrofi in kemoorganotrofi iregularnih oblik (diski) nekateri lahko preživijo avtoklaviranje izrabljajo H 2 kot donor elektronov izrabljajo S o, NO 3-, S 2 O 2-3 kot akceptorje elektronov najdemo jih v globokomorskih vrelcih
Ekstremni hipertermofilci - Krenarheota Thermocrinis ruber Thermoproteus Pyrobaculum aerophilum
Globokomorski hidrotermalni vrelci
Psihrofili - Crenarchaeota Značilni predstavniki: ne znamo gojiti, detekcija s 16S rrna Pomembnejše lastnosti skupine: planktonski mikroorganizmi v arktičnih morjih -2 o C do 4 o C kemolitotrofi filtrat celic kaže, da imajo eterske lipide
Evkariontski mikroorganizmi Klasične taksonomske skupine: glive sluzaste plesni protozoji alge
Glive Glive tradicionalno delimo v: - zigomicete - askomicete - bazidiomicete - deuteromicete - kitridiomicete Pomembnejše lastnosti skupine: heterotrofni organizmi nekatere so simbiontski organizmi (lišaji) hitinska celična stena, ergosterol v membrani spolni in nespolni način razmnoževanja septiran micelij, kvasovke večinoma terestrične paraziti biotehnološka uporaba (kvas, antibiotiki, alkohol)
Bazidiomicete Značilni predstavniki: gobe rje sneti Pomembnejše lastnosti skupine: bazidij - mesto nastajanja spor bazidiospore (4 spore nastale z mejozo) spolno in nespolno razmnoževanje kvasovke in filamentozni predstavniki patogeni organizmi celična stena iz hitina in glukana
Bazidiomicete (gobe) Agaricus bisporus
Askomicete Značilni predstavniki: Saccharomices Neurospora Pomembnejše lastnosti skupine: askusi - mesta nastanka askospor 8 spolnih spor na askus konidiji - mesto nastanka nespolnih spor kvasovke in filamentozne oblike haploidne hife hitin, glukan patogene
Askomicete (spore)
Kvasovke
Plesni Penicilium Aspergilus spp.
Sluzaste plesni Značilni predstavniki: Physarum Dictyostelium Pomembnejše lastnosti skupine: imajo karakteristike gliv in protozojev delimo jih v celične in necelične necelične oblike tvorijo ogromne celice s 1000 in več jedri, izrazit tok citoplazme, občasna fragmentacija in ponovna fuzija celic, občasna sporulacija necelične oblike tvorijo plodno telesce, imajo spolne in nespolne spore, spolne spore tvorijo makrociste z debelo celulozno celično steno
Dictyostelium discoideum
Miksomicete
Protozoji Značilni predstavniki: -amebe - diplomonade - alveolate: ciliate, foraminifere dinoflagelate - radiolarie Pomembnejše lastnosti skupine: enocelični večinsko heterotrofni organizmi večina se prehranjuje s fagocitozo nimajo celične stene in klorofila, nimajo plodnega telesca premikajo se s flagelami, ciliami ali ameboidnim gibanjem nekateri so paraziti
Amebe Značilni predstavniki: Amoeba Pomembnejše lastnosti skupine: ameboidno gibanje plašč iz karbonata, silikata ali organskega materiala paraziti
Diplomonade Značilni predstavniki: Gierardia Cryptosporidium Pomembnejše lastnosti skupine: nimajo mitohondrijev brez oklepa najdemo jih v prebavnem traktu, v vodnih sistemih evolucijsko stare paraziti, povzročajo obolenja
Kriptosporidioza Klinična slika: driska bolečine in krči v trebuhu vročina slabost, bruhanje Cryptosporidium parvum bolečine v mišicah
Giardioza Klinična slika: driska utrujenost smrdeči iztrebki koliki Giardia intestinalis napeta trebušna stena slabost hujšanje vročina
Trihomonade Značilni predstavniki: Trichomonas Pomembnejše lastnosti skupine: anaerobni protozoji parazitski, komenzualni imajo lahko simbiontske bakterije (razgradnja celuloze) najdemo jih v ustih in prebavnem traktu ruminantov imajo hidrogenosom
