PRENOS SIGNALOV

Σχετικά έγγραφα
Gradniki TK sistemov

DIGITALNE KOMUNIKACIJE I

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

8. Diskretni LTI sistemi

Digitalni modulacijski postopki

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

8 MODULACIJSKE TEHNIKE

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

PROCESIRANJE SIGNALOV

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

PRIMJER 3. MATLAB filtdemo

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Tretja vaja iz matematike 1

PRIPRAVE PRENOS SIGNALOV

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom

Kotne in krožne funkcije

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike

Osnovni pojmi pri obravnavi periodičnih signalov

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

S53WW. Meritve anten. RIS 2005 Novo Mesto

BRUTUS 170W/S stereo močnostni NF ojačevalnik

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Meritve. Vprašanja in odgovori za 1. kolokvij Gregor Nikolić

Osnove elektrotehnike uvod

Kaskadna kompenzacija SAU

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Vprašanja za izpit EVN

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

1. Trikotniki hitrosti

TŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Visokofrekvenčni ni vodi. KOAKSIALNI KABLI 1. del SEMINARSKA NALOGA. Pri predmetu: PRENOSNA ELEKTRONIKA

( , 2. kolokvij)

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

I. AMPLITUDNA MODULACIJA

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

PROCESIRANJE SIGNALOV

LASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF

- IZPISKI - [ GTK I ]

OM3 (Obvezni modul 3) ELN, test2 Električne naprave

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Obrada signala

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE

Zadaci sa prethodnih prijemnih ispita iz matematike na Beogradskom univerzitetu

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

ELEKTRONIKA I zbirka vaj

Meritve. Vprašanja in odgovori za 2. kolokvij GregorNikolić Gregor Nikolić.

BRUTUS - 100W/S, stereo močnostni NF ojačevalnik

5. PARCIJALNE DERIVACIJE

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

IZVODI ZADACI (I deo)

komunikacije zapiski za izpit

L E M I L I C E LEMILICA WELLER WHS40. LEMILICA WELLER SP25 220V 25W Karakteristike: 220V, 25W, VRH 4,5 mm Tip: LEMILICA WELLER. Tip: LEMILICA WELLER

VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

( , treći kolokvij) 3. Na dite lokalne ekstreme funkcije z = x 4 + y 4 2x 2 + 2y 2 3. (20 bodova)

Pretvorniki, sestavni deli: ojačevalniki, filtri, modulatorji, oscilatorji, integrirana

ITU-R SM (2011/01)

Računske naloge razl. 1.3 pripravil F. Dimc

21. Izguba BPSK demodulatorja

DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

PRILOG. Tab. 1.a. Dozvoljena trajna opterećenja bakarnih pravougaonih profila u(a) za θ at =35 C i θ=30 C, (θ tdt =65 C)

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

DALJINSKI RF/IR UPRAVLJALEC RELEJEV

Izbira modulacije in protokola za radijska omrežja

USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:

O.172 ITU-T (SDH) ITU-T O.172 (2005/04)

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola. Petek, 31. avgust 2007 / 180 minut

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Transcript:

PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24 db in šumnim številom 3 db moramo uporabiti na tej liniji, če je frekvenca TV kanala 8 MHz? Kolikšno je izhodno razmerje S/N iz,, če je S vh = -1 dbm, temperatura pa je 3 K? k = 1,38.1-23 J/K 2. Izračunajte verjetnost, da je absolutna vrednost signala večja od efektivne! Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) je podana s spodnjim grafom. p(x) 2/3 1/3-1 1 3. V trenutku t = napetost na generatorju skoči iz vrednosti 1 V na 3 V. Za negativne čase predpostavite, da je linija bila v stacionarnem stanju. Skicirajte potek napetosti na začetku in na koncu linije. 3V R g = 5Ω Z K = 5Ω 1V u Z u K t = 2ns 4. Na vhod SSB sprejemnika prihaja poleg enobočno moduliranega signala s povprečno močjo 4 dbm še beli šum z gostoto močnostnega spektra n vh = 4 1-14 W/Hz. Demodulirani signal filtriramo z RC nizkim sitom s časovno konstanto 31,4 µs. Kolikšno je izhodno razmerje signal-šum, če pasovno širino sistema določa samo izhodno RC sito?

