NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA. Ekonomski istra`uvawa

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Ekonomski isra`uvawa III/2003

NARODNA BANKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA "Ekonomski israùvawa", Broj 8; III/2003 Publikacijaa prezenira ekonomski israùvawa na razli~ni emi od oblasa na ekonomijaa. Pogledie izneseni vo ovie israùvawa se na avorie na eksovie i ne sekoga{ gi iskaùvaa pogledie i savovie na Narodna banka na Republika Makedonija. Izdava~ki sove na NBRM: d-r Qube Trpeski Emilija Nacevska Du{anka Hrisova d-r Qubomir Kekenovski d-r Riso Gogovski m-r Anea Krsevska Ovaa publikacija se objavuva kvaralno. Komenarie i sugesiie moà da se ispraa na slednaa adresa: Izdava~ki sove Narodna banka na Republika Makedonija Kompleks banki b.b. 1000 Skopje Republika Makedonija Tel. (02) 3108 108 Telfaks (02) 3108 342; Teleks 51415 Narbam MB Elekronskaa verzija na "Ekonomski israùvawa" e dosapna na slednava inerne adresa: www.nbrm.gov.mk Kopirawe i umnoùvawe na ovoj maerijal ne e dozvoleno. Za korisewe na podaocie od ovaa publikacija e porebno da se ciira izvoro. 1

Vo ovoj broj: 1. Koncepo na sewora` i procenka na seworaò vo Republika Makedonija - Ana Mireska... (sr. 3) Seworaò, kako zna ajna kaegorija vo monearnaa eorija i prakika, vo klasi na smisla presavuva razlika pome u nominalnaa vrednos na parie i nivnie proizvodsveni ro{oci. Vo sovremeni uslovi, se javuvaa novi koncepi i aspeki na seworaò. Vo ovoj rud, najnapred se prezenirani eoreskie osnovi na seworaò, a vo prodolènie e dadena i procenka na seworaò vo Republika Makedonija. 2. Smekovodsveni koncepi i nivnio efek vrz sandardie za adekvanosa na kapialo i rezervie za pokrivawe na rizici - m-r Igor Davkov... (sr. 24) Vo ovoj rud e daden osvr na smekovodsvenio koncep spored realna vrednos, kako edno od akuelnie pra{awa od bankarskaa sfera vo me unarodni ramki. Prioa, avoro gi isaknuva prednosie i nedosaocie na akuelnio me{ovi smekovodsven koncep i koncepo spored realni vrednosi. Voedno, prezenirana e i povrzanosa pome u smekovodsvenie sandardi i supervizorskaa regulaiva za bankie. 2

Ana Mireska, Direkcija za israùvawe, NBRM, Vi{ israùva~ Koncepo na sewora` i procena na seworaò vo Republika Makedonija 1 1. Voved Koncepo na sewora` e bien elemen vo ramkie na monearnaa eorija i monearnaa poliika. Samio izraz za prv pa se javuva vo vremeo na zlanio sandard, koga sekoj gra anin imal pravo da raspolaga so zlani {ipki, preopeni vo forma na zlani monei. Provizijaa za ovaa usluga vo angliskaa erminologija se ozna~uva kako seignorage (spored.n. seignour, koj poseduval pravo na emisija na pari). Pojavaa na sovremenio pari~en sisem (sisem na kni`na valua, ~ija vrednos ne e vrzana za objekiven sandard), ja menuva i su{inaa na seworaò. Taka, spored najednosavnaa definicija, seworaò presavuva razlika pome u nominalnaa vrednos na parie i nivnie, relaivno niski proizvodsveni ro{oci. Seworaò moè da se razgleduva od aspek na odnosie pome u dràvaa i cenralnaa banka. Imeno, eden od alernaivnie izvori na finansirawe na buxeskio defici presavuva negovaa moneizacija, odnosno finansirawe preku zadolùvawe kaj cenralnaa banka. Soglasno monopolskaa pozicija na monearnaa vlas vo domeno na emisija na parie, moneizacijaa na deficio zna~i primarna emisija na pari, ili direkno "pe~aewe na pari". Mo`nosa dràvaa da obezbedi dopolnielnie prihodi preku kreirawe na monearna baza (primarni pari) se ozna~uva kako sewora` (seignorage). Prioa, vrednosa na seworaò moè da se proceni preku uvrduvawe na kupovnaa sila na emiiranie pari. Redefiniraweo na odnosie pome u dràvaa i cenralnaa banka, vo nasoka na zajaknuvawe na nezavisnosa na monearnaa vlas }e predizvika i promeni vo radicionalnio koncep na seworaò. Toj i ponaamu }e posoi kako poseben izvor na prihodi na dràvaa, no so izmenea priroda. Taka, pokraj radicionalnio koncep na monearen sewora`, vo sovremeni uslovi sî pove}e se zboruva za.n. fiskalen sewora`. Danoko od inflacija (inflaion ax) e koncep esno povrzan so seworaò. Imeno, moneizacijaa na buxeskio defici generalno predizvikuva povisoka sapka na inflacija, {o e eden vid skrieno odano~uvawe. Prioa, dokolku ekonomskie subjeki nasojuvaa da ja odrà kupovnaa sila (realnaa vrednos) na svojo dohod, }e mora da kumuliraa povisoki nominalni iznosi. Na akov na~in, nivnio raspoloìv dohod se namaluva (povisoko {edewe, poniska poro{uva~ka), iso kako i preku eksplicino odano~uvawe. Drèweo na povisok nominalen 1 Avoro izrazuva golema blagodarnos do m-r Anea Krsevska, direkor na Direkcijaa za israùvawe vo NBRM za isklu~ielno korisnie komenari, zabele{ki i sugesii, kako i do Magdalena Perovska, vraboena vo Direkcijaa za israùvawe za golemaa pomo{ pri kreiraweo na bazaa na podaoci za izraboka na rudo. 3

iznos na pari, preku seworaò ovozmoùva i povisoki prihodi za dràvaa. Vo ovoj slu~aj velime deka dràvaa se finansira preku danok od inflacija. 2. Definirawe na seworaò 2.1. Monearen i fiskalen sewora` Monearnio sewora` presavuva radicionalna definicija na seworaò. Spored ovaa definicija sekoe zgolemuvawe na monearnaa baza presavuva prihod na dràvaa. Promenie vo monearnaa baza presavuvaa rezula na ransakciie pome u cenralnaa banka i drugi subjeki (dràvaa, bankie i nerezideni). Taka: Kade: B = monearna baza NPD = neo pozicija na dràvaa NPB = neo pozicija na bankie NFA= neo devizna akiva OIN = osanai savki, neo B = NPD + NPB + NFA + OIN Ouka, monearnio sewora` moè da se izrazi kako: SE m B = B 1 P 1 Pri {o, P = sapka na inflacija, a = nabquduvanio period. Dokolku i imenielo i broielo se pomnoà so B -1, }e dobieme: SE m = B B B 1 B P 1 1 1 Ouka, monearnio sewora` e deerminiran od dve osnovni kaegorii: a) sapkaa na ras na monearnaa baza i b) realnio iznos na monearnaa baza. Koncepo na monearen sewora` e validen vo uslovi koga dràvaa ima neograni~ena mo`nos za finansirawe na svoie porebi preku primarna emisija na pari. Sovremenie rendovi sî pove}e ukaùvaa na jaknewe na nezavisnosa na cenralnaa banka. Toa preposavuva i pogolema finansiska nezavisnos na monearnaa vlas, odnosno isklu~uvawe na mo`nosa za krediirawe na dràvaa. Vo vakvi uslovi, akuelen e sovremenio koncep na sewora`, ili.n. fiskalen sewora`, koj se odnesuva na: 4

