izse ka va nje goz da, kar je vodi lo v ero zi jo tal) je vpli val na sesta vo vege ta ci je, živals tvo, hidro loš ke in kli matske

Transcript

1 Geografski vestnik 85-1, 2013, Zborovanja ZBOROVANJA Dol go roč ne spre mem be oko lja 2013 Ljub lja na, V pro sto rih Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti je 7. maja 2013, v or ga ni za ci ji Inšti tu ta za arheo lo gi jo Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti (ZRC SAZU), pote kal dru gi pos vet z na slo vom»dol go roč ne spre mem be oko lja«(po ro či lo o pr vem pos ve tu je objav - lje no v Geo graf skem vest ni ku 83-1). Raz lo gi za orga ni za ci jo so osta li isti kot pred dve ma leto ma in sicer, pove za ti» ra zi sko val ce, ki preu ču je jo dol go ro čen raz voj oko lja okolj sko zgo do vi no, opom ba avtor - ja na območ ju Slo ve ni je (lah ko tudi šir še), s pou dar kom na mul ti dis ci pli nar nem pove zo va nju med veda mi.«že pred dve ma leto ma smo ugo to vi li, da okolj ska zgo do vi na v Slo ve ni ji nima poseb ne tra di ci je, a njen pris pe vek k ra zu me va nju pro ce sov v po kra ji ni ni zane mar ljiv. Orga ni za tor ji so zelo»geo graf sko«zapisali:»spre mem be kli me in oko lja so bis tve no vpli va le na člo veš ko druž bo, pa tudi člo ve kov vpliv na pokra ji no (npr. izse ka va nje goz da, kar je vodi lo v ero zi jo tal) je vpli val na sesta vo vege ta ci je, živals tvo, hidro loš ke in kli matske raz me re. Zara di pre ple te no sti raz nih dejav ni kov (kli ma, suk ce sij ski pro ce si, člo ve kov vpliv na oko lje), je vča sih zelo tež ko ugo to vi ti, kate ri so (bili) glav ni vzro ki za spre mem be nek da nje ga, današ nje ga in bodoče ga oko lja.«na tokrat nem pos ve tu se je zvr sti lo osem pre da vanj (eno tuje), ker je pre cej šen osip napram tride - setim pre da va njem pred dve ma leto ma. Vzrok za to sigur no ni manj še zani ma nje za to področ je, pač pa dejs tvo, da se z okolj sko zgo do vi no pri nas siste ma tič no ukvar ja jo le red ki, dvo let no obdob je med dve - ma pos ve to ma pa je ob tak šnem nači nu razi sko va nja ned vom no pre ma lo, da bi lah ko pri teg ni li več avtor jev. An drej Šmuc (Od de lek za geo lo gi jo, Nara vo slov no teh niš ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) je pred stavil sedi men to loš ke razi ska ve v na ših alp skih jeze rih kot vir za podat ke o pod neb nih spre mem bah. Dimi trij Mle kuž (Od de lek za arheo lo gi jo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) je spre go vo ril o upo ra bi daljinske - ga zaz na va nja v ar heo lo gi ji, na pri me ru pokra jin skih spre memb na Ljub ljan skem bar ju. Pre da va nje je poka - za lo, kako pomemb no bi bilo sode lo va nje raz lič nih strok pri tovrst nih razi ska vah, saj so bile neka te re geo morfološ ke inter pre ta ci je pre cej ohlap ne. Mate ja Ferk in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut Anto na Meli - ka ZRC SAZU) pa sva opo zo ri la na obstoj bis tve no viš jih poplav v Pivš ki kot li ni v pre te klo sti, kot smo jim pri ča danes. Če smo po eni stra ni bili pri ča osi pu šte vi la pris pev kov gle de na prvo sre ča nje, pa je po drugi