PRENOS SIGNALOV 23. 6. 1999 1. Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) naključnega signala je podana s spodnjim grafom. Izračunajte moč tega v dbm na 6 Ω! p(x) 2/3 1/3-1 1 x [V] 2. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz in centralno frekvenco 8 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 3 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Signal na liniji ojačujemo z 1 ojačevalniki. Kolikšno sme biti njihovo šumno število F(v db), da bo izhodno razmerje signal - šum S/N iz večje od 4 db. Na vhodu linije imamo signal z močjo S vh = -1 dbm, temperatura pa je 3 K? k = 1,38.1-23 J/K 3. Na vhod SSB sprejemnika prihaja poleg enobočno moduliranega signala s povprečno močjo 4 dbm še beli šum z gostoto močnostnega spektra n vh = 4 1-14 W/Hz. Demodulirani signal filtriramo z RC nizkim sitom s časovno konstanto 31,4 µs. Kolikšno je izhodno razmerje signal- šum, če pasovno širino sistema določa samo izhodno RC sito? 4. Digitalni signal prenašamo z dvema napetostnima nivojema +,5 V in -,5 V. Na sprejemniku signal detektiramo na koncu bitnega intervala. Na prenosni poti se signalu primeša šum z normalno (Gaussovo) distribucijo in efektivno napetostjo,131v. Kolikšna je pogostnost napake BER na sprejemniku?

PRENOS SIGNALOV 3. 9. 1999 1. Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) naključnega signala je podana s spodnjim grafom. Izračunajte moč tega v dbm na 6 Ω! p(x) 1/3 1/6-2 2 x [V] 2. Izračunajte karakteristično impedanco koaksialnega kabla za razvod TV signala. Kolikšno je slabljenje 1m dolge povezave pri frekvenci f = 2 MHz? Premer notranje bakrene žile je 3,4 mm, premer plašča pa 17,6 mm. Relativna dielektričnost izolatorja je 1,7. µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ρ Cu = 1,75.1-8 Ωm 3. Na vhod 8-bitnega enakomernega kvantizatorja s simetričnim dosegom V = 5 V vodimo signal z napetostjo S = -5 dbm. Kolikšno je razmerje S/N izh na izhodu tega kvantizatorja? 4. Digitalni signal prenašamo z dvema napetostnima nivojema +,5 V in -,5 V. Na sprejemniku signal detektiramo na koncu bitnega intervala. Na prenosni poti se signalu primeša šum z normalno (Gaussovo) distribucijo in efektivno napetostjo,131v. Kolikšna je pogostnost napake BER na sprejemniku?

PRENOS SIGNALOV 21. 9. 1999 1. Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) naključnega signala je podana s spodnjim grafom. Izračunajte moč tega signala v dbm na 6 Ω! Konstanto k določite sami tako, da bo funkcija p(x) ustrezala zahtevam za porazdelitev gostote verjetnosti! px ( ) k 2 2 xv [ ] 2. Izračunajte efektivno napetost zrnatega kvantizacijskega šuma na izhodu enakomernega 1- bitnega kvantizatorja z obsegom od V do 5 V. Ali smemo tak kvantizator uporabiti za signal iz vaje 1? 3. Televizijski signal s pasovno širino 5,5 MHz in centralno frekvenco 4 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 3 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Signal na liniji ojačujemo z 6 ojačevalniki. Kolikšno sme biti njihovo šumno število F(v db), da bo izhodno razmerje signal - šum S/N iz večje od 4 db. Na vhodu linije imamo signal z močjo S vh = - 1 dbm, temperatura pa je 3 K? k = 1,38.1-23 J/K 4. Kolikšna je potrebna frekvenčna širina kanala B za prenos frekvenčno moduliranega (FM) sinusnega signala z amplitudo 2 V in frekvenco 1 khz. Konstanta modulatorja je K F = 2 khz/v.