1. Vi{oko na prihodi na cenralnaa banka ransferiran vo buxeo; 2. Dràvnie obvrznici, okupeni od cenralnaa banka vo funkcija na operacii na ovoren pazar. 1. Srukuraa na profio na cenralnaa banka moè da se presavi na sledniov na~in: CB = inpcb/ F * ER + icrcb / b + icrcb / g ir V O Kade: CB = profi na cenralnaa banka inp cb/f = kamaen prihod na cenralnaa banka vrz osnova na deviznie sredsva ER = devizen kurs icr cb/b = kamaen prihod vrz osnova na plasmani kaj banki icr cb/g = kamaen prihod vrz osnova na plasmani kaj dràvaa ir = kamaen rashod na cenralnaa banka V = kursni razliki O = operaivni ro{oci 2. Vor izvor na prihodi za dràvaa moè da presavuva razlikaa pome u kamanie prihodi na dràvnie depozii kaj cenralnaa banka i kamanie rashodi na dràvnie obvrznici, okupeni od srana na cenralnaa banka pri operaciie na ovoren pazar. Dokolku goovinskio ek od cenralnaa banka kon dràvaa go ozna~ime so G, oga{: G = cb + Cr cb/g - icr cb/g Fiskalnio sewora` e ednakov na goovinskio ek (G), deflacioniran so soodvenaa sapka na inflacija: SE f = G/P=( cb + Cr cb/g - icr cb/g )/P Definiciie na monearnio i fiskalnio sewora` ukaùvaa na poednosavnio karaker na prvio. Imeno, koncepo na monearen sewora` (kako prihod za dràvaa) e uporebliv vo uslovi koga glaven ek na kreirawe na monearnaa baza se krediie na dràvaa odobreni od srana na cenralnaa banka, a promenie vo monearnaa baza se zna~ielno pogolemi od promenie vo profio na cenralnaa banka. Fiskalnio sewora` mnogu poadekvano gi izrazuva prihodie na dràvaa od cenralnaa banka. Prioa, vo onie zemji kade operaciie na ovoren pazar ne presavuvaa del od monearnio insrumenarium (poradi neposoewe ili neoperaivnos na dràvni harii od vrednos), fiskalnio sewora` vo celos se sovpa a so profio na cenralnaa banka ransferiran vo buxeo na dràvaa i isplaenie kamai na dràvnie depozii. 5

2.2. Bruo sewora` i negovie komponeni Za porebie na empiriskie israùvawa poadekvaen prisap presavuva uvrduvaweo na bruo seworaò i negovoo dezagregirawe na soodveni komponeni. Prioa, ovoj koncep rgnuva od ri osnovni definicii na seworaò 2 : Danok od inflacija, {o presavuva proizvod od sapkaa na inflacija i monearnaa baza (π *B, kade π e sapka na inflacija, a B monearna baza); Oporunieen ro{ok od drèwe na goovi pari, ili izguben kamaen prihod od drèwe na goovina (koja ne nosi prihod), nasproi mo`nosa za vloùvawe vo prinosni sredsva (i*b, kade i e nominalna kamana sapka); Vkupnie prihodi povrzani so kreiraweo na pari (µb+(r-n)a, pri {o µ e sapkaa na nominalen poras na monearnaa baza, (r-n) e razlikaa pome u realnaa kamana sapka i sapkaa na ras na naselenieo i a e realnio iznos na kamaonosni sredsva na dràvaa 3 ). Vkupnio bruo sewora` moè da se sfai kako realni bruo goovinski prilivi za dràvaa, povrzani so proceso na kreirawe na monearna baza. Bruo seworaò (S ) go dezagregirame na oddelni komponeni. S = S + S + S m i a m Prvaa komponena presavuva monearen sewora` ( S ), odnosno deflacionirana promena na monearnaa baza. Monearnio sewora` presavuva merka za vrednosa ransferirana od privanio sekor kon cenralnaa banka, kako nadomes za dobienio iznos na monearna baza (primarni pari). S m = M P Voraa komponena e prihod od sewora` vrz osnova na kamanie prihodi i na cenralnaa banka ( S ) i go presavuva kamanio prihod na cenralnaa banka vrz osnova na nejzinie pobaruvawa od nedràvnio sekor (kamanio prihod na cenralnaa banka vrz osnova na pobaruvawaa od dràvaa ne se vklu~eni, bidej}i sanuva zbor za inerni operacii pome u cenralnaa banka i dràvaa). S i i = p A p + i P f A f IR = IE P Kade, p A i cenralnaa banka, soodveno, dodeka f A presavuvaa obvrski na rezideni i nerezideni kon i p i f i se sodvenie nominalni kamani 2 Drazen, 1985 godina. 3 a<h. 6

sapki. IR i IE presavuvaa kamani prihodi i kamani rashodi na cenralnaa banka, soodveno. Treaa komponena ( S a ) presavuva prihodi od sewora` vrz osnova na raboeweo na cenralnaa banka. S a = RE IR P Kade RE se vkupnie prihodi na cenralnaa banka. 3. Makroekonomski aspeki na seworaò Vo makroekonomskie analizi, seworaò naj~eso se razgleduva od aspek na negovoo vlijanie vrz inflacijaa. Od aspek na komponenie na bruo seworaò, oa bi zna~elo deka akceno e saven na monearnio sewora`. Prioa, pokraj ova poednosavuvawe, vo analizaa monearnaa baza se supsiuira so pari~naa masa M1. Ovaa supsiucija e opravdana vo slu~aj koga posoi zna~ielno moneizirawe na buxeskio defici, pri {o dràvaa ovie sredsva gi korisi za isplaa na obvrskie kon doma{nio privaen sekor, koj pooa sredsvaa gi deponira vo bankie na kraok rok i so oa vlijae vrz visinaa na pari~naa masa M1. Soglasno definicijaa na monearnio sewora` (SE m ), generalno: dm SE m =, pri {o so mnoèwe na desnaa srana so M/M dobivame: P dm M M SE m = = µ, kade µe sapkaa na ras na pari~naa masa. P M P Ouka, monearnio sewora` e proizvod na sapkaa na ras na pari~naa masa i nejzinaa realna vrednos. Dokolku sapkaa na ras ja dekomponirame na realna sapka na ras na pari~naa masa i sapka na inflacija ( µ = r + π ), oga{: M M SE m = r + π -dokolku preposavime deka sapkaa na ras na pari~naa P P masa i kamanaa sapka se ideni~ni, izrazo (r+ π) moème da go zamenime so (i+ π ), kade i presavuva realna kamana sapka. So oa, seworaò }e presavuva proizvod od nominalnaa kamana sapka i realnio izraz na pari~naa masa, {o vsu{nos go presavuva ve}e spomenaio oporunieen ro{ok, kako forma na sewora`. 7

Vorio del od izrazo ( π M P ) go presavuva.n. danok od inflacija. Danoko od inflacija ne presavuva eksplicino odano~uvawe na ekonomskie subjeki. Imeno, ovoj vid na odano~uvawe se javuva vo uslovi koga visokie sapki na inflacija ja erodiraa kupovnaa sila na raspoloìvio dohod. Dokolku ekonomskie subjeki nasojuvaa da ja odrà realnaa vrednos na dohodo, ie }e mora da ja zgolemuvaa negovaa nominalna vrednos. So oa ie se prinudeni da ro{a pomalku, a so kumuliraweo na povisoki nominalni pari~ni iznosi (vo soglasnos so koncepo na sewora`) obezbeduvaa dopolnielni prihodi za dràvaa. So oa dràvaa raspolaga so dopolnielen izvor na prihodi. Koga dràvaa go finansira svojo defci preku emisija na pari, koi ekonomskie subjeki gi korisa za nadopolnuvawe na nominalnio raspoloìv dohod i odrùvawe na negovaa realna vrednos, velime deka dràvaa se finansira preku danok od inflacija. Prioa, vo uslovi koga realnaa vrednos na raspoloìvio dohod se odrùva konsanna, seworaò i danoko od inflacija se ideni~ni. Sepak, ova vo golema merka e eoreski prisap. Imeno, vakvoo odnesuvawe na ekonomskie subjeki ne e racionalno. Vo uslovi na visoka inflacija i namaluvawe na kupovnaa sila na parie, ekonomskie subjeki nasojuvaa da go namala raspoloìvio dohod, preku negovo invesirawe vo dobra so rajna vrednos. So oa doa a do namaluvawe i na nominalnaa i na realnaa vrednos na raspoloìvio dohod. Vo ovoj slu~aj pri rase~ki danok od inflacija, seworaò ima endencija na namaluvawe (ouka, iako ovie dva koncepa se esno povrzani, ne sekoga{ posoi ednakvos pome u danoko od inflacija i seworaò). Danoko od inflacija moè da se presavi kako proizvod od sapkaa na inflacija i realnaa vrednos na monearnaa baza, odnosno: prihodi od danok od inflacija = sapka na inflacija h realna vrednos na monearnaa baza 3.1. Maksimizirawe na seworaò Dokolku seworaò go reirame kako dano~en prihod, pra{aweo za negovoo maksimizirawe moè da se razgleduva preku negovo dekomponirawe na dano~na osnova i dano~na sapka. Vo ovoj slu~aj dano~na osnova bi presavuvala realnaa vrednos na monearnaa baza, a dano~na sapka presavuva nominalnaa sapka na ras na monearnaa baza. Ovde se namenuva pra{aweo za opredeluvaweo na maksimalnio iznos na prihodi na dràvaa vrz osnova na sewora`. Prioa, ova moè da se razgleduva vo uslovi na sacionarna ekonomija, odnosno vo uslovi na ramnoeà i vo uslovi na neramnoeà 4. 3.1.1. Maksimizirawe na seworaò vo model na sacionarna ekonomija Prihodie od seworaò ne moà permanenno da rasa. Taka, vo uslovi na dinamizirawe na sapkaa na nominalen ras na pari~naa masa (poras na dano~naa sapka), seworaò beleì ras, no oa isovremeno predizvikuva poras na nominalnie kamani sapki (povisok oporunieen ro{ok od drèwe na pari), {o doveduva do namaluvawe na realnio iznos na pari~naa masa 4 Bofinger, 2001. 8

