POGOJI ZA UPORABO SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAČNIH POTEH IN PLAČILNI POGOJI

Σχετικά έγγραφα
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

Kotne in krožne funkcije

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Osnove elektrotehnike uvod

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

8. Diskretni LTI sistemi

Splošno o interpolaciji

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

7 Značilnosti poučevanja v razredu

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

1. Trikotniki hitrosti

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

IZVODI ZADACI (I deo)

1 Mednarodna primerjava matematičnih dosežkov

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

- Geodetske točke in geodetske mreže

Kotni funkciji sinus in kosinus

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

ODLOK O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI VRHNIKA neuradno prečiščeno besedilo. 1. člen

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

PROCESIRANJE SIGNALOV

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen (namen)

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Osnove matematične analize 2016/17

P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

DOKUMENTI 1. o pristopu Helenske republike k Evropskim skupnostim. Uradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Št. 7 /

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

STANDARD1 EN EN EN

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

15106/15 ADD 1 /mr HR

PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

1. izpit iz Diskretnih struktur UNI Ljubljana, 17. januar 2006

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

Fazni diagram binarne tekočine

PRILOGE. k predlogu. direkitve Evropskega parlamenta in Sveta. o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev)

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

Spoznajmo sedaj definicijo in nekaj osnovnih primerov zaporedij števil.

1 Fibonaccijeva stevila

Iskazna logika 3. Matematička logika u računarstvu. novembar 2012

Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1

UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka

Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih funkcij v poljubnem trikotniku. Kosinusni in sinusni izrek.

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

17261/13 lst 1 DG B 4B

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko MATEMATIKA. Polona Oblak

Shefferjeva polinomska zaporedja

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Matematika. Funkcije in enačbe

Svet Evropske unije Bruselj, 19. junij 2015 (OR. en)

( , 2. kolokvij)

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

Funkcije več spremenljivk

vezani ekstremi funkcij

Klasifikacija blizu Kelerovih mnogostrukosti. konstantne holomorfne sekcione krivine. Kelerove. mnogostrukosti. blizu Kelerove.

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

nipulating Crane (dvigalo za manipulacijo z gorivom v bazenu za izrabljeno gorivo).

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

10973/16 ADD 5 MKW/kok DGC 1A

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

Transcript:

Priloga 2 POGOJI ZA UPORABO SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAČNIH POTEH IN PLAČILNI POGOJI [Besedilo je potrdila Razširjena komisija. Veljati je začelo 1. oktobra 2007.] Izdano v letu 2007 (Ta različica nadomesti izdajo št. 06.60.02/2.)

POGOJI ZA UPORABO SISTEMA PRISTOJBIN NA ZRAČNIH POTEH 1. ČLEN 1. Pristojbina se zaračuna za vsak let, izveden v skladu s postopki, določenimi za izvajanje standardov in priporočene prakse Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, opravljen v zračnem prostoru v pristojnosti držav pogodbenic. Za namen pristojbin na zračnih poteh se zračni prostor razdeli na območja zaračunavanja pristojbin na zračnih poteh, ki jih določijo države pogodbenice in so navedena v seznamu v Dodatku 1 teh pogojev. 2. Pristojbina pomeni plačilo stroškov, ki jih imajo države pogodbenice v zvezi z navigacijskimi napravami in storitvami na zračnih poteh ter v zvezi z izvajanjem sistema pristojbin na zračnih poteh, pa tudi stroškov, ki jih ima EUROCONTROL z izvajanjem tega sistema. 3. Za pristojbine, ki nastanejo v določenem območju zaračunavanja, ki je v pristojnosti ene izmed držav pogodbenic, se lahko predpiše plačilo davka na dodano vrednost (Value Added Tax; v nadaljnjem besedilu: VAT). V tem primeru lahko EUROCONTROL ta davek zaračunava pod pogoji in v skladu s pravili, o katerih se je dogovoril z zadevno državo. 4. Pristojbine, ki nastanejo v določenem območju zaračunavanja, so lahko predmet ene ali več spodbujevalnih shem. EUROCONTROL lahko uvede spodbujevalno shemo pod pogoji in v skladu s pravili, o katerih se je dogovoril z zadevno državo. 5. Oseba, ki mora plačati pristojbino, je oseba, ki je upravljala zrakoplov v času izvedbe leta. Če identiteta operatorja ni znana, se šteje, da je operator zrakoplova njegov lastnik, razen če dokaže, katera druga oseba ga je upravljala v omenjenem času. 2. ČLEN Za vsak let, ki vstopi v zračni prostor z območji zaračunavanja, ki so navedena v seznamu v Dodatku 1 teh pogojev, se zaračuna enotna pristojbina (R), ki je enaka vsoti pristojbin za letenje v zadevnem zračnem prostoru z območji zaračunavanja, in sicer: R = Σ r i. n Posamezna pristojbina (r i ) za lete v območju zaračunavanja (i) se izračuna v skladu z določbami v 3. členu. 3. ČLEN Pristojbina za let v danem območju zaračunavanja (i) se izračuna po naslednji formuli: ri = ti x Ni, pri čemer (ri) pomeni pristojbino, (ti) ceno za enoto storitve in (Ni) število enot storitve v zvezi s takim letom. 4. ČLEN Število enot storitve iz prejšnjega člena, označeno z (N i ), se za določen let izračuna s formulo: Ni = di x p, kjer je (d i ) količnik razdalje v zvezi z območjem zaračunavanja (i), (p) pa je količnik teže (mase) zadevnega zrakoplova.