Trypanosoma - spalna bolezen Klinična slika: lokalno vnetje, razjede glavoboli spremenjen ritem spanja srbeča koža visoka temperatura zaspanost tremor koma smrt
Ciliate - migetalkarji Značilni predstavniki: Paramecium Didnium Pomembnejše lastnosti skupine: imajo cilije ali migetalke makro in mikrojedro veliko vakuol hranijo se z bakterijami, algami in drugimi protozoji nespolno razmnoževanje z binarno fizijo spolno razmnoževanje s konjugacijo
Paramecij
Dinoflagelate - oklepni bičkarji Značilni predstavniki: Gymnodium Gonyaulax Pomembnejše lastnosti skupine: oklepni in neoklepni dinoflagelati dinoflagela - vrteča flagela, ena flagela za premikanje naprej, druga za rotacijo DNA nima histonov, 12-400 kromosomov niti delitvenega vretena gredo skozi jedrno membrano, ki pri delitvi ne razpade avtotrofi, heterotrofi,paraziti očesca, fokusiranje svetlobe na retino cvetenje dinoflagelat, produkcija toksinov spolno in nespolno razmnoževanje
Dinoflagelate
Foraminifere - luknjičarke Značilni predstavniki: Trochamma Pomembnejše lastnosti skupine: lupina iz organske snovi ali kalcita eno ali več jeder simbionti z algami predatorji bakterij večinoma pritrjeni na površino zahtevne glede okoljskih pogojev (temperatura) paleontološko zanimive
Foraminifere
Apikompleksa (Sporozoa) - trosovci Značilni predstavniki: Plasmodium Pomembnejše lastnosti skupine: obligatni paraziti apikompleks izgrajen iz mikrotubulov kompleksen življenski cikel prenos med gostitelji s komarji in fecesom
Malarija Klinična slika pri lahkem poteku malarije: nenaden začetek mrlzlice s tresenjem telesa visoka vročina > 40 o C nemir Plasmodium vivax rdeča krvnička okužena s protozojem krči, bruhanje potenje s padcem temperature spanec dobro počutje do naslednjega napada lahko so prisotni kašelj, glavobol, driska, bolečine v mišicah in blaga zlatenica
Radiolarije -mreževci Značilni predstavniki: Ethmosphaera Pomembnejše lastnosti skupine: skelet iz silikatov z veliko bodicami planktonski organizmi spolno in nespolno razmnoževanje filtratorji, predatorji in simbionti perforirana znotrajcelična membrana v perifernem delu imajo rizopodije, nitaste izrastke citoplazme pomembne pri lovu maščobne kapljice in plinski vezikli za boljšo plovnost
Radiolarie
Alge Alge delimo v: zelene rdeče rjave diatomeje euglene dinoflagelate Pomembnejše lastnosti skupine: oksigeni fototrofni organizmi delitev glede na prisotne klorofile, obliko, način razmnoževanja, način premikanja enocelične in večcelične prostoživeče, pritrjene, parazitske, simbiontske
Zelene alge Značilni predstavniki: Volvoks Spirochira Chlorella Pomembnejše lastnosti skupine: preko 7000 vrst klorofil a in b rezervne snovi škrob in oljne kapljice dve flageli spolni (gamete) in nespolni način (zoospore) razmnoževanja najdemo jih v vodi in v terestričnih sistemih
Zelene alge
Agar agar pridobivamo iz rdečih alge: Pterocladiuma, Gelidiuma in Gracilarie. Agar je polisaharid izgrajen iz D in L galaktopirozana. Beseda izvira iz Malezije, kjer pomeni morski plevel. Agar je gelitinizirajoče sredstvoin jenajboljuporabnosredstvoza pripravo trdnih mikrobioloških gojišč. Agaroza je čiščen agar. V neočiščeni obliki ga uporablja živilska industrija za proizvodnjo sladoledov in v slaščičarstvu.