PRENOS SIGNALOV 12. 6. 2 1. Naključni signal ima enakomerno porazdelitev gostote verjetnosti na intervalu od 1 V do 2 V. Izračunajte verjetnost, da je signal negativen in verjetnost, da je vrednost signala 1 V! Kolikšna je efektivna napetost tega signala, če ga pomerimo z voltmetrom, ki kaže nivo signala v dbm/6 Ω? 2. Izračunajte zakasnitev in potek napetosti v točki, ki je 3 m oddaljena od generatorja. V trenutku t = skoči napetost generatorja iz na 3 V. Linija je koaksialna in zaključena s svojo karakteristično impedanco. µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ε r = 4, D = 12 mm, d = 3 mm R g = 8Ω Z K 3V V u Z u Z K 3m 3. Na vhod 8-bitnega enakomernega kvantizatorja s simetričnim dosegom V = 5 V vodimo signal z napetostjo S = - 5 dbm. Kolikšno je razmerje S/N izh na izhodu tega kvantizatorja? 4. Frekvenčni modulator ima občutljivost k F = 2 khz/v. Kolikšna je pasovna širina frekvenčno moduliranega izhodnega signala, če na vhod modulatorja vodimo signal u M = (2 V) sin(2πf N t). Skicirajte spekter izhodnega FM signala! f N = 2 khz, f = 1 MHz.

PRENOS SIGNALOV 28. 3. 21 1. Na vhod SSB sprejemnika prihaja poleg enobočno moduliranega signala s povprečno močjo 4 dbm še beli šum z gostoto močnostnega spektra n vh = 8 1-14 W/Hz. Šumno število sprejemnika je F =1 db. Demodulirani signal filtriramo z RC nizkim sitom s časovno konstanto 2 µs. Kolikšno je izhodno razmerje signala proti šumu S izh /N izh, če pasovno širino sistema določa samo izhodno RC sito? k = 1,38.1-23 J/K T= 3 K 2. Govorni signal na vhodu ojačevalnika ima efektivno napetost 1 dbm. Kolikšna mora biti izkrmilna meja ojačevalnika na vhodu, da bo izhodno prekoračitveno popačenje 2 dbm? Za govorni signal predpostavljamo Laplaceovo distribucijo. Ojačenje ojačevalnika je 2 db. 3. Izračunajte karakteristično impedanco koaksialnega kabla za razvod TV signala pri frekvenci f = 2 MHz! Kolikšno je slabljenje 1 m dolgega odseka. Premer notranje bakrene žile je 3,4 mm, premer plašča pa 17,6 mm. Relativna dielektričnost izolatorja je 1,7. µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ρ Cu = 1,75.1-8 Ωm 4. Analogni signal z danim spektrom S(f) želimo prenašati na frekvenčnem pasu od 5 Hz preko digitalnega komunikacijskega sistema. Koliko znaša minimalna frekvenca vzorčenja f S, če imamo na voljo nizka sita (filtre) s spodaj podano normalizirano frekvenčno karakteristiko? Dušenje zrcalnih frekvenc v izhodnem signalu mora biti 4 db. Narišite spekter vzorčenega in izhodnega signala, ter shemo celotnega prenosnega sistema! H ( f ) 2 [db] S( f ) -1-2 -3-4 2,5 5 7,5 1 f [khz] -5,5 1, 1,5 2 f