5. ČLEN 1. Količnik razdalje (d i ) se izračuna tako, da se število kilometrov razdalje velikega kroga deli s sto (100), in sicer med: letališčem odhoda v območju zaračunavanja oziroma točko vstopa v to območje (i) in prvim namembnim letališčem v območju zaračunavanja oziroma točko izhoda iz tega območja (i). Omenjeni vstopna in izstopna točka sta tisti točki, kjer zračna pot, opisana v načrtu leta, prečka lateralne meje omenjenega območja zaračunavanja. Ta načrt leta vključuje vse spremembe, ki jih operator izvede v prvotno prijavljenem načrtu leta, in vse spremembe, potrjene s strani operatorja, ki so posledica ukrepov upravljanja pretoka zračnega prometa. 2. Vendar pa za tiste lete, ki se končajo na letališču, s katerega je zrakoplov vzletel, in med katerimi ni bilo nobenega vmesnega pristanka (krožni leti), velja člen 5.1, razen v naslednjih dveh primerih: a) za krožne lete, ki potekajo izključno v enem območju zaračunavanja, se količnik razdalje izračuna tako, da se število kilometrov razdalje po velikem krogu med letališčem in točko, ki je od njega najbolj oddaljena, deli s sto (100) in pomnoži z dve (2); b) za krožne lete, ki potekajo v več kot enem območju zaračunavanja, velja člen 5.1, razen za tisto območje zaračunavanja, ki zajema točko, ki je od letališča najbolj oddaljena. V tem primeru se količnik razdalje izračuna tako, da skupno število kilometrov razdalje po velikem krogu med točko vstopa v območje zaračunavanja in najbolj oddaljeno točko in od te najbolj oddaljene točke do točke izhoda iz območja zaračunavanja deli s sto (100). 3. Za vsak vzlet z ozemlja države pogodbenice in za vsak pristanek na ozemlju države pogodbenice se razdalja, ki se upoševa, zmanjša za dvajset (20) kilometrov. 6. ČLEN 1. Količnik teže (mase) (p) izražen kot številka z dvema decimalnima mestoma je kvadratni koren iz količnika števila največje dovoljene vzletne mase zrakoplova izražene v metričnih tonah z enomestnim decimalnim številom, ki je navedena v spričevalu o plovnosti, letalskem priročniku ali drugem ustreznem uradnem dokumentu, in števila petdeset (50), in sicer: p = najv. dov. vzlet. teža (masa) zrakoplova 50. Kadar organom, ki so odgovorni za izterjavo pristojbin, največja dovoljena vzletna masa zrakoplova ni znana, se za izračun količnika teže (mase) upošteva znana teža (masa) najtežjega zrakoplova istega tipa. 2. Za zrakoplov, ki ima več različnih dovoljenih največjih vzletnih tež (mas), se količnik teže (mase) izračuna na osnovi najvišje dovoljene vzletne teže (mase), ki jo za takšen zrakoplov predpiše država, v kateri je zrakoplov registriran.