Rjave alge
Euglene Značilni predstavniki: Euglena Phacus Pomembnejše lastnosti skupine: izdolžena celica z eno ali dvema flagelama fototrofne pelikula - fleksibilen plašč plitve z organskim materialom bogate vode
Euglene
Diatomeje Značilni predstavniki: Navicula Frustulia Pomembnejše lastnosti skupine: prispevajo 20-25 % celotne svetovne primarne produkcije radialno in bilateralno simetrične skelet iz silikatov manjšanje celic z delitvami spolni in nespolni način razmnoževanja diatomejska zemlja
Diatomeje
Virusi virus je necelični genetski element vsebuje DNA ali RNA vendar nikoli obeh genom virusa je obdan s proteinskim plaščem ali kapsido, kapsida je sestavljena iz kapsome, genom in plašč tvorita nukleokapsido. nukleokapsida je pri nekaterih virusih lahko obdana z membrano replikacija je možna samo v gostitelju, zunaj gostitelja je virus inerten delec
Gostitelji za viruse Za vse organizme velja, da so lahko gostitelji za viruse: bakterije, alge, arheje, protozoji, nevretenčarji, vretenčarji in rastline. Večina organizmov je lahko gostitelj več različnim virusom. Pri večceličnih organizmih virusi lahko gostujejo po celotnem organizmu, ali pa samo v določenem delu.
Simetrija virusnega plašča virusni plašč je sestavljen iz omejenega števila različnih proteinov, ki imajo običajno nizko M w natančnost prepisovanja manjših proteinov je večja v kolikor pride do nepravilne sinteze ali zvijanja so izgube majhne visoka stopnja simetrije omogoča veliko število kontaktov med podenotami, kar omogoča samo-sestavljanje virusa in nastanek energijsko minimalne strukture (vse podenote imajo enake vezi s sosednjimi podenotami)
Vijačna simetrija virusov Dolžina heliksno simetričnih virusov je odvisna od dolžine nukleinske kisline. Širina je odvisna od velikosti in pakiranja plaščnih proteinov.
Ikozaedri Ikozaeder je topološko največji regularni polieder in je favoriziran, ker imajo njegovi vogali najmanjšo ukrivljenost. Ikozaeder je sestavljen iz 20 trikotnih ploskev. Vsaka ploskev je sestavljena iz najmanj 3 proteinskih podenot. Ikozaeder ima 5:3:2 osi simetrije.
Zgradba kompleksnih virusov
Virusne nukleinske kisline DNA virusi RNA virusi ss DNA ds DNA ss RNA ds RNA RNA DNA virusi (imajo DNA ali RNA intermediat) ss RNA (retrovirusi) DNA intermediat) ds DNA (retrovirusi) RNA intermediat
Virusni encimi Virus nima lastnega metabolizma. Za svojo replikacijo nujno potrebuje gostiteljevo biosintetsko mašinerijo. Pri vstopu v gostitelja lahko virus s seboj prinese nekatere encime npr.: reverzno transkriptazo neuraminidazo lizocim DNA polimerazo
Replikacija bakteriofaga
Bakteriofag lambda
Bakteriofag M13
Vpliv animalnih virusov na celice gostitelja litična infekcija perzistentna infekcija (počasno sproščanje virusov) latentna infekcija (infekcija brez vidnih simptomov) transformacija normalnih celic v rakaste celice
VEZAVA PENETRACIJA SLAČENJE PLAŠČA REPLIKACIJA Transkripcija Translacija ANIMALNI VIRUSNI CIKEL SESTAVLJANJE DOZOREVANJE) SPROŠČANJE
Piko RNA virusi To je ena izmed največjih animalnih virusnih družin z najmanjšimi virusi. V to družino sodijo: enterovirusi, rinovirusi, kardiovirusi, hepatovirusi, poliovirusi, koksacie.