(namaluvawe na dano~naa osnova). Maksimiziraweo na seworaò moè da se prikaè preku model na sacionarna ekonomija, ili model na ramnoeà. Ovoj model preposavuva visok kapacie za konrola na inflacijaa i ednakvos e na o~ekuvanaa i osvarenaa sapka na inflacija ( π = π ). Voedno, preposavuvame linearna funkcija na pobaruva~kaa za pari (negaivno korelirana so nominalnaa kamanaa sapka i poziivno so realnio dohod). Ako go definirame seworaò kako proizvod na nominalnaa sapka na ras na pari~naa masa i nejzinoo nivo izrazeno vo realna golemina, oga{ krivaa na seworaò moè da se presavi kako o~ki na razli~na kombinacija na ovie dve varijabli. Prioa, vo modelo na ramnoeà realnio iznos na pari~naa masa e konsanen, {o implicira ednakvos na sapkaa na inflacija i sapkaa na e nominalen ras na pari~naa masa ( µ = π = π ). Grafikon 1 Maksimizirawe na seworaò pri linearna funkcija na pobaruva~kaa za pari Preku zavisnosa na pobaruva~kaa za pari od nominalnaa kamana sapka, moè da se uvrdi zavisnosa na pobaruva~kaa za pari od sapkaa na inflacija, odnosno od nominalnaa sapka na poras na pari~naa masa (grafikon 1). Vrz osnova na ovie preposavki i prezeniranio grafikon, o~kaa Q e o~ka na maksimalen sewora`. Vo ovaa o~ka, na pobaruva~kaa za pari ñ odgovara nominalna sapka na poras na pari~naa masa µ m, pri koja inflacionaa elasi~nos na realnaa pobaruva~ka za pari e ednakva na 1. Sekoe ponaamo{no zgolemuvawe na nominalnaa sapka na ras na pari~naa masa implicira namaluvawe na seworaò. Ovaa konsaacija moè grafi~ki da se prikaè preku.n. Laferova kriva na seworaò (dijagram III). Spored ovaa kriva dinamiziraweo na nominalnaa sapka na ras na pari~naa masa predizvikuva poras na seworaò sî do opredelena o~ka (vo koja seworaò go posignuva svojo maksimum), po koja ponaamo{nio nominalen ras na pari~naa masa predizvikuva namaluvawe na seworaò. Imeno, vo ovaa o~ka sapkaa na inflacija e na nivo koe gi simulira ekonomskie subjeki da drà poniski realni iznosi na pari, {o doveduva do reducirawe na prihodie od sewora`. 9

Dokolku se preposavi eksponencijalna ili kvadrana funkcija na pobaruva~kaa za pari, razli~nie kombinacii na nominalnaa sapka na poras na pari~naa masa i seworaò iso aka }e formiraa Laferova kriva na seworaò, koja se razlikuva od prehodnaa po nemo`nosa da po~nuva od nula (grafikon 2). Grafikon 2 Laferova kriva na seworaò pri polu-logariamska funkcija na pobaruva~kaa za pari 3.1.2. Sewora` vo model na nesacionarna ekonomija Prvio model preposavuva{e ednakvos pome u o~ekuvanaa i osvarenaa sapka na inflacija. Sepak, vo realnosa mnogu ~eso sapkaa na inflacija koja ekonomskie subjeki ja o~ekuvaa (i koja presavuva edna od glavnie deerminani na realnaa pobaruva~ka za pari) moè da osapuva od osvarenaa sapka na inflacija. Od aspek na seworaò ova implicira mo`nos za obid za zgolemuvawe na seworaò nad negovio maksimum, {o }e rezulira so visoki sapki na inflacija. Grafikon 3 Seworaò i neo~ekuvana inflacija Grafikono 3 pokaùva deka dokolku se nasojuva da se osvari maksimalen sewora` SE m, pri o~ni o~ekuvawa na ekonomskie subjeki, nominalnaa sapka na ras na pari~naa masa reba da iznesuvaµ, {o }e implicira soodveno nivo na m 10

realna pobaruva~ka za pari od m m. Ambicijaa za nadminuvawe na maksimalnoo nivo na sewora` i pridviùvawe kon nivoo SE z, e osvarliva edinsveno dokolku ekonomskie subjeki bida pogre{no naso~eni preku.n. neo~ekuvana inflacija. Imaj}i predvid deka na kraok rok realnaa pobaruva~ka za pari e konsanna (m m ), za osvaruvawe na sewora` SE z, porebna e nominalna sapka na ras na pari~naa masa µ a. Dokolku ekonomskie subjeki svoie realni pari~ni iznosi gi prilagoda na visokaa inflacija i ja namala realnaa pobaruva~ka za pari na nivo od m a, prihodie od sewora` }e bida reducirani na SE a. So oa, sekoj obid za zgolemuvawe na seworaò nad negovoo maksimalno nivo rezulira vo namaluvawe na seworaò. Edinsvena alernaiva za zgolemuvawe na seworaò e ponaamo{no dinamizirawe na sapkaa na nominalen ras na pari~naa masa ( µ b ). Dokolku i ovoj pa ekonomskie subjeki gi prilagoda svoie o~ekuvawa i ne dozvola da bida izigrani, ie }e donesa odluka za ponaamo{no namaluvawe na nivnaa realna pobaruva~ka za pari. Vakvaa odluka }e predizvika u{e poinenzivno reducirawe na seworaò (SE b ). Vakvaa poliika na posojano zgolemuvawe na nominalnaa pari~na masa, vo krajna insanca }e rezulira so isklu~ielno visoki sapki na inflacija. Ovoj mehanizam ukaùva na mo`nosa od nadminuvawe na maksimalnoo mo`no nivo na sewora` edinsveno dokolku ekonomskie subjeki ne gi prilagoduvaa svoie o~ekuvawa, odnosno ne ja prilagoduvaa realnaa pobaruva~ka za pari. Vo sproivno, sekoj obid za nadminuvawe na maksimalnaa, krii~na o~ka na seworaò }e rezulira vo negovo namaluvawe, pri isovremeno zna~ielno akcelerirawe na inflacijaa. 4. Seworaò i nezavisnosa na cenralnaa banka Preku definiraweo na radicionalnio koncep na monearen sewora` i sovremenio koncep na fiskalen sewora`, moè da se zaklu~i deka visinaa na seworaò vo golema merka }e bide deerminirana od na~ino na definirawe na odnosie pome u cenralnaa banka (kako emien na pari) i dràvaa. Vo sovremeni uslovi, moderno posavenie cenralni banki nemaa uloga na direken kredior na dràvaa preku moneizacija na buxeskio defici ({o presavuva inflaorno finansirawe na deficio i sozdava preduslovi za visoki prihodi vrz osnova na danoko od inflacija). Ouka, osnoven preduslov za reducirawe ili eliminirawe na monearnio sewora` presavuva visokio sepen na nezavisnos na cenralnaa banka. Od aspek na zakonskaa regulaiva, kako osnovni preduslovi za reducirawe ili eliminirawe na monearnio sewora` se smeaa slednive: 1. Uvrduvawe na cenovnaa sabilnos kako zakonski definirana krajna cel na monearnaa poliika na cenralnaa banka; 2. Nedozvoleno krediirawe na dràvaa od srana na cenralnaa banka; 3. Vo funkcija na ispolnuvawe na prvie dva preduslova, poreben e visok sepen na polii~ka nezavisnos na cenralnaa banka. Porebaa od naglasuvawe na polii~kaa nezavisnos na cenralnaa banka se namenuva od pri~ina {o nejinoo de faco po~iuvawe ovozmoùva dosledno 11