3. Kadar operator zadnji delovni dan koledarskega meseca, v katerem je prišlo do sprememb v njegovi floti, in najmanj enkrat letno obvesti EUROCONTROL, da upravlja z dvema ali več zrakoplovi, ki so različice istega tipa, se za izračun količnika teže (mase) za vsak zrakoplov tega tipa uporabi povprečje največjih dovoljenih vzletnih tež (mas) vseh njegovih zrakoplovov istega tipa. Količnik teže (mase) se izračunava za vsak tip zrakoplova in za vsakega operatorja vsaj enkrat letno. 7. ČLEN 1. Cena za enoto storitve (t i ) se določi v evrih. 2. Razen v primerih, ko prizadeta država določi drugače, se cena za enoto storitve za območje zaračunavanja, v katerem evro ni nacionalna valuta, preračunava mesečno na podlagi povprečnih mesečnih menjalnih tečajev med evrom in nacionalno valuto, ki so veljali v mesecu pred mesecem, ko je bil let izveden. Uporabljal se bo menjalni tečaj po Reutersovem izračunu mesečnega povprečja zaključnih dnevnih tečajev na podlagi dnevnih borznih cen ponudbe. 8. ČLEN 1. Oproščeni plačila pristojbine so naslednji leti: a. leti zrakoplovov, katerih največja dovoljena vzletna teža (masa) znaša manj kot dve (2) metrični toni; b. leti, namenjeni izključno prevozom, na službeni poti, vladajočega monarha in njegove/njene ožje družine, voditeljev držav, voditeljev vlad in vladnih ministrov. V teh primerih mora biti to utemeljeno z ustrezno oznako statusa ali opombo v načrtu leta; c. leti, namenjeni iskanju in reševanju (SAR), če jih odobri ustrezen pristojni organ. 2. Poleg tega države članice v zvezi z določenim območjem zaračunavanja v njihovi pristojnosti oprostijo plačila pristojbin: a. vojaške lete, ki jih izvede zrakoplov katere koli države; b. trenažne lete, izvedene izključno zaradi pridobitve licence ali v primeru pilotskega dela posadke razreda (rating), če to utemeljuje označba v načrtu leta. Leti morajo biti izvedeni izključno znotraj območja zaračunavanja. Leti ne smejo služiti prevozu potnikov in/ali tovora niti preletu zrakoplova na določen kraj ali preletu iz tehničnih razlogov; c. lete, izvedene izključno z namenom preverjanja ali testiranja opreme na zemlji, uporabljene ali namenjene za pomoč zračnemu prometu, razen preletov zadevnih zrakoplovov na določen kraj; d. lete, ki se končajo na letališču, s katerega je zrakoplov vzletel, in med katerimi ni prišlo do nobenega vmesnega pristanka (krožni leti); e. lete, ki se izvajajo izključno v pogojih VHR znotraj območja zaračunavanja; f. humanitarne lete, ki jih odobri ustrezen pristojni organ; g. carinske in policijske lete.

9. ČLEN Pristojbina se plačuje na poslovnem sedežu EUROCONTROLA v skladu s plačilnimi pogoji, določenimi v Dodatku 2 teh pogojev. Obračunska enota je evro. 10. ČLEN Države pogodbenice objavijo Pogoje uporabe sistema pristojbin na zračnih poteh in cene za enoto storitve.

Dodatek 1 OBMOČJA ZARAČUNAVANJA PRISTOJBIN NA ZRAČNIH POTEH Ime območja Opis zračnega prostora Država(-e) zaračunavanja pogodbenica(-e) Albanija Tirana Letalsko informativno območje Republika Albanija Tirana Zgornje letalsko informativno območje Nemčija Hannover Zgornje letalsko informativno območje Zvezna republika Nemčija Rhein Zgornje letalsko informativno območje Bremen Letalsko informativno območje Langen Letalsko informativno območje München Letalsko informativno območje Armenija Yerevan Letalsko informativno območje Republika Armenija 1 Avstrija Dunaj Letalsko informativno območje Republika Avstrija Belgija Luksemburg Bruselj Zgornje letalsko informativno območje Kraljevina Belgija Bruselj Letalsko informativno območje Vojvodina Luksemburg Bosna in Hercegovina Sarajevo Zgornje letalsko informativno območje Bosna in Hercegovina Sarajevo Letalsko informativno območje Bolgarija Sofija Letalsko informativno območje Republika Bolgarija Varna Letalsko informativno območje Ciper Nikozija Letalsko informativno območje Republika Ciper Hrvaška Zagreb Letalsko informativno območje Hrvaška republika Zagreb Zgornje letalsko informativno območje Danska Kopenhagen Letalsko informativno območje Kraljevina Danska Kontinentalna Španija Madrid Zgornje letalsko informativno območje Kraljevina Španija Madrid Letalsko informativno območje Barcelona Zgornje letalsko informativno območje Barcelona Letalsko informativno območje 1 Še ni tehnično vključena.