PRENOS SIGNALOV 19. 4. 21 1. Na vhod SSB sprejemnika prihaja poleg enobočno moduliranega signala s povprečno močjo 4 dbm še beli šum z gostoto močnostnega spektra n vh = 8 1-14 W/Hz. Šumno število sprejemnika je F =1 db. Demodulirani signal filtriramo z RC nizkim sitom s časovno konstanto 2 µs. Kolikšno je izhodno razmerje signala proti šumu S izh /N izh, če pasovno širino sistema določa samo izhodno RC sito? k = 1,38.1-23 J/K T= 3 K 2. Govorni signal na vhodu ojačevalnika ima efektivno napetost 1 dbm. Kolikšna mora biti izkrmilna meja ojačevalnika na vhodu, da bo izhodno prekoračitveno popačenje 2 dbm? Za govorni signal predpostavljamo Laplaceovo distribucijo. Ojačenje ojačevalnika je 2 db. 3. Izračunajte karakteristično impedanco koaksialnega kabla za razvod TV signala pri frekvenci f = 2 MHz! Kolikšno je slabljenje 1 m dolgega odseka. Premer notranje bakrene žile je 3,4 mm, premer plašča pa 17,6 mm. Relativna dielektričnost izolatorja je 1,7. µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ρ Cu = 1,75.1-8 Ωm 4. Analogni signal z danim spektrom S(f) želimo prenašati na frekvenčnem pasu od 5Hz preko digitalnega komunikacijskega sistema. Koliko znaša minimalna frekvenca vzorčenja f S, če imamo na voljo nizka sita (filtre) s spodaj podano normalizirano frekvenčno karakteristiko? Dušenje zrcalnih frekvenc v izhodnem signalu mora biti 4dB. Narišite spekter vzorčenega in izhodnega signala, ter shemo celotnega prenosnega sistema! S( f ) H( f ) 2 [db] -1-2 -3-4 2,5 5 7,5 1 f [khz] -5,5 1, 1,5 2 f

PRENOS SIGNALOV 13. 6. 21 1. Generator šuma ima pasovno širino 1 MHz in notranjo upornost 5 Ω. Kazanje izhodnega nivoja moči je točno, če je na izhodu prilagojeno breme. Kolikšno napetost kaže voltmeter na spodnji shemi, če je gornja mejna frekvenca (-3 db), voltmetra f z = 2 khz? Izhodni nivo generatorja v prikazanem vezju nastavljen na + 1 dbm, voltmeter, pa meri pravo efektivno napetost. dbm 5 Ω 2. Izračunajte maksimalno trenutno vrednost napetosti signala na uporu v 1. nalogi, če predpostavimo, da ima trikotno porazdelitev gostote verjetnosti, kot jo kaže spodnji graf. p(u) k -U m U m u 3. Določite doseg za prenos FM radijskega signala v kablu s karakterističnim dušenjem pri frekvenci 1 MHz 4,25 db/km. Kabelski sistem ima 1 ojačevalnikov s šumnim številom F = 6 db. Za centralno frekvenco prenosa upoštevajte frekvenco 1 MHz, pasovna širina pa je 2 khz. Vhodni signal na začetku linije ima moč 1 dbm, na koncu linije pa mora biti razmerje signala proti šumu vsaj 4 db! k = 1,38.1-23 J/K T = 3 K 4. Izračunajte efektivno napetost zrnatega kvantizacijskega šuma na izhodu enakomernega 1- bitnega kvantizatorja z obsegom od V do 5 V. Ali smemo tak kvantizator uporabiti za signal iz vaje 1?

PRENOS SIGNALOV 2. 6. 21 1. Na vhod filtra s podanim močnostnim frekvenčnim odzivom prihaja beli šum s konstantno gosto močnostnega spektra S N (f) = N. Izračunajte gostoto močnostnega spektra vhodnega šuma N v W/Hz, če na izhodu pomerimo šum N iz = -5 dbm! H ( f ) 2 1,,5 25 3 35 4 f [MHz] 2. Izračunajte karakteristično impedanco in slabljenje pri frekvenci f = 4 MHz 1 km dolgega koaksialnega kabla za razvod TV signala. Premer notranje bakrene žile je 3,4 mm, premer plašča pa 17,6 mm. Relativna dielektričnost izolatorja je 2. Kolikšna mora biti vhodna moč na začetku kabla, če hočemo na izhodu imeti P izh =,1 mw? µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ρ Cu = 1,75.1-8 Ωm 3. Kolikšna je najvišja frekvenca sinusnega signala z amplitudo 1V, ki ga prenašamo s frekvenčnim modulatorjem s k F = 2 khz/v? Pasovna širina kanala, ki ga imamo na voljo je B = 6 khz. 4. Izračunajte obremenilni faktor X max /X ef signala z Laplaceovo distribucijo p(x). Za maksimalno vrednost signala X max vzemite tisto največjo vrednost za katero velja P( x > x max ) = 5%.