stra ni raz ve se lju jo če, da sta bila tokrat pred stav lje na tudi dva zgo do vin ska pris pev ka. Raz ve se lju jo če zato, ker smo zgo do vi nar je pred dve ma leto ma pogre ša li in zato, ker so v ne ka te rih drža vah prav zgo do vi nar ji»vleč ni konji«na področ ju okolj ske zgo do vi ne. Hrvo je Petrić (Od de lek za zgo do vi no, Filo zof ska fakul teta Uni ver ze v Za gre bu) je pred sta vil antro po ge ne pokra jin ske spre mem be v da nes izgi nu lih panon skih pušča - vah Delib lat ski peš ča ri v Sr bi ji in \ urđevač kih pije sa kih na Hrvaš kem, Žiga Zwit ter (Od de lek za zgo do - vi no, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) s so de lav ci pa spre mem be v sol čav skih goz do vih zara di pose gov člo ve ka pred vsem v no vo veš kem obdob ju, a tudi prej. Sle di la so še tri arheo loš ka pre da va nja. Tja ša Tolar (In šti tut za arheo lo gi jo ZRCSAZU) je pred sta vi la pomen tako ime no va nih arheo bo ta nič nih razi skav za preu - če va nje šir je nja kul tur nih rast lin. Tina Žer jal (Za vod za vars tvo kul tur ne dediš či ne) je s so de lav ci pred sta - vi la obrež je Ljub lja ni ce na Pru lah v praz go do vi ni, Borut Toš kan (In šti tut za arheo lo gi jo ZRC SAZU) pa je spre go vo ril o po ten cia lu, ki jih ima jo kosti in zob je sesal cev za pre poz na va nje nek da njih pod neb nih razmer ter pri tem pred vsem izpo sta vil ostan ke malih sesal cev, ki niso tako okolj sko pri la go dlji vi kot veli ki sesalci. Av tor ji so bili pozva ni, da svo je pris pev ke obja vi jo v mo no gra fi ji z na slo vom Dol go roč ne spre mem - be oko lja 2, ki bo ob zadost nem šte vi lu pris pev kov izš la pri hod nje leto v mo no graf ski zbir ki Inšti tu ta za arheo lo gi jo ZRC SAZU Ope ra Insti tu ti Arc ha eo lo gi ci Slo ve ni ae. Prva knji ga, z žal le sla bo tret ji no pris - pev kov iz pos ve to va nja, je izš la leta 2012 (mo no gra fi ja je v ce lo ti dostop na na splet nem naslo vu: tes/de fault/fi les/ pdf). Več o obeh pos ve to va njih si je moč pre bra ti na splet nem naslo vu: ni/dol - go roc ne-spre mem be-oko lja-2#v. Ma ti ja Zorn 117

2 Zborovanja Geografski vestnik 85-1, let na kon fe ren ca Evrop ske ga zdru že nja geo gra fov Bru ges, Bel gi ja, Evrop sko zdru že nje geo gra fov (Eu ro pean Asso cia tion of Geo grap hers, EUROGEO) vsa ko leto orga - ni zi ra kon fe ren co. Letos je pote ka la v Bru ge su v Bel gi ji, orga ni zi ral pa jo je Odde lek za geo gra fi jo Uni ver ze v Gen tu. Kon fe ren ca, na kate ri se je zbra lo več kot 150 stro kov nja kov raz lič nih vej geo gra fi je, je bila name - nje na znans tve ni izme nja vi znanj ter izku šenj. Ude le žen ci so bili prak tič no iz vse Evro pe, kar je vpli va lo na zani mi vost pred sta vi tev in raz prav. Kon fe ren ca je pote ka la v zna me nju pove zo va nja tra di ci je in pri - hod no sti. Pri tem je bil glav ni pou da rek name njen geo gra fi ji in nje ni širi tvi v med na rod nem pro sto ru, na kak šen način so raz lič ne veje geo gra fi je med se boj no pove za ne, kak šni vzor ci in pro ce si se pri tem obli ku je jo ter na kak šen način vpli va jo na seda nje in pri hod nje gene