Rinovirusi-povzročitelji prehlada
Rabdovirusi Virusi iz skupine rabdovirusov povzročajo steklino. Nukleokapsida je oblečena z membrano.
Paramiksovirusi V skupino paramiksovirusov spada več pomembnih animalnih virusov, ki povzročajo različne infekcije: rdečke, mumps, parainfluenca virus.
Ortomiksovirusi V to skupino spadajo spada virus influence. Virus influence ima segmentiran RNA genom.
Reovirusi virusi V to skupino spadajo rota virusi. Rota virusi inficirajo črevesno sluznico in povzročajo diarejo, predvsem pri otrocih.
Kaliciavirusi Povzročajo gastroenteritis, predvsem pri otrocih.
Astrovirusi Povzročajo simptome, ki so podobni kot pri gripi.
Adenovirusi Adenovirusi povzročajo blažje respiratorne infekcije. Uporabljamo jih kot vektorje pri genski terapiji.
Poksivirusi So največji virusi do 400 nm in imajo nekaj karakteristik, ki jih najdemo pri primitivnih celicah, vendar niso sposobni lastnega metabolizma. DNA sinteza poteka v citoplazmi. Povzročajo; koze, miksome, fibrome.
Ebola Povzroča hemoragično vročino. Smrt lahko nastopi zelo hitro.
Retrovirusi Najkompleksnejša skupina animalnih virusov. Retro zato, ker prepišejo RNA na DNA nivo. Povzročajo rak, AIDS.
Virusi in rak Nekateri virus povzročajo rakaste transformacije (npr. virus humane T-leukemije, Epstein-Barr virus, hepatitis B, papiloma virus). Do transformacije lahko pride, če pride do spremembe bodisi protoonkogenov (genov, ki stimulirajo nekontrolirano rast celic) ali tumor supresirajočih genov gostitelja (genov, ki zavirajo rast). Virusi lahko sprožijo rakasto transformacijo neposredno, z vgradnjo v gen ali pa posredno preko kompromitiranja imunskega sistema.
Papiloma virusi Veliko papilomavirusov povzroča benigne kožne rake (bradavice). Bolj nevarne so genitalne bradavice, ki lahko povzročajo maligne spremembe.
Herpes virusi V to skupino spada več vrst virusov, ki inficirajo človeka: herpes simplex (HSV), citomegalovirus (CMV), varičela zooster-norice (VZV) in Epstein-Barr virus (EBV).
Hepatitis B virus Hepatitis B povzroča akutnein kronične infekcije jeter. Posledica je lahko dolgotrajna viremija.
Satelitni virusi virusi sestavljeni iz satelitne RNA in plaščnega proteina odvisni so od gostiteljskega virusa za replikacijo RNA kodirajo zapis za plaščni protein sposobni so samosestavljanja ima od 200 do 1700 nukleotidov
Viroidi 200-300 RNA nukleotidov, ne kodirajo zapis za proteinski plašč krožna enovijačna RNA molekula locirani so v jedrcu gostitelja genom je podoben rrna intronom podvojevanje odvisno od gostitelja imajo ribocimsko aktivnost
Defektna interferirajoča RNA majhne RNA molekule, ki izvirajo iz RNA virusov z veliko delecij sestavljena kot mozaik virusne RNA replikacija je odvisna od virusa iz katerega je defektna interferirajoča RNA nastala
Prioni Prioni podirajo tri centralne dogme v biološkem svetu: infekcijske prenosljive bolezni vedno potrebujejo za prenos genetski material v obliki DNA ali RNA infekcijska bolezen ne more biti sočasno dedna in prenosljiva protein se ne more podvojevati brez nukleinskih kislin