Ime območja Opis zračnega prostora Država(-e) zaračunavanja pogodbenica(-e) Kanarski otoki Kanarski otoki Zgornje letalsko informativno območje Kraljevina Španija Kanarski otoki Letalsko informativno območje Finska Finska Zgornje letalsko informativno območje Republika Finska Finska Letalsko informativno območje Francija Francija Zgornje letalsko informativno območje Francoska republika Pariz Letalsko informativno območje Brest Letalsko informativno območje Bordeaux Letalsko informativno območje Marseille Letalsko informativno območje Reims Letalsko informativno območje Združeno kraljestvo Škotska Zgornje letalsko informativno območje Združeno kraljestvo Velike Škotska Letalsko informativno območje Britanije in Severne Irske London Zgornje letalsko informativno območje London Letalsko informativno območje Grčija Atene Zgornje letalsko informativno območje Helenska republika Atene Letalsko informativno območje Madžarska Budimpešta Letalsko informativno območje Republika Madžarska Irska Shannon Zgornje letalsko informativno območje Irska Shannon Letalsko informativno območje Shannon Oceansko tranzitno območje, katerega meje so določene z naslednjimi koordinatami: 51 sever 15 zahod, 51 sever 8 zahod, 48 30' sever 8 zahod, 49 sever 15 zahod, 51 sever 15 zahod na in nad FL55 Severno oceansko tranzitno območje, katerega meje so določene z naslednjimi koordinatami: 57 sever 15 zahod, 54 sever 15 zahod, 57 sever 10 zahod, 54 34 sever 10 zahod na in nad FL55 Italija Milano Zgornje letalsko informativno območje Italijanska republika Milano Letalsko informativno območje Rim Zgornje letalsko informativno območje Rim Letalsko informativno območje Brindisi Zgornje letalsko informativno območje Brindisi Letalsko informativno območje

Ime območja Opis zračnega prostora Država(-e) zaračunavanja pogodbenica(-e) Litva Vilnius Letalsko informativno območje Republika Litva 1 Nekdanja jugoslovanska Skopje Letalsko informativno območje Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija republika Makedonija Malta Malta Zgornje letalsko informativno območje Republika Malta Malta Letalsko informativno območje Moldavija Chisinau Letalsko informativno območje Republika Moldavija Norveška Norveška Zgornje letalsko informativno območje Kraljevina Norveška Norveška Zgornje letalsko informativno območje Bodø Oceansko letalsko informativno območje Nizozemska Amsterdam Letalsko informativno območje Kraljevina Nizozemska Poljska Varšava Letalsko informativno območje Republika Poljska 1 Lizbona Lizbona Zgornje letalsko informativno območje Portugalska republika Lizbona Letalsko informativno območje Santa Maria Santa Maria Letalsko informativno območje Portugalska republika Romunija Bukarešta Letalsko informativno območje Romunija Beograd Beograd Zgornje letalsko informativno območje Republika Srbija Beograd Letalsko informativno območje Republika Črna gora Slovaška Bratislava Letalsko informativno območje Slovaška republika Slovenija Ljubljana Letalsko informativno območje Republika Slovenija Švedska Švedska Zgornje letalsko informativno območje Kraljevina Švedska Švedska Letalsko informativno območje 1 Še ni tehnično vključena.