sproveduvawe na poliikaa na cenralnaa banka i nepre~eno funkcionirawe na cenralnaa banka, soglasno uvrdenie zakonski propisi (posoeweo na de jure i de faco polii~ka nezavisnos na cenralnaa banka ovozmoùva visoka de faco ekonomska nezavisnos). Osnovni komponeni na polii~kaa nezavisnos na cenralnaa banka se slednive: Guvernero ne smee da bide nazna~uvan od srana na vladaa; Mandao na Guvernero ne smee da bide pokus od pe godini; Krieriumie za predvremeno prekinuvawe na mandao ne smea da bida od polii~ka priroda; Nieden od ~lenovie na Soveo ne smee da bide nazna~en od srana na vladaa; Ne smee da posoi obvrska vo Soveo da ~lenuva i presavnik na vladaa; Za monearnaa poliika ne smee da se bara soglasnos od vladaa; Cenralnaa banka mora da ima zakonska odgovornos za odrùvawe na monearnaa sabilnos; Treba da posoi zakonska odredba koja }e ja poddrùva bankaa vo slu~aj na konflik so vladaa. Ekonomskaa nezavisnos na cenralnaa banka se reflekira preku: Neposoewe na mo`nos za avomasko direkno krediirawe; Krediiraweo i kamanaa sapka se pod pazarni uslovi; Direknoo krediirawe e privremeno; Direknoo krediirawe e ograni~eno; Cenralnaa banka ne u~esvuva na primarnio pazar; Sie direkni kredii se kolaeralizirani; Eskonnaa sapka ja opredeluva cenralnaa banka; Supervizorskaa funkcija ne e vo nadle`nos na cenralnaa banka. Vrz osnova na navedenie sosavni komponeni na polii~kaa i ekonomskaa nezavisnos, se konsruira.n. indeks na nezavisnos na cenralnaa banka, kako relevanen elemen pri analizaa na seworaò. Sepak, ovie elemeni pred sî korespondiraa so mo`nosa za reducirawe na monearnio sewora`. Fiskalnio sewora` posoi vo sie ekonomii, nezavisno od nivnio sepen na razvienos. Negovaa visina }e bide deerminirana od visinaa na profio na cenralnaa banka ransferiran vo buxeo, kako i od obemo i uslovie na ransakciie so dràvni harii od vrednos (vo onie zemji kade ie posoja i se operaivni), vo ramkie na operaciie na ovoren pazar na cenralnaa banka. 5. Procena na seworaò vo Republika Makedonija Inflacionie performansi na makedonskaa ekonomija od 1995 godina navamu se isklu~ielno povolni. Taka, od dekemvri 1995 godina koninuirano se osvaruva ednocifrena godi{na sapka na inflacija. Cenovnaa sabilnos ovozmoùva odrùvawe na realnaa vrednos na raspoloìvio dohod na ekonomskie subjeki vo makedonskaa ekonomija, {o od aspek na seworaò ja eliminira mo`nosa od sozdavawe na disorzivni efeki preku danoko od inflacija. Kon ova pridones ima i endencijaa na reducirawe na buxeskio defici, so isklu~ok na 2001 godina (godina na bezbednosna kriza) i 2002 godina 12

(izborna godina), {o go namaluva riziko od pribegnuvawe kon seworaò kako izvor na finansirawe na dràvaa vo krajna insanca. Minimiziraweo na monearnio sewora` e pokrepeno i so redefiniraweo na odnosie pome u dràvaa i Narodna banka na Republika Makedonija (NBRM) vo nasoka na zgolemuvawe na sepeno na nezavisnos na NBRM i eliminirawe na finansiraweo preku NBRM, kako alernaiva za namaluvawe na buxeskio defici. Grafikon 4 Buxesko saldo i sapka na inflacija vo Republika Makedonija 5 50 40 30 20 10 0-10 Buxesko saldo (% od BDP) -2.9-1.2-0.5-0.4-1.7 0 2.5-6.3-5.6 Godi{na sapka na inflacija (%) 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 55.4 9.2 0.2 4.5-1.0 2.3 6.1 3.7 1.1 5.1. Uvrduvawe na indekso na nezavisnos na NBRM Pri analizaa na nezavisnosa na cenralnaa banka navedovme nekolku krieriumi preku koi se definira polii~kaa i ekonomskaa nezavisnos na cenralnaa banka, kako preduslov za reducirawe na seworaò. Vrz osnova na (ne)ispolnuvaweo na ovie krieriumi moè da se konsruira indekso na nezavisnos na cenralnaa banka 6. Indeks na polii~ka nezavisnos na NBRM 1992 1996 2002 Guvernero ne smee da bide nazna~uvan od srana na vladaa; + + + Mandao na Guvernero ne smee da bide pokus od pe godini; + + + Krieriumie za predvremeno prekinuvawe na mandao ne smea da bida od polii~ka priroda; - + + Nieden od ~lenovie na Soveo ne smee da bide nazna~en od srana na vladaa; + + + Vo Soveo ne smee zadolìelno da ~lenuva i presavnik na vladaa; + + + Za monearnaa poliika ne smee da se bara soglasnos od vladaa; + + + sabilnos; + + + vladaa - - - Maksimalen indeks 8 8 8 Osvaren indeks 6 7 7 5 Buxeskio defici vo 1993 godina iznesuva{e 13,4% od BDP, dodeka godi{naa sapka na inflacija dosigna 229,6%. 6 Indekso e uvrden vrz osnova na Zakono za NBRM od 1992 godina (godina na monearnoo osamosojuvawe), izmenie na Zakono doneseni vo 1996 godina i novio Zakon za NBRM od 2002 godina. Del od krieriumie koi ne se eksplicino uvrdeni vo zakonskie propisi, se reiraa kako neispolnei. 13

Indeks na ekonomska nezavisnos na NBRM 1992 1996 2002 Neposoewe na mo`nos za avomasko direkno krediirawe; - - + Kamanaa sapka na direknie kredii od srana na cenralnaa banka e pazarna; - + + Direknoo krediirawe e privremeno; + + + Direknoo krediirawe e ograni~eno; + + + Cenralnaa banka ne u~esvuva na primarnio pazar; - + + Sie direkni kredii se kolaeralizirani; - + + Eskonnaa sapka ja opredeluva cenralnaa banka; + + + Supervizorskaa funkcija ne e vo nadle`nos na cenralnaa banka. - - - Maksimalen indeks 8 8 8 Osvaren indeks 3 6 7 Tabelie pokaùvaa evolucija vo nasoka na pogolema nezavisnos na NBRM. So novio Zakon od 2002 godina, dràvaa nema pravo da korisi kredii od NBRM, so {o e isklu~ena moneizacijaa na buxeskio defici. So oa, vo makedonskaa ekonomija radicionalnio koncep na seworaò (monearen sewora` kreiran preku finansirawe na buxeskio defici) ne e popolno aplikaiven. 5.2. Procena na komponenie na bruo seworaò vo Republika Makedonija Za procena na komponenie na bruo seworaò vo Republika Makedonija, glavno se koriseni podaocie od bilanso na sosojba i bilanso na uspeh na NBRM. Analizaa se odnesuva na periodo 1993-2002 godina. Deflacioniraweo na oddelnie varijabli e izvr{eno so bazi~en indeks na ro{oci na ìvo (so baza, prosek 1995 godina) 7. 5.2.1 Monearen sewora` Vo soglasnos so definicijaa, visinaa i dinamikaa na monearnio sewora` e deerminirana od dinamikaa na pobaruva~kaa za primarni pari i sapkaa na inflacija vo nacionalnaa ekonomija. Vo Republika Makedonija, monearnaa baza (primarnie pari) 8 pokaùva visok sepen na nesabilnos. Ova, vo uslovi na zgolemuvawe na fleksibilnosa i pazarnosa na monearnio insrumenarium ({o ja namaluva verojanosa od primarna emisija preku direkno krediirawe na bankie), kako i jaknewe na nezavisnosa na NBRM ({o isklu~uva mo`nos za moneizacija na buxeskio defici) presavuva odraz na primenaa na sraegijaa na argeirawe na deviznio kurs, opredeleni sisemski promeni, kako i na posoeweo na {okovi od neekonomski karaker. 7 Tro{ocie na ìvo se korisa kako merka za inflacija od 2000 godina. Zaradi konzisennos, ie se korisa kako deflaor vo celio nabquduvan period. 8 Primarnie pari se sosoja od goovi pari vo opek i smekie na bankie kaj NBRM. Od fevruari 2002 godina izvr{eno e konsolidirawe na ìro smekie na bankie i smekie na zadolìelna rezerva. Vo funkcija na konzisennos, definicijaa na primarnie pari vo celio nabquduvan period ja vklu~uva i izdvoenaa zadolìelna rezerva. 14

Grafikon 5 Komponeni za procena na monearnio sewora` vo Republika Makedonija* 24 19 14 9 4 Godi{na promena na monearna baza (vo milijardi denari) Tro{oci na ìvo (baza, prosek 1995) -1 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 *Vo 1993 godina godi{naa promena na monearnaa baza i ro{ocie na ìvo iznesuvaa 2,641 milijarda denari i 96,9%, soodveno. Vrz osnova na godi{nie promeni na monearnaa baza i sapkaa na inflacija, sledena preku bazi~en indeks be{e uvrdena dinamikaa na monearnio sewora` vo Republika Makedonija za periodo 1993-2002 godina. Tabela 1 Monearen sewora` na NBRM Godina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Monearen sewora` (vo milioni denari) 1.341 2.298 332 1.029 947 188 1.116 3.842 3.810-45 Podaocie pokaùvaa deka vo Republika Makedonija monearnio sewora`, kako izvor na vkupnio bruo sewora` e isklu~ielno nesabilen. Vakvaa nesabilnos, vo uslovi na umereni sapki na inflacija, vo najgolema merka se dolì na zna~ielnie promeni vo monearnaa baza. Taka, vo 1994 godina prihodie od monearen sewora` zabeleàle poras od 71,4% kako posledica na zna~ielnoo dinamizirawe na pobaruva~kaa za goovi pari vo ovoj period. Vo 1995 godina, zna~ielno povlekuvawe na primarni pari e izvr{eno preku ransferirawe na smekie na buxeskie korisnici od depozinie banki vo NBRM. Voedno, bea vovedeni i blagajni~ki zapisi, kako insrumen na monearnaa poliika, {o ovozmoì dopolnielno povlekuvawe na likvidnos od bankarskio sisem. Vakvie dvièwa rezulirale so osro reducirawe na prihodie od monearen sewora` vo 1995 godina. Kreiraweo na primarni pari preku insrumenie za monearno regulirawe i ponaamo{noo inenzivirawe na pobaruva~kaa za goovi pari, presavuvaa glavnie fakori na povornoo zgolemuvawe na prihodie od monearen sewora` vo 1996 godina. 15

I pokraj zgolemenio ineres za vloùvawe vo blagajni~ki zapisi na NBRM, ponaamo{noo zgolemuvawe na nivoo na goovi pari vo opek i povisokio iznos na izdvoena zadolìelna rezerva 9 predizvikaa poras na primarnie pari vo 1997 godina, no so pozabaven inenzie vo odnos na prehodnaa godina. Voedno, vo dekemvri 1997 godina regisrirano e umereno zabrzuvawe na sapkaa na inflacija, {o pridonese kon pozna~ielno namaluvawe na realnaa vrednos na monearnaa baza. Kako kombiniran efek na ovie dvièwa, vo 1997 godina prihodie od monearnio sewora` se poniski. Poinenzivno namaluvawe na prihodie od monearen sewora` e regisrirano vo 1998 godina, {o se dolì na sabilnosa na sie komponeni na primarnie pari. Vo periodo 1999-2001 godina, i pokraj relaivnoo dinamizirawe na sapkaa na inflacija, monearnio sewora`, beleì permanenno zgolemuvawe. Rase~kio rend na prihodie od monearen sewora` vo ovoj period presavuva kombiniran efek od deluvaweo na nekolku fakori. Taka, vo 1999 godina Kosovskaa kriza predizvika zgolemena orienacija na ekonomskie subjeki kon drèwe na povisoki iznosi na goovina. Voedno, vo uslovi na zna~ielni devizni prilivi i poreba od odrùvawe na sabilnosa na nominalnoo sidro (deviznio kurs), NBRM izvr{i neo-okup na devizi, so {o vlijae{e vo nasoka na emisija na primarni pari. Osvarenio buxeski sufici vo 2000 godina i negovaa raspredelba za razli~ni nameni }e vlijae vo nasoka na zna~ielen poras na likvidnosa na bankie i nivoo na goovi pari vo opek. Kon inenzivnio poras na monearnio sewora` vo 2000 godina, pridones ima{e i zna~ielno povisokoo nivo na izdvoena zadolìelna rezerva (kako rezula na zna~ielnoo pro{iruvawe na depozinaa baza na bankie vo ovoj period). Reformaa na planio prome i negovoo prefrlawe vo ramkie na bankarskio sekor na krajo od 2001 godina deerminira{e zna~ielen ranzioren poras na goovie pari vo opek i zajaknuvawe na likvidnosnaa pozicija na bankie (soglasno pogolemie porebi za likvidnos za nepre~eno izvr{uvawe na operaciie na doma{nio plaen prome). Podgoovkie za voveduvawe na novaa evropska valua-evro i porebaa za konverzija na "invaluie" vo evra, iso aka pridonesoa kon inenzivirawe na pobaruva~kaa za goovi pari. Bezbednosnaa kriza so koja se soo~i Republika Makedonija vo 2001 godina predizvika kreirawe na primarni pari vo eko na godinaa preku inenzivno odlevawe na sredsva od dràvnie depozii (iako na godi{na osnova neo pozicijaa na dràvaa kaj NBRM presavuva{e ek na povlekuvawe na primarni pari). Sie ovie fakori deerminiraa godi{en, nominalen poras na primarnie pari, ideni~en so isio vo prehodnaa godina. Vo uslovi na zadràna dinamika na sapkaa na inflacija, nivoo na monearnio sewora` be{e re~isi ideni~no so nivoo od prehodnaa godina. I pokraj flukuaciie vo eko na godinaa, na krajo od 2002 godina vo uslovi na nezna~ielno godi{no namaluvawe na goovie pari vo opek i 9 Vidi fusnoa 8. 16

likvidnosa na bankie, monearnio sewora` ne presavuva{e izvor na prihodi za NBRM. Vo uslovi na umereni sapki na inflacija, nominalnie promeni na monearnaa baza se osnovna deerminana na visinaa i dinamikaa na prihodie od monearen sewora`. Prioa, analizaa pokaùva visoka nesabilnos na prihodie od monearnio sewora` na NBRM vo periodo 1993-2002 godina. Vo eko na ovoj period karakerisi~ni se flukuacii na monearnaa baza pod vlijanie na operaciie za odrùvawe na sabilnosa na deviznio kurs, promenie vo posavenosa na monearnio insrumenarium, kako i pod vlijanie na fakori od neekonomski i sisemski karaker. 5.2.2. Kamaen sewora` Kamanio sewora` presavuva deflacioniran neo kamaen prihod na cenralnaa banka. Prioa, kamanie prihodi i kamanie rashodi gi isklu~uvaa prihodie i rashodie koi proizleguvaa od odnosie na cenralnaa banka so dràvaa (poradi nivnio ineren karaker). Vrz osnova na podaocie od bilanso na uspeh na NBRM, procene e kamanio sewora` (kako izvor na vkupnio bruo sewora`) za Makedonija. Tabela 2 Kamaen sewora` na NBRM Godina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Kamaen sewora` (vo milioni denari) 184 701 429 645 663 591 637 1.081 950 390 Soglasno zakonskie odredbi, NBRM e insiucija koja ja koncipira i sproveduva monearnaa poliika, upravuva i rakuva so deviznie rezervi i vr{i depozini raboi, plasmani i rguvawe so harii od vrednos, plaen prome i drugi finansiski akivnosi za smeka na organie na dràvnaa vlas i organie na dràvnaa uprava. Vrz osnova na monopolo vo vr{eweo na ovie funkcii, eden od najva`nie izvori na prihodi za NBRM se kamanie prihodi. Najgolem del od kamanie prihodi poeknuvaa od prinosie od porfolioo na deviznie rezervi (kamai na deponirani sredsva vo sransvo, prinosi od vloùvawa vo harii od vrednos i sl.), kako i od doma{nie operacii na NBRM vo funkcija na sproveduvawe na monearnaa poliika (kamai po odobreni kredii na banki, prihodi od kazneni kamai in.). Od druga srana, NBRM ima kamani rashodi vrz osnova na deponiranie sredsva vo NBRM, kako i vrz osnova na hariie od vrednos (blagajni~ki zapisi), kako eden od osnovnie insrumeni na monearnaa poliika. 17

Grafikon 6 Kamani prihodi i kamani rashodi na NBRM 10 (vo milioni denari) 2500 2000 1500 1000 Kamani prihodi Kamani rashodi 500 0 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 Vo soglasnos so definicijaa, kamanio sewora` presavuva funkcija od nekolku fakori. Taka, kamanie prihodi se deerminirani od: a) osnovaa za presmeuvawe na prihodie (nivoo na devizni rezervi, obemo na odobrenie kredii na bankie in.); b) posavenosa na monearnaa poliika; v) prinoso na porfolioo na cenralnaa banka (kolku uspe{no cenralnaa banka gi invesira deviznie rezervi); g) dvièweo na sveskie kamani sapki (na primer kamanio prinos na deponiranie devizni rezervi na smeki vo sranski banki i sl.), d) discipliniranosa na bankie, od aspek na po~iuvawe na pravilaa i propisie vo odnosie so cenralnaa banka (od {o zavisi iznoso na prinosie vrz osnova na kazneni kamai) in. Kamanie rashodi na cenralnaa banka se deerminirani od osnovaa za presmeuvawe na kamaie i od kamanaa poliika. Analizaa na kamanio sewora` na NBRM pokaùva zna~ielen poras na prihodie od ovoj izvor vo 1994 godina. Pri re~isi nepromenei kamani rashodi (grafikon 4), vakvaa dinamika e posledica na povisokoo nivo na kamani prihodi, vo najgolema merka generirani od zna~ielnio poras na prihodie vrz osnova na kazneni kamai. Vo periodo 1995-1999 godina prihodie od kamanio sewora` se relaivno sabilni. Pozna~ielni flukuacii na kamanio sewora` se regisrirani vo poslednie ri godini. Taka, zna~ielnio poras na kamanio sewora` vo 2000 godina, vo najgolema merka presavuva refleksija na povisokio kamaen prinos od devizni operacii. Vo 2001 godina, NBRM se soo~i so porebaa od odrùvawe na sabilnosa na deviznio kurs i zadrùvawe na cenovnaa sabilnos vo ekonomijaa, vo uslovi na bezbednosna kriza. Toa podrazbira{e povisoka resrikivnos na monearnaa poliika (pri visoka fiskalna ekspanzija) preku zgolemuvawe na kamanie sapki na NBRM i direkni inervencii na deviznio pazar. Taka, vo eko na godinaa, kamanaa sapka na blagajni~kie zapisi dosigna 20% {o se odrazi vrz zna~ielno zgolemuvawe na kamanie rashodi, vrz osnova na harii od vrednos. Sepak, povisokie rashodi bea kompenzirani i nadminai preku prilivie vrz osnova na deviznie operacii, {o ovozmoì odrùvawe na kamanio sewora`. I pokraj namaluvaweo na kamanie rashodi, i vo 2002 godina ie sî u{e se odrùvaa na relaivno visoko nivo. 10 Gi isklu~uvaa prihodie i rashodie vrz osnova na odnosie so dràvaa. 18

Voedno, kamanie prihodi bea poniski vo odnos na prehodnaa godina, delumno reflekiraj}i ja depresijacijaa na amerikanskio dolar. Ovie dvièwa, vo 2002 godina deerminiraa namaluvawe na nivoo na kamaen sewora`. 5.2.3. Operaiven sewora` Operaivnio sewora` gi reflekira prihodie na cenralnaa banka, koi proizleguvaa od nejzinoo operaivno raboewe. Od aspek na NBRM, ovie prihodi vo najgolema merka se odnesuvaa na prihodie vrz osnova na dadeni uslugi, kako i evenualnie prihodi od poziivni kursni razliki. Grafikon 7 Vkupni prihodi na NBRM (vo milioni denari) 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 Operaivnio sewora` be{e procene vrz osnova na podaocie za vkupnie i kamanie prihodi od bilanso na uspeh na NBRM. Tabela 3 Operaiven sewora` na NBRM Godina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Operaiven sewora` (vo milioni denari) 24 76 33 73 97 147 162 243 752 284 So isklu~ok na 1995 godina i 2002 godina, operaivnio sewora` na NBRM beleì koninuiran poras. Rase~kio rend na operaivnio sewora` ukaùva na poras na obemo i efikasnosa na raboeweo na NBRM. Zna~ielni flukuacii na operaivnio sewora` se regisrirani vo 2001 godina i 2002 godina. Isklu~ielno visokio poras vo 2001 godina, vo golema merka gi reflekira visokie poziivni kursni razliki, kako i reguliraweo na odnosie so porane{na SFRJ i prilivo na sredsva vrz osnova na sukcesijaa. Trendo na apresirawe na deviznio kurs na denaro vo odnos na dolaro i visokaa sporedbena osnova od prehodnaa godina, vo 2002 godina rezuliraa so povorno normalizirawe na nivoo na operaiven sewora`. 19

5.2.4. Vkupen bruo sewora` vo Republika Makedonija Vrz osnova na procenkaa na komponenie na bruo seworaò vo Republika Makedonija, kako najzna~aen (no voedno i najmalku sabilen) izvor na prihodi od sewora` moè da se izdvoi monearnio sewora`. Sepak, relaivno golemo zna~ewe imaa i kamanio i operaivnio sewora`. Kusaa analiza na dinamikaa na komponenie na bruo seworaò, pokaùva deka i vo uslovi koga moneizacijaa na buxeskio defici e isklu~ena, seworaò e zna~aen izvor na prihodi. Toj zavisi od efikasnosa na raboeweo na cenralnaa banka, sabilnosa na ekovie na kreirawe i povlekuvawe na primarni pari, ekserni fakori in. Grafikon 8 Komponenie na bruo seworaò kako procen od BDP 2.50 2.00 1.50 1.00 0.50 0.00-0.50 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Monearen sewora` 2.27 1.57 0.20 0.58 0.51 0.10 0.53 1.63 1.63-0.02 Kamaen sewora` 0.31 0.48 0.25 0.37 0.36 0.30 0.30 0.46 0.41 0.16 Operaiven sewora` 0.04 0.05 0.02 0.04 0.05 0.08 0.08 0.10 0.32 0.12 Od aspek na odr`livosa (prifalivosa) na bruo seworaò kako izvor na prihodi za cenralnaa banka, naj~eso kako gorna granica se smea nivoo od 1% od BDP 11. Vrz osnova na oddelnie komponeni, moème da go uvrdime vkupnio bruo sewora` vo Republika Makedonija. 11 Hochreier E., R. Rovelli, G. Wincker, Cenral Banks and Seignorage: A Sudy of Three Economies in Transiion, 1996. 20

Grafikon 9 Bruo sewora` kako procen od BDP 12 5.00 4.50 4.00 3.50 3.00 2.50 2.00 1.50 1.00 0.50 0.00 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Makedonija Polska Po 1994 godina, bruo seworaò ja nadminuva gornaa granica edinsveno vo 2000 godina i vo 2001 godina. Prioa, vakvie dvièwa se posledica na nevoobi~aeno silnaa dinamika na poras na prihodie od monearnio sewora`. Kako {o pokaùva analizaa na dvièwaa vo 2002 godina, dvièwaa vo 2000-2001 godina ne se odr`livi i se rezula na fakori od sisemski i neekonomski karaker. 13 Od aspek na prose~nio bruo sewora` vo Republika Makedonija, vo eko na nabquduvanio period (1993-2002 godina) oj iznesuva 1,3% od BDP. Komparaivnaa analiza na prose~nio bruo sewora` vo Republika Makedonija i Polska za periodo 1993-2000 godina ukaùva na popovolna sosojba vo na{aa zemja. Taka, prose~nio bruo sewora` vo Republika Makedonija vo ovoj period iznesuva 1,3% od BDP, nasproi Polska kade ovoj pokazael iznesuva 2,1% od BDP. 5.3. Fiskalen sewora` vo Republika Makedonija Od aspek na seworaò kako izvor na prihodi za dràvaa, vo uslovi koga ne posoi mo`nos za finansirawe na dràvaa preku direkno zadolùvawe kaj cenralnaa banka (kako {o e slu~aj so Republika Makedonija), monearnio sewora` nema zna~ewe. Mnogu podobra merka za finansiraweo na buxeskio defici presavuva sovremenio koncep na seworaò ili.n. fiskalen sewora`. Ovoj vid na sewora` presavuva izvor na prihodi vrz osnova na vi{oko na profi {o cenralnaa banka go ransferira vo buxeo i osanaie neo goovinski ekovi od cenralnaa banka kon dràvaa. Koncepo na fiskalen sewora` e aplikaiven za Republika Makedonija. Imeno, soglasno zakonskie odredbi, NBRM ima obvrska vi{oko na profi da go ransferira vo Buxeo. Voedno, NBRM e banka na dràvaa, so {o del od nejzinie kamani rashodi se generirani od kamaie koi NBRM gi pla }a na deponiranie sredsva na dràvaa. Od aspek na kamanie prihodi od odnosie so dràvaa, sosojbaa vo Makedonija e specifi~na. Imeno, dràvaa sî u{e ne emiira dràvni harii od vrednos za finansirawe na buxeskio defici, koi bi moèle da presavuvaa osnova za 12 Sli~na analiza za seworaò e napravena i za Polska, za periodo od 1990 godina do 2000 godina. Ovde grafi~ki ja prikaùvame sporedbaa na podaocie za periodo od 1993 godina do 2000 godina (period na sovpa awe na analizaa). 13 Vidi ja analizaa na monearnio sewora`. 21

operacii na ovoren pazar vo visinska smisla. Vo Republika Makedonija dràvnie obvrznici se emiirani vo proceso na sanacija na bankarskio sisem. Prioa, i NBRM vo svoeo porfolio raspolaga so del od ovie obvrznici, koi imaa reman na doma{en javen dolg. Vrz osnova na podaocie od bilanso na uspeh na NBRM za vi{oko na profi, neo kamanio prihod na dràvaa od NBRM i sapkaa na inflacija moème da go presmeame fiskalnio sewora` vo Republika Makedonija. Dokolku prvie dve komponeni (vi{oko na profi i neo kamanio prihod gi ozna~ime so goovinski ek od NBRM kon dràvaa, G), oga{ fiskalnio sewora` (SE f ) moè da se presmea preku slednaa formula: SE f = G/P=( cb + Cr cb/g - icr cb/g )/P. 14 Tabela 4 Fiskalen sewora` vo Republika Makedonija Godina 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 Fiskalen sewora` (vo milioni denari) 52 178 20 229-73 -47-1 481 417-49 Podaocie ukaùvaa na visok sepen na varijabilnos na prihodie od fiskalen sewora`. Prioa, vo periodo 1997-1999 godina prilivo na sredsva e vo nasoka od Buxeo na RM kon NBRM. Imeno, vo 1997 godina NBRM izvr{i okup na dràvnie obvrznici, emiirani vo funkcija na prezemawe na obvrskie vrz osnova na zamrznaie devizni {edni vlogovi. So oa NBRM sozdade dopolnielen izvor na kamani prihodi. Taka, vo 1997 i 1998 godina odlivie od Buxeo kon NBRM vrz osnova na ovaa kamaa go nadmina iznoso na goovinskio priliv od NBRM kon dràvaa. Vo 1999 godina, i pokraj relaivnio balans pome u kamanie prihodi i rashodi od odnosie so dràvaa, regisrirano e zna~ielno namaluvawe na vi{oko na profi {o rezulira{e so negaiven fiskalen sewora`. Vo 2000 godina, fiskalnie performansi bea isklu~ielno povolni i rezuliraa so buxeski sufici. Vakvie dvièwa ovozmoìja visoko nivo na denarski dràvni depozii vo NBRM vo periodo 2000-2001 godina i visoki kamani prilivi vo buxeo na dràvaa. Voedno, vo ovoj period regisrirano e visoko nivo na vi{ok na profi, {o rezulira{e so zna~ielno zgolemuvawe na prihodie vrz osnova na fiskalen sewora`. Povornoo osvaruvawe na negaiven fiskalen sewora` vo 2002 godina e deerminirano od dva fakora: 1) namaluvawe na kamanie prihodi na dràvaa vrz osnova na denarskie depozii deponirani vo NBRM, pri nivno ponisko nivo i 2) i pokraj zgolemuvaweo na efikasnosa na raboeweo na NBRM ({o se reflekira preku poniskoo nivo na kamani i operaivni rashodi), poniskoo nivo na kamani prihodi vrz osnova na devizni akivnosi, visokaa sporedbena osnova na kaegorijaa drugi prihodi, kako i zna~ielnoo namaluvawe na prihodie vrz osnova na kursni razliki rezuliraa so zna~ielno reducirawe na vi{oko na profi prefrlen vo buxeo na dràvaa. 6. Zaklu~ok Analizaa pokaùva deka monearnio sewora` presavuva najzna~aen izvor na sewora`-prihodi za NBRM. Prioa, negovaa nesabilnos ne sozdava mo`nos za posojano popirawe vrz ovoj prihod (na primer vo 2002 godina 14 Objasnuvawaa na oznakie se dadeni pri definiraweo na fiskalnio sewora`. 22

monearnio sewora` e negaiven). Negovaa nesabilnos e prirodna, vo uslovi koga NBRM primenuva sraegija na argeirawe na deviznio kurs, so {o monearnaa baza se javuva kako apsorber na sie efeki koi proizleguvaa od poliikaa na odbrana na deviznio kurs (dokolku ne bida serilizirani). Dopolnielen efek vrz monearnaa baza e i visokoo u~esvo na goovie pari vo opek, ~ie dvièwe e avonomno i e{ko moè da se konrolira. Nemo`nosa za moneizacija na buxeskio defici vo Makedonija, ja isklu~uva mo`nosa od sozdavawe na prihodi za dràvaa vrz osnova na ovoj vid na sewora`. Modernio koncep na sewora` ili.n. fiskalen sewora` e aplikaiven i za Makedonija. Vo sporedba so monearnio sewora`, fiskalnio sewora`, vo prosek e pomalku zna~aen izvor na prihodi. Od druga srana, za razlika od monearnio, fiskalnio sewora` vo celos presavuva direken prihod za buxeo. Sepak, vo Republika Makedonija oj ne samo {o ne e dovolen za da pridonese kon zna~ielno reducirawe na buxeskio defici, uku vo ~eiri od dese analizirani godini regisrirani se i goovinski prilivi od dràvaa kon cenralnaa banka. So oa seworaò sfaen kako eksenzivno finansirawe od srana na cenralnaa banka, vo Republika Makedonija e sveden vo razumni ramki. Vakvaa sosojba, vo golema merka e rezula na modernaa posavenos na NBRM i zna~ielnio progres vo redefiniraweo na odnosie pome u dràvaa i NBRM. Korisena lieraura:: 1. Bofinger P., Moneary Policy, Goals, Insiuions, Sraegies and Insrumens, Oxford Universiy Press, 2001. 2. Cukrowski J., From Transiion o European Moneary Inegraion: Revenues from Seignorage in Poland, CASE-CEU, 2002. 3. Godi{en izve{aj na NBRM, razli~ni godini. 4. Hochreier E., R. Rovelli, G. Wincker, Cenral Banks and Seignorage: A Sudy of Three Economies in Transiion, 1996. 23

M-r Igor Davkov, M-r Igor Davkov, [ef na osek za monioring, konzervaorsvo i likvidacija na problemai~ni banki, Direkcija za supervizija, NBRM SMETKOVODSTVENI KONCEPTI I NIVNIOT EFEKT VRZ STANDARDITE ZA ADEKVATNOSTA NA KAPITALOT I REZERVITE ZA POKRIVAWE NA RIZICI 1. Voved Edno od posebno va`nie pra{awa vo bankarskaa indusrija e dali reba da bide prifaen koncepo na smekovodsvo spored realna vrednos, kako {o se predlaga od niza smekovodsveni asocijacii. Vo eko na 90-ie godini od minaio vek smekovodsvenaa evidencija kaj bankie doìvea ranzicija od koncep celosno zasnovan na isoriski ceni na me{ovi koncep koj opfa}a evidenirawe po isoriski ceni i po realna vrednos. Me unarodnie i nacionalnie smekovodsveni asocijacii se vo dilema dali da predloà bankie sie svoi finansiski insrumeni vo finansiskie izve{ai da gi prikaùvaa po realna (pazarna) vrednos ili da go korisa me{oviio model spored koj finansiskie insrumeni za rguvawe se prikaùvaa po pazarna vrednos dodeka krediie i finansiskie insrumeni koi se ~uvaa do dosasuvawe se prikaùvaa po isoriski ceni (koncepo koj go predviduva MSS 39). Ova ima posebno zna~ajni implikacii vrz bankie, za koi finansiskie insrumeni presavuvaa najgolem del od sredsvaa i obvrskie. Narodna banka na Republika Makedonija ima poseben ineres vo debaaa okolu smekovodsvenio koncep koj go primenuvaa i }e go primenuvaa bankie bidej}i zna~ajno vlijae vrz bankarskaa indusrija od aspek na va`nosa koja ja ima objavuvaweo na finansiskie izve{ai za finansiskaa sabilnos i efikasnos i od pri~ina {o smekovodsvenie sandardi moà da vlijaa vrz odnesuvaweo na bankie. Me{oviio smekovodsven koncep be{e razvien vo eko na 90-ie kako odgovor na promenlivaa uporeba na finansiskie insrumeni, a iso aka i sozdavaweo na novi finansiski insrumeni za koi koncepo na smekovodsvo spored isoriska vrednos ne e soodveen. Me unarodnoo iskusvo pokaà deka za razlika od rgovcie so harii od vrednos koi radicionalno svoie rgovski porfolija gi prikaùvaa po pazarna vrednos, bankie radicionalno preendirale isie da gi prikaùvaa po isoriski ceni. Me uoa me unarodnie banki vo eko na poslednaa decenija od minaio vek po~naa poakivno da rguvaa so harii od vrednos i da odrùvaa rgovski pozicii, a isoriskio koncep na smekovodsvo posepeno sanuva{e pomalku soodveen za evidenirawe i prezenirawe na ovie pozicii. Razvojo na me unarodnio finansiski pazar, kako i voveduvaweo na derivaivnie finansiski insrumeni u{e pove}e gi uslo`nuva{e pra{awaa vo odnos na smekovodsvenio reman i prezenacijaa na finansiskie izve{ai na me unarodno akivnie banki. I pokraj razvojo na finansiskio pazar, bankie seu{e preendiraa najgolem del od svoie sredsva i obvrski da gi ~uvaa do nivnaa dosasanos i se vrednuvaa vo smekovodsvenaa evidencija po koncepo na isoriski ceni, a posebno krediie i nivnie izvori 24

na sredsva se prikaùvaa spored prehodno navedenio koncep. Tekovnaa debaa koja se vodi pome u me unarodnie i nacionalnie smekovodsveni asocijacii e dali sie finansiski insrumeni reba da bida prikaàni po pazarna vrednos bez ogled dali bankaa }e gi ~uva do dosasuvawe. Koncepo na isoriski ceni bil razvien ne kako sredsvo za uvrduvawe na ekonomskaa vrednos uku kako sisem za sledewe na sredsvaa i resursie {o vleguvaa i izleguvaa od delovnio subjek so cel da se spre~i nivna evenualna zlouporeba. Vo po~eoko na 90-ie godini pome u me unarodnie i nacionalnie smekovodsveni asocijacii kako i bankarskie supervizori posoe{e jasen sav deka radicionalnie smekovodsveni prisapi onevozmoùvaa evidenirawe na finansiskie insrumeni spored nivnaa realna vrednos. Bankarskaa supervizija preku Bazelskio Komie za Bankarska Supervizija na ovie dvièwa odgovori preku voveduvaweo na meodologijaa za adekvanosa na kapialo vo 1988 godina, sozdadena so cel da go opfai kredinio rizik od von-bilansnie insrumeni. Vo oa vreme i nacionalnie i me unarodnie smekovodsveni asocijacii po~naa da vr{a revidirawe vo odnos na smekovodsvenio reman, vrednuvaweo i prezenacijaa na bilansnie i von-bilansnie finansiski insrumeni. 2. Prednosi i nedosaoci na dvaa koncepa Vo ovoj del }e bide izvr{en osvr na soodvenie prednosi od edna srana, vo odnos na zadrùvaweo na momenalno korisenio me{ovi prisap, i od druga srana posepenoo preminuvawe kon koncepo na smekovodsvo spored realni vrednosi. Smekovodsvenoo evidenirawe spored realni vrednosi bi zna~elo vo uvrduvaweo na koncepo na smekovodsvo pove}e da ne se pravi razlika vo smekovodsvenio reman vrz osnova na planiranio period na ~uvawe na finansiskie insrumeni od srana na bankie (koncepo predviden vo MSS 39). Primenaa na koncepo na realni vrednosi ovozmoùva pribli`no celokupnio bilans na sosojba da bide prikaàn vrz osnova na nivnie ekonomski vrednosi. Iako Republika Makedonija seu{e ima dosa nelikviden i nerazvien pazar na koj se rguvaa dol`ni~ki i sopsveni~ki harii od vrednos, a iso aka i bankie se dosa inerni vo smisla na invesirawe vo harii od vrednos i nasap na berzaa. Sepak, ineresno e da se sogladaa smekovodsvenie koncepi za evidenirawe i prezenirawe na finansiskie insrumeni. Imeno, me unarodnaa prakika pokaàla deka dokolku bankie sosema odvoeno upravuvaa so svoie rgovski porfolija, me{oviio koncep verojano bi bil sosema adekvaen. Me uoa, akvoo dvoewe na rgovskie i kredinie porfolija ~eso i se pove}e ne go odrazuvaa na~ino na koj bankie upravuvaa so rizicie i ja voda svojaa smekovodsvena evidencija. Finansiskie insrumeni vo rgovskoo porfolio na primer ~eso se korisa za "hexirawe" (hedging) na riziko na kamanie sapki {o proizleguva od kredinoo porfolio. 25