ra ci je. Ključ no spo ro či lo kon fe - ren ce je bilo, da je tre ba zago to vi ti ustre zen raz voj, ki bo teme ljil na pove zo va nju pre te kle tra di ci je, seda njo sti in pri hod no sti. Kon fe ren ca je bila sestav lje na iz več posa mez nih sklo pov. Ti so bili raz de lje ni na pet temat skih podro - čij in name nje ni pred sta vi tvam stro kov nja kov, ki so izha ja li iz aka dem skih, peda goš kih, znans tve nih in stro kov nih sfer. Temat ska področ ja so vse bo va la poli tič no, huma no in kul tur no, okolj sko, eko nom - sko, turi stič no, urba no in peda goš ko geo gra fi jo ter geo graf ske infor ma cij ske siste me. Pote ka la so soča sno v pe tih sklo pih. Temat ski področ ji okolj ska geo gra fi ja in geo graf ski infor ma cij ski siste mi sta bili izred - no zani mi vi, saj so bili pred stav lje ni naj no vej ši izsled ki razi skav o vpli vu člo ve ko vih aktiv no sti na oko lje in nje go ve degra da ci je ter rezul ta ti preu če vanj fizič ne in druž be ne geo gra fi je s po moč jo digi tal ne teh - no lo gi je. Na kon fe ren ci so se zvr sti la tri ple nar na pre da va nja ugled nih pre da va te ljev z raz lič nih delov sve ta. Prvi dan kon fe ren ce je Phi lip pe De Mae yer na ino va ti ven način pred sta vil tema ti ko upo ra be karto - gra fi je v teo ri ji in prak si. V na da lje va nju je Murat Kara bu lut v svo jem pre da va nju izpo sta vil prob le ma ti ko obre me nje va nja oko lja na pri me ru Tur či je. Zad nje vab lje no pre da va nje fin ske pro fe sori ce Sir pe Tani pa je bilo name nje no pred sta vi tvi pove zo va nja vars tva geo graf ske ga oko lja in izo bra že va nja. ROK CIGLIČ 118

3 Geografski vestnik 85-1, 2013 Zborovanja Kon fe ren ce smo se ude le ži li tri je pred stav ni ki iz Slo ve ni je. Rok Ciglič je pred sta vil narav no po kra - jin ske»vro če toč ke«v Evro pi, Mate ja Breg Valja vec in Kata ri na Polaj nar Hor vat pa mož no sti uprav lja nja obal nih mokrišč v ok vi ru nji ho vih vodoz bir nih obmo čij v slo ven ski Istri. Avto ri ci sta pred sta vi li tudi poster z isto vse bi no. Ome ni li smo le nekaj naj za ni mi vej ših pris pev kov kon fe ren ce, ki kaže jo na zaple te ne odno se med člo ve ko vi mi pro ce si ter nje go vim živ ljenj skim oko ljem. Vseh pris pev kov zara di vzpo red ne ga pote ka posa mez nih sklo pov namreč nismo uspe li sli ša ti, a se je med odmo ri ter v ča su dru že nja nema lo krat raz vi la kon struk tiv na in širo ka deba ta na temo pove zo va nja fizič ne in druž be ne geo gra fi je v lu či traj - nost ne ga raz vo ja. V ok vi ru kon fe ren ce je bil izdan zbor nik pov zet kov pre da vanj in poster jev z na slo vom Geo graphy: lin king tra di tion and futu re. Na sled nja let na kon fe ren ca EUROGEO bo na Mal ti, pri hod nje ga maja. Več infor ma cij o zdru že - nju in kon fe ren ci si je moč pre bra ti na splet nem naslo vu: ro geo graphy.eu/. Ka ta ri na Polaj nar Hor vat 14. sre ča nje Delov ne sku pi ne za ekso ni me Krf, Grči ja, To krat so se čla ni Delov ne sku pi ne za ekso ni me (Wor king Group on Exonyms) pri UNGEGN-u (Uni ted Nations Group of Experts on Geo grap hi cal Names, slo ven sko Sku pi na izve den cev Zdru že nih naro dov za zem lje pi sna ime na) zbra li na naj bolj sever nem in dru gem naj več jem od grš kih Jon skih oto - kov Krfu. Grči ja in Krf sicer nima ta kaj pri da ponu di ti gle de dvo je zič nih napi sov, saj Grki raz me ro ma sla bo skr bi jo za svo je manj ši ne, so pa mno ga tam kajš nja zem lje pi sna ime na zara di sve tov no pomemb - ne zgo do vin ske vlo ge v ek so nim skih raz li či cah zasto pa na v naj raz lič nej ših jezi kih sve ta. To v pre cejš nji meri velja tudi za ime ni oto ka Krfa in nje go ve ga istoi men ske ga uprav ne ga sre diš ča, ki je od leta 2007 na UNESCO-vem sez na mu sve tov ne kul tur ne in narav ne dediš či ne. Krf je slo ven ski, srb ski in hrvaški ekso nim tako za otok kot mesto z okrog pre bi val ci, ki se v grš či ni ime nu je ta Kérk yra, v an gleš - či ni pa, tako kot v ita li janš či ni, Cor fu. Če smo natanč ni, mora mo zapi sa ti, da sta ita li jan ski ustrez ni ci prav za prav Corfù, med tem ko ju v bliž nji Alba ni ji ime nu je jo Kor fu zi, v mno gih slo van skih in ger man - skih drža vah, tudi v Ru si ji in Nem či ji, pa Kor fu. Na sre ča nju je sode lo va lo 35 stro kov nja kov za zem lje pi sna ime na iz 19 dr žav. Obi čaj je, da se sre - ča nje delov ne sku pi ne za ekso ni me zdru ži z za se da njem ene od regio nal nih sku pin ali preo sta lih deve tih delov nih sku pin UNGEGN-a, zato je bilo med ude le žen ci tudi nekaj čla nov Delov ne sku pi ne za topo - nim sko ter mi no lo gi jo (UNGEGN Wor king Group on Topony mic Ter mi no logy), ki so se na delov nem pos ve to va nju sesta li zad nji dan sre ča nja popol dan. Seve da smo se tega ude le ži li tudi sko raj vsi ude le - žen ci Delov ne sku pi ne za ekso ni me. Skli ca te lja obeh delov nih sku pin sta bila Peter Jor dan iz Avstri je in Staf fan Nyström iz Šved ske. Med ude le žen ci je bila tudi dol go let na pred sed ni ca UNGEGN-a He len Ker foot iz Kana de, ki je lan sko leto pole ti na 10. kon fe ren ci Zdru že nih naro dov o stan dar di za ci ji zem - lje pi snih imen v New Yor ku man dat pre da la Avstral cu Wil lia mu Wat tu, obe nem tudi pred sed ni ku Delov ne sku pi ne za zem lje pi sna ime na kot kul tur ne dediš či ne (UNGEGN Wor king Group on Geo grap hi cal Names as Cul tu ral Heri ta ge). Pris pev ki ude le žen cev Delov ne sku pi ne za ekso ni me so bili raz vrš če ni v tri sek ci je: Veli ka deli tev vse stran ska sta liš ča, Veli ka deli tev svojs tve ni vidi ki ter Ekso ni mi doku men ta ci ja in raba. Prva sek - ci ja je nada lje va la z zdaj že dol go let ni mi pri za de va nji po izbolj ša nju defi ni cij poj mov endo nim in ekso nim (več o tem v Klad ni ko vem član ku Odpr te dile me pomen ske raz me ji tve izra zov endo nim in ekso nim, objav - lje nem v Geo graf skem vest ni ku 81-1), še enkrat več pa bi tež ko rekli, da je bil dose žen kakr šen ko li napre dek. Obe stra ni trd no vztra ja ta v svo jih oko pih in tež ko pre most ljiv pat polo žaj še kar tra ja. Zato bodo tovrst na pri za de va nja zago to vo še vna prej na dnev nem redu delov ne sku pi ne, četu di zaen krat ni vide ti, kako nasta lo raz dvo je nost spe lja ti v smer med se boj ne ga zbli že va nja sta lišč. V ok vi ru te sek ci je je bilo pred stav lje nih šest raz no vrst nih pris pev kov (pro gram kon fe ren ce je dosto pen na splet nem naslo - 119

4 Zborovanja Geografski vestnik 85-1, 2013 Sli ka 1: Pogled na Sta ro trd nja vo (grš koπαλαιό Φρούριο), ki varu je mesto z vzhod ne stra ni. Na nek danjem polo to ku, ki je z od prt jem pre ko pa postal otok, so jo zgra di li Bene ča ni, gos po dar ji oto ka med leto ma 1386 in vu: gegn.zrc-sazu.si/por tals/7/14th%20mee ting_cor fu.pdf), v ka te rih je bila prob le ma ti ka v ve - li ki meri osvet lje na z vi di ka jezi ko slov ja. Dru go sek ci jo so zaz na mo va li štir je pris pev ki, v ka te rih so avtor ji prob le ma ti ko tema ti zi ra li z vi di ka imen veli kih morij, rabe ekso ni mov v arabš či ni, deli tve na endo ni - me in ekso ni me z zor ne ga kota nubij ske ga jezi ka ter imen držav v poljš či ni. V tret ji sek ci ji so bili pred stav lje ni štir je pris pev ki. Dva sta bila dokaj spe ci fič na, saj sta obrav na va la kra jev na ime na juž nega Podo nav ja v de lih make don sko-ro mun ske ga jezi ko slov ca Theo dor ja Capi da na ter rabo kra jev nih imen z la tvij ske pers pek ti ve na zem lje vi dih mej ne ga območ ja med Latvi jo in Rusi jo, ki ga pose lju je jo govor - ci manj zna ne ga balt ske ga jezi ka let galš či ne. Preo sta la dva sta pred sta vi la naj no vej še dosež ke rav na nja z ek so ni mi na Fin skem in v Slo ve ni ji. Na Fin skem so namreč prav kar izda li obsež no pub li ka ci jo s sko - raj 3000 fin ski mi ekso ni mi, pri nas pa smo ob mono gra fi ji Slo ven ski ekso ni mi (izš la v zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je, knji ga 24) pri pra vi li tudi obsež no elek tron sko zbir ko dobrih 5000 slo ven skih ekso ni mov, obde - la nih v kar 34-tih rubri kah. Zbir ko, ki bo v krat kem dostop na na med mrež ju, sva pred sta vi la avtor tega zapi sa in Mat jaž Ger šič. Najin pris pe vek je med ude le žen ci nale tel na pre cejš nje zani ma nje in odo bra - va nje, neka te ri v njem vidi jo dober zgled za podob no obrav na vo ekso ni mov v dru gih jezikih. Za se da nje Delov ne komi si je za topo nim sko ter mi no lo gi jo je ime lo bolj ple nar ni zna čaj. Na njem je skli ca telj Nyström pred sta vil pobu de za uvr sti tev nekaj novih ter mi nov v to po nim sko ter mi no lo gijo. Po živah ni raz pra vi so ude le žen ci pre so di li, da z iz je mo izra za oiko nim (tudi ojko nim) kot sopo men - ke za nasel bin sko ime, s či mer je pomen sko bis tve no ožji od izra za topo nim, noben drug še ni v za dost ni meri dozo rel, da bi ga lah ko uvr sti li v ter mi no lo gi jo. Grš ki gosti te lji so za ude le žen ce pos ve to va nja pri pra vi li pold nev no ekskur zi jo na naj bolj turi stič - ni toč ki oto ka. Prva je vas Pala io ka strit sa (ime bi lah ko v slo venš či no pre ved li kot Sta ra trd nja vi ca) na DRAGO KLADNIK 120