PRENOS SIGNALOV 3. 9. 21 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24 db in šumnim številom 3 db moramo uporabiti na tej liniji, če je frekvenca TV kanala 8 MHz? Kolikšno je izhodno razmerje S/N iz,, če je S vh = dbm, temperatura pa je 3 K? k = 1,38.1-23 J/K 2. Izračunajte verjetnost, da je absolutna vrednost signala večja od efektivne! Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) je podana s spodnjim grafom. p(x) 2/3 1/3-1 1 3. V trenutku t = napetost na generatorju skoči iz vrednosti 1 V na 3 V. Za negativne čase predpostavite, da je linija bila v stacionarnem stanju. Skicirajte potek napetosti na začetku in na koncu linije. 3V R g = 5Ω Z K = 1Ω 1V u Z u K t = 2ns 4. Na vhod SSB sprejemnika prihaja poleg enobočno moduliranega signala s povprečno močjo 4 dbm še beli šum z gostoto močnostnega spektra n vh = 4 1-14 W/Hz. Demodulirani signal filtriramo z RC nizkim sitom s časovno konstanto 31,4 µs. Kolikšno je izhodno razmerje signal-šum, če pasovno širino sistema določa samo izhodno RC sito?

PRENOS SIGNALOV 17. 9. 21 1. Generator šuma ima pasovno širino 1 MHz in notranjo upornost 5 Ω. Kazanje izhodnega nivoja moči je točno, če je na izhodu prilagojeno breme. Kolikšno napetost kaže voltmeter na spodnji shemi, če ima frekvenčni odziv ojačevalnika enostaven pol (-3 db) pri frekvenci 4 khz? Izhodni nivo generatorja je v prikazanem vezju nastavljen na + 1 dbm, voltmeter pa meri pravo efektivno napetost. dbm 5 Ω 2. Izračunajte dušenje (v db) 1 km dolgega koaksialnega kabla pri frekvenci 1 MHz! Kolikšna je njegova karakteristična impedanca? Premer notranje bakrene žile je,6 mm, premer plašča pa 3 mm. Relativna dielektričnost izolatorja je 4. µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ρ Cu = 1,75.1-8 Ωm 3. Najmanjša stopnica min standardnega 13-segmentnega kvantizatorja po A-zakonu je 2 mv. Koliko znaša amplituda nepopačenega sinusnega signala na vhodu tega kvantizatorja. Kolikšna je efektivna napetost tega sinusnega signala v dbm? 4. Izračunajte razmerje moči med amplitudno (AM) in dvobočno (DSB-SC) moduliranim signalom, če je modulacijski signal v obeh primerih enak. Obremenilni (loading) faktor modulacijskega signala je L = 1 db. Za AM signal upoštevajte, da modulacijski x(t) signal nikoli ne prekrmili modulatorja: m x(t) 1. xmax L = x ef

PRENOS SIGNALOV 22. 11. 21 1. Generator šuma ima pasovno širino 1 MHz in notranjo upornost 5 Ω. Kazanje izhodnega nivoja moči je točno, če je na izhodu prilagojeno breme. Kolikšno napetost kaže voltmeter na spodnji shemi, če je gornja mejna frekvenca (-3 db), voltmetra f z = 2 khz? Izhodni nivo generatorja v prikazanem vezju nastavljen na + 1 dbm, voltmeter, pa meri pravo efektivno napetost. +1 dbm 6 Ω 2. Izračunajte maksimalno trenutno vrednost napetosti signala na uporu v 1. nalogi, če predpostavimo, da ima trikotno porazdelitev gostote verjetnosti, kot jo kaže spodnji graf. p(u) k -U m U m u 3. Določite doseg za prenos FM radijskega signala v kablu s karakterističnim dušenjem pri frekvenci 1 MHz 4,25 db/km. Kabelski sistem ima 1 ojačevalnikov s šumnim številom F = 6 db. Za centralno frekvenco prenosa upoštevajte frekvenco 1 MHz, pasovna širina pa je 2 khz. Vhodni signal na začetku linije ima moč 1 dbm, na koncu linije pa mora biti razmerje signala proti šumu vsaj 4 db! k = 1,38.1-23 J/K T = 3 K 4. Izračunajte efektivno napetost zrnatega kvantizacijskega šuma na izhodu enakomernega 1- bitnega kvantizatorja z obsegom od V do 5 V. Ali smemo tak kvantizator uporabiti za signal iz vaje 1?

PRENOS SIGNALOV 14. 1. 22 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24 db in šumnim številom 3 db moramo uporabiti na tej liniji, če je frekvenca TV kanala 8 MHz? Kolikšno je izhodno razmerje S/N iz,, če je S vh = dbm, temperatura pa je 3 K? k = 1,38.1-23 J/K 2. Izračunajte verjetnost, da je absolutna vrednost signala večja od efektivne! Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) je podana s spodnjim grafom. p(x) 2/3 1/3-1 1 3. V trenutku t = napetost na generatorju skoči iz vrednosti 1 V na 3 V. Za negativne čase predpostavite, da je linija bila v stacionarnem stanju. Skicirajte potek napetosti na začetku in na koncu linije. 3V R g = 5Ω Z K = 1Ω 1V u Z u K t = 2ns 4. Izračunajte razmerje moči med amplitudno (AM) in dvobočno (DSB-SC) moduliranim signalom, če je modulacijski signal v obeh primerih enak. Obremenilni (loading) faktor modulacijskega signala je L = 1 db. Za AM signal upoštevajte, da modulacijski x(t) signal nikoli ne prekrmili modulatorja: m x(t) 1. xmax L = x ef

PRENOS SIGNALOV 18. 4. 22 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24 db in šumnim številom 3 db moramo uporabiti na tej liniji, če je frekvenca TV kanala 8 MHz? Kolikšno je izhodno razmerje S/N iz,, če je S vh = dbm, temperatura pa je 3 K? k = 1,38.1-23 J/K 2. Izračunajte verjetnost, da je absolutna vrednost signala večja od efektivne! Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) je podana s spodnjim grafom. p(u) k -U m U m u 3. V trenutku t = napetost na generatorju skoči iz vrednosti na 3 V. Za negativne čase predpostavite, da je linija bila v stacionarnem stanju. Skicirajte potek napetosti na začetku in na koncu linije. R g = 5 Ω Z k = 1 Ω 3 V V u Z u K t = 2 ns 4. Izračunajte efektivno napetost zrnatega kvantizacijskega šuma na izhodu enakomernega 1- bitnega kvantizatorja z obsegom od V do 5 V. Ali smemo tak kvantizator uporabiti za signal iz vaje 2?

PRENOS SIGNALOV 7. 6. 22 1. Informacijski signal s pasovno širino 1 MHz in centralno frekvenco 1 MHz prenašamo s koaksialnim kablom, ki ima dušenje 1 db/km pri f = 1 MHz. Signal na liniji ojačujemo z ojačevalniki G = 3 db in šumnim številom F = 6 db. Vhodni signalna začetku linije je S vh = dbm, temperatura pa je 3 K. Kolikšen je največji doseg takšne linije, če mora za izhodno razmerje veljati S/N iz 5 db? Kolikšna je dolžina segmenta linije med dvema ojačevalnikoma? k = 1,38.1-23 J/K 2. Porazdelitev gostote verjetnosti p(x) naključnega napetostnega signala je podana z spodnjim grafom. Izračunajte moč tega signala v dbm na 5 Ω! Konstanto k določite sami tako, da bo funkcija p(x) ustrezala zahtevam za porazdelitev gostote verjetnosti! p X (x) k -2 2 x[v] 3. Izračunajte efektivno napetost zrnatega kvantizacijskega šuma na izhodu enakomernega 1- bitnega kvantizatorja z obsegom od -5 V do 5 V. Ali smemo tak kvantizator uporabiti za signal iz vaje 2? 4. Izračunajte razmerje moči med amplitudno (AM) in dvobočno (DSB-SC) moduliranim signalom, če je modulacijski signal v obeh primerih enak. Obremenilni (loading) faktor modulacijskega signala je L = 6 db. Za AM signal upoštevajte, da modulacijski x(t) signal nikoli ne prekrmili modulatorja: m x(t) 1. xmax L = x ef

PRENOS SIGNALOV 2. 6. 22 1. Na vhod filtra s podanim močnostnim frekvenčnim odzivom prihaja beli šum s konstantno gosto močnostnega spektra S N (f) = N. Izračunajte gostoto močnostnega spektra vhodnega šuma N v W/Hz, če na izhodu pomerimo šum N iz = -85 dbm! H ( f ) 2 1,,5 9,5 1, 1,5 11, f [MHz] 2. Napetostni signal x(t) je podan s spodnjim časovnim diagramom. a) zapišite enačbo časovne odvisnosti (faze niso pomembne) b) zapišite njegov spekter H(ω) in narišite graf amplitudnega spektra H(ω) c) izračunajte normalizirano moč tega signala (upor R = 1 Ω), če je merilo v voltih x(t) [V] 2 1.6 1.2.8.4.4.8 1.2 1.6 2 1 ms 1µs 3. Kolikšni sta lahko amplitudi sinusnih signalov s frekvenco 1 khz, oziroma 2 khz, ki ju prenašamo s frekvenčno modulacijo. Faktor FM modulatorja je k F = 2 khz/v? Pasovna širina kanala, ki ga imamo na voljo, je B = 6 khz. 4. Izračunajte obremenilni faktor L = X max /X ef signala z Laplaceovo distribucijo p(x). Za maksimalno vrednost signala X max vzemite tisto največjo vrednost za katero velja Obremenilni faktor izrazite tudi v db! P( x > x max ) = 1%.

PRENOS SIGNALOV 3. 9. 22 1. Na vhod filtra s podanim močnostnim frekvenčnim odzivom prihaja beli šum s konstantno gosto močnostnega spektra S N (f) = N. Izračunajte gostoto močnostnega spektra vhodnega šuma N v W/Hz, če na izhodu pomerimo šum N iz = -55 dbm! H ( f ) 2 1,.1 6,5.1 6 29 3 31 32 f [MHz] 2. Kolikšna je verjetnost, da amplituda signala (absolutna trenutna vrednost) z Laplaceovo porazdelitvijo presega 2X ef? 3. Izračunajte relativno dielektričnost izolatorja koaksialnega kabla, če ima dušenje 33,6dB/1 km pri frekvenci 1 MHz! Kolikšna je njegova karakteristična impedanca? Premer notranje bakrene žile je,6 mm, premer plašča pa 3,6 mm. Kolikšna je enosmerna upornost notranje žile? µ = 4π.1-7 Vs/Am, ε = 8.85.1-12 As/Vm, ρ Cu = 1,75.1-8 Ωm 4. Napišite enačbo ter narišite spekter in skico časovnega diagrama AM signala: amplituda U m = 1V, stopnja modulacije m =,8, nosilna frekvenca f n = 1MHz, modulacijski signal je sinusni signal s frekvenco f s = 5 khz. Kolikšno je razmerje moči med bočnima pasovoma in nosilno frekvenco?