vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

Σχετικά έγγραφα
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Kotne in krožne funkcije

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

8. Diskretni LTI sistemi

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.

IZVODI ZADACI (I deo)

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

VEKTORJI. Operacije z vektorji

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

II. gimnazija Maribor PROJEKTNA NALOGA. Mentor oblike: Mirko Pešec, prof. Predmet: kemija - informatika

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Raztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a-

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

DNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS,

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Kvantni delec na potencialnem skoku

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

1. Trikotniki hitrosti

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

PROCESIRANJE SIGNALOV

Analizna kemija II vaje

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Fazni diagram binarne tekočine

3. vaja Razsoljevanje proteinov z gelsko izključitveno kromatografijo

Spektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja.

Apsolutno neprekidne raspodele Raspodele apsolutno neprekidnih sluqajnih promenljivih nazivaju se apsolutno neprekidnim raspodelama.

Kotni funkciji sinus in kosinus

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Osnove elektrotehnike uvod

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:

Elementi spektralne teorije matrica

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Analizna kemija. Odgovori na izpitna vprašanja 2. del. Laboratorijska biomedicina šolsko leto 2008/2009

Funkcije več spremenljivk

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

vezani ekstremi funkcij

ZGRADBA NUKLEOTIDOV NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE REPLIKACIJA, TRANKRIPCIJA, TRANSLACIJA

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Trigonometrija 2. Adicijske formule. Formule dvostrukog kuta Formule polovičnog kuta Pretvaranje sume(razlike u produkt i obrnuto

BIOKEMIJA IN MOLEKULARNA BIOLOGIJA

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA

Molekularna spektrometrija

3.1 Granična vrednost funkcije u tački

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Splošno o interpolaciji

Galvanski členi. Mentor: Gregor Skačej. 24. september 2009

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

GEL ELEKTROFOREZA. Seminar pri predmetu Molekularna Biofizika. Avtorica: Tjaša Parkelj

Ravnotežja v raztopini

M086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

IZRAČUNAVANJE POKAZATELJA NAČINA RADA NAČINA RADA (ISKORIŠĆENOSTI KAPACITETA, STEPENA OTVORENOSTI RADNIH MESTA I NIVOA ORGANIZOVANOSTI)

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Transcript:

transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij iz jedra v citoplazmo Marina Klemenčič 1

sladkorji deoksiriboza riboza je torej dvojna vijačnica, ki jo stabilizirajo vodikove vezi med posameznimi bazami znotraj vijačnice. NukleoIdi se med seboj povezujejo z fosfodiestersko vezjo. Baze in sladkorje pa povezuje glikozidna vez. 2

15. 5. 11 Histoni so pozi7vno nabii proteini, ki se nahajajo v jedru in omogočajo kompaktno pakiranje. Izolacija evkariontske Najprej je potrebno mehansko odstranii biološki material (rastlinski ali živalski) : Tkivo homogeniziramo (teflonski homogenizer, rezilo z nožki) in centrifugiramo, da posedemo jedra, v katerih se nahaja. Potem je potrebno odstranii predvsem: 1. Lipide: detergeni 2. Proteine (histoni): oslabimo povezave z NaCl PreprečiI pa moramo delovanje nukleaz: - dodatek EDTA - uporaba citratnega pufra - delo pri nižjih temperaturah Precipitacija (obarjanje) Določanje koncentracije je zaradi prisotnosi fosfatnih skupin na površini negaivno nabita, kar pomeni, da je dobro topna v vodi. Voda je topilo z zelo visoko dielektrično konstanto, kar pomeni, da je električna sila med dvema nasprotno nabiima delcema v vodi precej manjša, kot bi bila v vakuumu. Tudi če v vodo dodamo poziivno nabite delce (ponavadi Na+, NH4+ ali Li+), so vezi med fosfai in vodo še vedno močnejše od IsIh med fosfai in poziivnimi ioni, kar pomeni, da se ne more oborii. Etanol ima precej nižjo dielektrično konstanto, kar pomeni, da je bolj hidrofoben. Če ga dodamo dovolj (več kot 70 % celotnega volumna, 95% etanol), postanejo ionske vezi med fosfatnimi skupinami in poziivno nabiimi ioni močnejše kot vezi s topilom, kar pomeni, da se obori iz topila. Namesto etanola lahko uporabimo tudi izopropanol, ki ima še nižjo dielektrično konstanto, kar pomeni, da obobimo hitreje, a ponavadi ko- precipiiramo še soli. A - absorbanca pri valovni dolžini λ ε - molarni eksinkcijski koeficient [M- 1 cm- 1] pri valovni dolžini λ c množinska koncentracija [M] l - dolžina opične poi [cm] Za uporabljamo svetlobo z valovno dolžino 260 nm. 3

Določanje koncentracije Ko izoliramo, želimo, da je le- ta čimbolj čista, a se v vzorcih pogosto nahajajo še druge snovi; precej je lahko proteinov, pa tudi nekaterih drugih molekul, ki moijo merjenje absorbance. Denaturacija Pod pojem denaturacije imamo v mislih razprtje dvojne vijačnice, torej prekinitev vodikovih vezi. Denaturacijo bomo preučevali s spreminjanjem temperature in ph. Povsem čista ima absorpcijski vrh pri 260 nm, čis7 proteini pa pri 280 nm. S primerjavo absorbanc pri teh dveh valovnih dolžinah lahko ocenimo, kako čist je vzorec. Za idealen primer velja, da je A 260 /A 280 ~ 1,8 Spektrofotometrično je mogoče tudi ocenii koncentracijo. Čista močno absorbira svetlobo v UV območju, tako da dobimo z raztopino, ki ima koncentracijo 1 mg/ml vrednost A 260 = 20. Denaturacija - temperatura Denaturacija - ph Do hiperkromnega efekta pride tudi zaradi vpliva zelo nizkega ali visokega ph na. 1,4 Absorbanca (260 nm) 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ph Zakaj pride do razlik med kislo in bazično denaturacijo? 4

Denaturacija - ph Tako kot pri zvišanju temperature, tudi pri zvišanju ph pride do oslabitve vodikovih vezi in se na posameznih segmenih začne razpirai. Če se pogoji ne spremenijo, pa se po principu zadrge s teh mest začenja razpad molekule na posamezni verigi. Vaja - Izolacija kromosomske iz goveje vranice. - Spoznavanje strukturnih lastnosi ter določanje hiperkromnega efekta preko izpostavljanja različnim ph in temperaturam. Pri kislem ph pa poleg zgornjega efekta pride še do depurinacije. Depurinacija je proces, ko zaradi visoke koncentracije H + ionov pride do protonacije purinskih baz, ki tako postanejo dobre izstopajoče skupine. Pride do razpada glikozidne vezi. Glede na to, da se sedaj baze prosto nahajajo v raztopini, je absorbanca še višja. Depurinacija je spontan in naraven pojav v celicah, kjer za popravo možne škode mehanizme skrbijo popravljalni mehanizmi. 5