Ime območja Opis zračnega prostora Država(-e) zaračunavanja pogodbenica(-e) Švica Švica Zgornje letalsko informativno območje Švicarska konfederacija Švica Letalsko informativno območje Češka republika Praga Letalsko informativno območje Češka republika Turčija Ankara Letalsko informativno območje Republika Turčija Istanbul Letalsko informativno območje Ukrajina Kijev Letalsko informativno območje Ukrajina 1 Simferopol' Letalsko informativno območje Odesa Letalsko informativno območje Kharkiv Letalsko informativno območje Lvov Letalsko informativno območje

PLAČILNI POGOJI Dodatek 2 1. KLAVZULA 1. Zaračunani zneski se plačajo na poslovnem sedežu EUROCONTROLA v Bruslju. 2. Ne glede na to, bo EUROCONTROL vplačila na račune, ki so v državah pogodbenicah ali v drugih državah v njegovem imenu odprti v bančnih ustanovah, ki so jih določili organi, pooblaščeni za izvajanje sistema pristojbin na zračnih poteh, sprejel kot izpolnitev dolžnikove plačilne obveznosti. 3. Znesek pristojbine zapade v plačilo z dnem, ko je let izveden. Datum valutacije, do katerega mora EUROCONTROL prejeti plačilo, mora biti označen na računu in znaša 30 dni od datuma računa. 2. KLAVZULA 1. Znesek pristojbine se plača v evrih, razen v primerih, določenih v drugem odstavku te klavzule. 2. Vsak uporabnik, ki ima domicil v eni izmed držav pogodbenic, lahko vsakič, ko pristojbino plačuje v določeni bančni ustanovi, ki je v državi njegovega domicila, to pristojbino poravna v konvertibilni valuti te države. 3. Vsakič, ko uporabnik uporabi storitev v skladu s prejšnjim odstavkom, se zneski, izraženi v evrih, preračunajo v državno valuto na podlagi dnevnih menjalnih tečajev, kot veljajo za komercialne transakcije glede na datum valutacije in kraj plačila. 3. KLAVZULA Šteje se, da je EUROCONTROL prejel plačilo na dan valutacije, ko je dolžni znesek nakazan v dobro dogovorjenega bančnega računa EUROCONTROLA. Datum valutacije je datum, ko EUROCONTROL lahko dvigne nakazilo. 4. KLAVZULA 1. Plačilo mora spremljati poročilo, v katerem so navedeni podatki, na katere lete se plačilo nanaša, datumi in zneski v evrih v zvezi s plačanimi računi in z morebitnimi odštetimi zneski dobropisov. Zahteva glede prikazovanja zneskov na računih v evrih velja tudi za tiste uporabnike, ki bodo uporabljali možnost, da omenjene zneske poravnajo v svoji valuti. 2. Kadar plačila ne spremlja poročilo, opisano v prejšnjem odstavku, iz katerega je razvidno, za plačilo katerega računa ali računov je neki znesek namenjen, bo EUROCONTROL z zneskom najprej poravnal: obresti, nato pa račune z najstarejšim datumom zapadlosti. 5. KLAVZULA 1. Pritožbe na račune se predložijo EUROCONTROLU v pisni ali elektronski obliki, ki jo EUROCONTROL pred tem odobri. Zadnji rok, do katerega mora EUROCONTROL sprejeti pritožbe, je označen na računu in znaša 60 dni od datuma računa. 2. Šteje se, da je pritožba vložena z dnem, ko jo je EUROCONTROL prejel.

3. Pritožbe morajo biti natančno opisane, priložena pa morajo biti tudi ustrezna dokazila. 4. Vložitev pritožbe še ni zadosten razlog, da bi plačnik od zaračunanega zneska kar koli odštel, razen če to dovoli EUROCONTROL. 5. Kadar se EUROCONTROL in uporabnik pojavljata hkrati kot dolžnik in upnik, ni mogoče pobotati terjatev brez predhodnega pristanka EUROCONTROLA. 6. KLAVZULA 1. Vsaka pristojbina, ki ni poravnana v roku zapadlosti v plačilo, se lahko poveča za znesek obresti, izračunane po tisti obrestni meri, ki jo pristojni organi določijo in države pogodbenice objavijo v skladu z 10. členom glede pogojev uporabe sistema. Obresti, ki se imenujejo obresti za zapadla plačila, so navadne obresti, ki se izračunavajo za vsak dan posebej na neplačano zapadlo vsoto. 2. Obresti se obračunajo in zaračunajo v evrih. 7. KLAVZULA Če dolžnik ne plača dolžnega zneska, se lahko sprejmejo ukrepi za njegovo prisilno izterjavo. Ti ukrepi lahko vključujejo odpoved storitev, zadržanje zrakoplova ali druge izvršilne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo.