Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Σχετικά έγγραφα
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

Veleučilište u Rijeci Stručni studij sigurnosti na radu Akad. god. 2011/2012. Matematika. Monotonost i ekstremi. Katica Jurasić. Rijeka, 2011.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove matematične analize 2016/17

Funkcije več spremenljivk

vezani ekstremi funkcij

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

Tretja vaja iz matematike 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

5 Ispitivanje funkcija

Kotni funkciji sinus in kosinus

Derivacija funkcije Materijali za nastavu iz Matematike 1

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA III

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Osnovne lastnosti odvoda

IspitivaƬe funkcija: 1. Oblast definisanosti funkcije (ili domen funkcije) D f

Matematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum

Računalniško vodeni procesi I

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Funkcije dveh in več spremenljivk

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

2. KOLOKVIJ IZ MATEMATIKE 1

Kotne in krožne funkcije

Funkcije dviju varjabli (zadaci za vježbu)

Del 5. Vektorske funkcije in funkcije več spremenljivk

Izpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

( , 2. kolokvij)

radni nerecenzirani materijal za predavanja

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Fakultet tehničkih nauka, Softverske i informacione tehnologije, Matematika 2 KOLOKVIJUM 1. Prezime, ime, br. indeksa:

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

IZVODI ZADACI (I deo)

4. DERIVACIJA FUNKCIJE 1 / 115

VAJE IZ MATEMATIKE za študente farmacije. Martin Raič s sodelavci

Realne funkcije. Elementarne funkcije. Polinomi in racionalne funkcije. Eksponentna funkcija a x : R R + FKKT Matematika 1

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Riješeni zadaci: Limes funkcije. Neprekidnost

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

VJEŽBE IZ MATEMATIKE 1

VAJE IZ MATEMATIKE 2 za smer Praktična matematika. Martin Raič

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

VAJE IZ MATEMATIKE 2 za smer Praktična matematika. Martin Raič

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

π π ELEKTROTEHNIČKI ODJEL i) f (x) = x 3 x 2 x + 1, a = 1, b = 1;

PRIMER UPORABE FUNKCIJ 2. FUNKCIJE ENE SPREMENLJIVKE DEFINICIJA IN LASTNOSTI FUNKCIJE. Upogibni moment. M(X )=F A x qx2 2

Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj.

Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

Osnovne teoreme diferencijalnog računa

Množico vseh funkcijskih vrednosti, ki jih pri tem dobimo, imenujemo zaloga vrednosti funkcije f. Oznaka: Z f

Splošno o interpolaciji

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

1.4 Tangenta i normala

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2010/2011

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

UPUTSTVO: Elektrotehnički fakultet Univerziteta u Sarajevu

Univerza v Mariboru. Fakulteta za logistiko MATEMATIKA. Univerzitetni učbenik

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

3. poglavlje (korigirano) F U N K C I J E

DARJA POTOƒAR, FMF

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Pismeni ispit iz matematike GRUPA A 1. Napisati u trigonometrijskom i eksponencijalnom obliku kompleksni broj, zatim naći 4 z.

Funkcija (, ) ima ekstrem u tocki, ako je razlika izmedju bilo koje aplikate u okolini tocke, i aplikate, tocke, : Uvede li se zamjena: i dobije se:

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Pismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.

16 Lokalni ekstremi. Definicija 16.1 Neka je A R n otvoren, f : A R i c A. Ako postoji okolina U(c) od c na kojoj je f(c) minimum

VAJE IZ MATEMATIKE 2 za smer Praktična matematika. Martin Raič

( x) ( ) dy df dg. =, ( x) e = e, ( ) ' x. Zadatak 001 (Marinela, gimnazija) Nađite derivaciju funkcije f(x) = a + b x. ( ) ( )

Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper. Geometrija. Istvan Kovacs in Klavdija Kutnar

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

( , treći kolokvij) 3. Na dite lokalne ekstreme funkcije z = x 4 + y 4 2x 2 + 2y 2 3. (20 bodova)

15. domaća zadaća. Matematika 1 (preddiplomski stručni studij elektrotehnike)

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Dragi polinom, kje so tvoje ničle?

18. listopada listopada / 13

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Transcript:

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki 0 z odvodom f f( 0 + h f( 0 ( 0 := lim h 0 h Funkcija f je v točki 0 odvedljiva z desne, če obstaja limita f +( f( 0 + h f( 0 0 := lim h 0 h Funkcija f je v točki 0 odvedljiva z leve, če obstaja limita f ( f( 0 + h f( 0 0 := lim h 0 h Funkcija f je na intervalu (a, b odvedljiva, če je odvedljiva v vsaki točki intervala Funkcija f je odvedljiva na intervalu [a, b], če je odvedljiva na (a, b, v točki a odvedljiva z desne in v točki b odvedljiva z leve Če je funkcija f odvedljiva v točki 0, je v točki 0 tudi zvezna Računska pravila za odvajanje: Če sta funkciji f in g odvedljivi v točki 0, so v točki 0 odvedljive tudi f + g, fg, λf, kjer je λ R, in f g, če g( 0 0, ter veljajo naslednje formule: (f + g ( 0 = f ( 0 + g ( 0 (fg ( 0 = f ( 0 g( 0 + f( 0 g ( 0 (λf ( 0 = λf ( 0 ( f ( 0 = f ( 0 g( 0 f( 0 g ( 0 g [g( 0 ] Verižno pravilo ali odvod kompozituma Če je funkcija f odvedljiva v točki 0 in je funkcija g odvedljiva v točki f( 0, je kompozitum g f odvedljiv v 0 in velja (g f ( 0 = g (f( 0 f ( 0 Odvodi nekaterih elementarnih funkcij: C = 0, če je C R (tg = cos ( α = α α (cot = sin (ln = (arcsin = (e = e (arccos = (sin = cos (arctg = + (cos = sin

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, MATEMATIKA, šol l 06/7 Točko 0 v kateri je odvod enak 0, imenujemo stacionarna točka Globalni ekstremi:naj bo f : [a, b] R Funkcija f ima v točki 0 [a, b] globalni maksimum (globalni minimum f( 0 funkcije f, če velja f( f( 0 ; (f( f( 0 za vsak [a, b] Če je f : [a, b] R zvezna na [a, b] in odvedljiva na (a, b, potem se globalni ekstrem nahaja v stacionarni točki ali v krajišču intervala l Hopitalov izrek: Naj bosta f in g odvedljivi na (a, b Če za c (a, b velja f(c = g(c = 0, g( 0 za c in obstaja limita f ( L = lim c g (, f( potem obstaja tudi lim c g( in je enaka L f( Izrek velja tudi za limite oblike lim c g(, ko je f(c = g(c =, ko je c = ± in za enostranske limite Intervali naraščanja in padanja funkcije: Odvedljiva funkcija f narašča na intervalu (a, b, če je tam f ( 0, ali pa pada na intervalu (a, b, če je tam f ( 0 Konkavnost in konveksnost funkcije: Naj bo funkcija f odvedljiva na intervalu (a, b Pravimo, da je f konveksna (konkavna na (a, b, če za vsak 0 (a, b graf funkcije f G(f = {(, f( (a, b} leži nad (pod tangento na ta graf v točki ( 0, f( 0 Če je f dvakrat zvezno odvedljiva na (a, b in če je f ( 0 (f ( 0 za vsak (a, b, potem je f konveksna (konkavna na (a, b Točko, kjer funkcija f preide iz konveksnosti v konkavnost ali obratno, imenujemo prevojna točka ali prevoj funkcije f S pomočjo definicije odvajaj f( = cos (R: f ( = sin S pomočjo definicije odvajaj f( = Pokaži, da tangenta na graf funkcije f v poljubni točki oklepa s koordinatnima osema trikotnik s konstantno ploščino (R: f ( =, pl = Odvajaj (a f( = + 5 5 + 4 4, (R: f ( = + 6 4 5 6 + 6 (b f( = 4 4 + +, (R: f ( = 4 + + (c f( = e cos, (R: f ( = e (cos sin cos +sin (d f( = cos sin, (R: f ( = sin (e f( = sin 4 + cos 4, (R: f ( = sin 4 (f f( = e sin, (R: f ( = e sin cos + (g f( =, (R: f ( = ( (h f( = ( + sin, (R: f ( = ( + ( sin + ( + cos (i f( = arctg +, (R: f ( = (j f( = arctg + + (R: f ( =

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, MATEMATIKA, šol l 06/7 4 Izračunaj enačbo tangente na graf dane funkcije v točki 0 : (a f( = + + 6, 0 =, (R: y = 4 + 5 (b f( = cos, 0 = π, (R: y = + +π 6 (c f( = sin + 4 cos, 0 = 0 (R: y = + 4 5 Pokaži, da se krivulji y = in y = sekata pravokotno 6 Poišči globalne ekstreme na danem intervalu (a f( = arctg( na [, ], (R: ma ( (, π 4, min ( 0, π 4 (b f( = + na [0, 4] (R: ma [0,4] f( = f(4 = 8, min [0,4] f( = f(0 = 0 7 Poišči intervale naraščanja in padanja za f( = (R: Funkcija f pada za (,, drugje pa narašča 8 Iz 40 cm dolge žice oblikuj pravokotnik z največjo možno ploščino (R: Pravokotnik z največjo ploščino je kvadrat s stranico 0 cm 9 Imamo enakokraki trikotnik z osnovnico c in višino h Včrtaj mu pravokotnik z osnovnico na stranici c tako, da bo ploščina največja (R: stranici pravokotnika: a = c, b = h 0 Tovarna izdeluje literske konzerve v obliki pokončnega valja (brez pokrova Kolikšno mora biti razmerje med polmerom r in višino v konzerve, da bo pločevina najbolj racionalno izkoriščena? (R: r : v = : S pomočjo odvoda pokaži, da za vsak > 0 velja S pomočjo l Hospitalovega pravila izračunaj limite ln ln (a lim, (R: 0 (b lim 0 ( ln, (R: 0 (c lim 0 ( e, (R: tan sin (d lim 0 sin, (R: cos sin (e lim 0 (f lim ( ln, (R:, (R: ( (g lim, (R: ( (h lim, (R: ( + (i lim m n, m, n N, n 0, (R: m n (j lim +, (R: 0 4 + (k lim 4 +, (R: 4 (l lim, (R: tan sin (m lim 0, sin (R: (n lim, + (R:

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, MATEMATIKA, šol l 06/7 4 sin( (o lim 0, (R: sin m (p lim 0 sin n, m, n R, n 0, (R: m n sin(4 (q lim 0 +, (R: 8 (r lim 0 sin, (R: (s lim 0 tan sin, (R: e (t lim 0 cos, (R: Za vsako naslednjih funkcij določi naravno definicijsko območje, ničle, lokalne ekstreme, prevoje, intervale naraščanja in padanja ter konveksnosti in konkavnosti Razišči obnašanje funkcije na robu definicijskega območja in čimbolj natančno nariši graf funkcije (a f( = ( ( +, (b ( R: D f = R \ {}, f ima trojno ničlo v = in asimptoto y = 5 V = ima f pol, lim f( = in lim f( = Graf funkcije in asimptotota se sekata v točki (, 6 Prvi odvod je f ( = ( (+5, lokalni maksimum ima v = 5, f( 5 = 7 (+, in pada na intervalu ( 5, Drugi odvod je f ( = 4(, torej ima f prevoj v = in je (+ 4 konveksna na (, f( =, (c (d ( R: D f = [, 0 (0, ], v = 0 je pol, lim 0 f( = in lim 0 f( = Asimptote nima, v = ± sta ničli Prvi odvod je f ( =, lokalnih ekstremov ni, povsod pada Drugi odvod je f ( =, torej ima f prevoja v = ± ( (±, f = ±, in je konveksna na (, (0, ( f( = arctan, (R: D f = R\{}, f ima ničlo v = 0, asimptota y( = π 4, lim f( = π in lim f( = π Prvi odvod je f ( = +, zato funkcija povsod pada Drugi odvod je f ( = f ima prevoj v =, f( = π 4, in je konveksna na (, f( = arctan ( +, ( ( +, (R : D f = R \ {, } in f nima ničel Ker je f soda funkcija, je dovolj, če določimo limite lim f( = π, lim f( = π in lim f( = π 4, saj je graf simetričen glede na os z Odvod f je f ( = 4 +, lokalni maksimum ima v = 0, f(0 = π 4, in funkcija pada na intervalih (0, in (, Drugi odvod je f ( = (4, torej je funkcija konkavna na ( 4 + intervalu ( 4, 4 in ima prevoja v = ±, f 4 (± 4 = arctan +

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, MATEMATIKA, šol l 06/7 5 Dodatne naloge: Dan je funkcijski predpis f( = ( + e Določi definicijsko območje funkcije f in poišči njene ničle Določi vse stacionarne točke f ter poišči najmanjšo in največjo vrednost funkcije f na intervalu [0, 4] (R: D f = R, ničli ima v točkah = 0 in =, stacionarni točki sta = in =, maksimalna vrednost je f( = 6e, minimalna pa f(0 = 0 Poišči vse lokalne ekstreme funkcije f( = cos( sin( ter maksimum in minimum na intervalu [π, π] (R: Stacionarne točke: = kπ, k Z, maksimalna vrednost je f(π = 4π, minimalna pa f( π = π Poišči vse lokalne ekstreme funkcije f( = tan tan ter maksimum in minimum na intervalu [ π, π ] (R: Stacionarna točka = π 4, maksimalna vrednost je f(π 4 =, minimalna pa f( π = 4 S pomočjo odvoda pokaži, da za vse velja: + ( + ln (R: Pišemo: f( = + ( + ln, odvajamo in ugotovimo, da je na zahtevanem intervalu f ( 0, kar pomeni, da funkcija tam narašča Ker je f( = 0, mora biti torej f na danem intervalu pozitivna 5 S pomočjo odvoda pokaži, da za vse [0, π velja: tan ln(cos (R: Pišemo: f( = tan + ln(cos, odvajamo in ugotovimo, da je na zahtevanem intervalu f ( 0, kar pomeni, da funkcija tam narašča Ker je f(0 = 0, mora biti torej f na danem intervalu pozitivna 6 S pomočjo odvoda ugotovi, v kateri točki krivulje f( = 6 + 0 4 oklepa tangenta z osjo kot π 4 (R: T (, in T (, 7 Dan je funkcijski predpis f( = + Natančno določi definicijsko območje funkcije in razišči obnašanje funkcije na robu območja Poišči ničle, lokalne ekstreme in prevojne točke Določi intervale monotonosti, konveksnosti in konkavnosti funkcije f ter skiciraj njen graf (R: D f = R \ {}, v ima funcija pol, v neskončnosti pa se približuje asimptoti y = + Ničlo ima funkcija v točki = 0, lokalne ekstreme v točkah = 0 (lok maks in = (lok min, prevojev pa nima Funkcija narašča na intervalih (, 0 in (, ter pada na intervalih (0, in (, Pri < je funkcija konkavna, pri > pa konveksna 8 Dan je funkcijski predpis f( = ln Natančno določi definicijsko območje funkcije in razišči obnašanje funkcije na robu območja Poišči ničle, lokalne ekstreme in prevojne točke Določi intervale monotonosti, konveksnosti in konkavnosti funkcije f ter skiciraj njen graf (R: D f = (0,, blizu 0 gre funkcija proti 0, v neskončnosti pa neomejeno narašča, asimptote nima Ničlo ima funkcija v točki =, lokalni minimum v točki = e, prevojev pa nima Funkcija narašča na intervalu ( e, ter pada na intervalu (0, e Funkcija je povsod konveksna 9 Dan je funkcijski predpis f( = e Natančno določi definicijsko območje funkcije in razišči obnašanje funkcije na robu območja Poišči ničle, lokalne ekstreme in prevojne točke Določi intervale monotonosti, konveksnosti in konkavnosti funkcije f ter skiciraj njen graf (R: D f = R \ {0}, z leve strani 0 se funkcija približuje 0, z desne pa narašča v neskončnost V neskončnosti se funkcija približuje asimptoti y = + Ničel in prevojev funkcija nima, lokalni minimum pa ima v točki = Funkcija narašča na intervalih (, 0 in (, ter pada na intervalu in (0, Pri < 0 je funkcija konkavna, pri > 0 pa konveksna 0 Dan je funkcijski predpis f( = 4 4 +4 Določi definicijsko območje funkcije, ničle, stacionarne in prevojne točke, intervale monotonosti, konveksnosti in konkavnosti funkcije f Določi vrsto lokalnih

Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, MATEMATIKA, šol l 06/7 6 ekstremov in globalni minimum ter maksimum funkcije f na intervalu [, ] Skiciraj še graf funkcije! (R: D f = R, asimptote nima Ničle so v točkah = 0 in =, lokalni ekstremi v točkah = 0 (lok min, = (lok maks in = (lok min, prevoja pa sta v točkah = in = + Funkcija ( narašča na intervalih (0, in (, ter pada na intervalih (, 0 in (, Na intervalu ( (, + je funkcija konkavna, na intervalih, in +, pa konveksna Globalni maksimum na danem intervalu doseže funkcija v točki = in je enak 9, globalni minimum pa je 0, dosežen v točkah = 0 in = Dan je funkcijski predpis f( = + Določi definicijsko območje funkcije, ničle, stacionarne in prevojne točke, intervale monotonosti, konveksnosti in konkavnosti funkcije f Določi vrsto lokalnih ekstremov in globalni minimum ter maksimum funkcije f na intervalu [, ] Skiciraj še graf funkcije! (R: D f = R, asimptote nima Ničle so v točkah =, = in =, lokalna ekstrema v točkah = 7 (lok maks in = + 7 ( (lok min, prevoj pa v točki = Funkcija narašča na intervalih, 7 konkavna, pri > ( ( in + 7, ter pada na intervalu 7, + 7 Pri < je funkcija pa konveksna Na intervalu [, ] se globalna ekstrema ujemata z lokalnima Dan je funkcijski predpis f( = Določi definicijsko območje funkcije, ničle, stacionarne in + prevojne točke, intervale monotonosti, konveksnosti in konkavnosti funkcije f Določi vrsto lokalnih ekstremov in globalni minimum ter maksimum funkcije f na intervalu [, ] Skiciraj še graf funkcije! (R: D f = R, polov nima, v neskončnosti pa se približuje asimptoti y = + (seka jo v točki = Ničlo in prevoj ima funkcija v točki = 0, lokalnih ekstremov nima Funkcija vseskozi narašča Na intervalih (, 0 in (, + je funkcija konkavna, na intervalih ( 0, in ( +, pa konveksna Globalni minimum na danem intervalu doseže funkcija v točki = in je enak 5, globalni maksimum pa je 4 in je dosežen v točki = Zadnjič popravljeno: 07 (MP