5 Geografski vestnik 85-1, 2013 Zborovanja MATJAŽ GERŠIČ Sli ka 2: Ude le žen ci pos ve to va nja na stop niš ču pred vho dom v vzhod no kri lo Pala če sve tih Mihae la in Juri ja, kjer je pote ka lo zase da nje. Pala čo so v prvi polo vi ci 19. sto let ja zgra di li Bri tan ci, ki so Krfu, tako kot dru gim Jon skim oto kom, vla da li med leto ma 1815 in seve ro za ho du oto ka, ki slo vi pred vsem po raz ve je ni oba li z mno gi mi pri vlač ni mi, turi stič no obre me - nje ni mi zali vi in raz gled nem samo sta nu Devi ce Mari je, usta nov lje nem v 13. sto let ju. Dru ga, mor da še bolj oble ga na turi stič na toč ka je pala ča Achil le ion, ki jo je po tra gič ni smr ti sina Rudol fa leta 1889 dala v is toi men skem nase lju kakih 10 km juž no od mesta Krf zgra di ti avstrij ska cesa ri ca Eli za be ta Bavar - ska ( ), bolj zna na kot Sisi. V njem je pre ži ve la glav ni no preo sta le ga živ lje nja; pra vi jo, da je grš či no obvla da la bolje od vseh grš kih kra ljic. Osred nji lik pala če je legen dar ni mito loš ki junak Ahil, v njej in na nje nih vrto vih pa so poleg nje go ve ga kipa še mno ge dru ge umet ni ne. Da pala ča ne bi pre več same va la, ima jo glav no zaslu go orga ni zi ra ni obi ski gostov s so dob nih turi - stič nih kri žark, ki med plov bo po Sre do zem lju krf sko pri sta niš če red no obi sku je jo med apri lom in okto brom. Dnev no se zvr sti jo po tri lad je, lah ko tudi več, ki s svo ji mi gosti zago tav lja jo raz cvet tudi pre šte vil nim trgo vi ni cam in gostin skim loka lom izjem no pri vlač ne ga sta re ga mest ne ga jedra Krfa, umeš - če nih v oz kih uli cah, ki jih obda ja jo stav be v be neš kem slo gu. Turi zem tako ali dru ga če»re že kruh«kar okrog 70 % oto ča nom, preo sta la pogla vit na vira pre živ lja nja sta sto ri tve ne dejav no sti in kme tijs - tvo. V zve zi s sled njim naj ome nim kumk vat, mali agrum iz Kitaj ske in Japon ske, ki so ga po sve tu raz ši ri li Bri tan ci; nje go vo goje nje se je v Evro pi obne slo le v Gr či ji. Prav na Krfu so se v prejš njem sto let ju z njim tako zelo poi sto ve ti li, da člo vek neho te dobi vtis, da gre za avtoh to no rast li no teh kra jev. Iz nje nih majh - nih oranž nih sade žev pri prav lja jo oku sne mar me la de, dže me, slaš či ce in siru pe, ne sme mo pa pre zre ti liker jev, ki jih proi zva ja jo v tam kajš njih desti lar nah. Dra go Klad nik 121

6 Zborovanja Geografski vestnik 85-1, Med na rod na kra so slov na šola»kla sič ni kras«po stoj na, Med 10. in 14. ju ni jem 2013 je na Inšti tu tu za razi sko va nje kra sa Znans tve no ra zi sko val ne ga centra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti v Po stoj ni pote ka la že 21. Med na rod na kra so slov na šola»kla sič ni kras«z na slo vom»hi po ge na spe leo ge ne za (med teo ri jo in resnič nost jo )«. Kra so slov na šola je pote ka la pod okri ljem Slo ven ske nacio nal ne komi si je za UNESCO ter v so de lo va nju z Ja mar sko zvezo Slo ve ni je, Med na rod no spe leo loš ko zve zo (UIS) in Komi si jo za kras pri Med na rod ni zve zi geo gra fov (IGU). Med na rod no kra so slov no šolo na Inšti tu tu za razi sko va nje kra sa orga ni zi ra mo že od leta 1993 in že vrsto let pred stav lja naj več je red no vsa ko let no sre ča nje kra so slov cev z vse ga sve ta. Kljub temu, da je bilo v bliž nji in dalj ni oko li ci letos orga ni zi ra nih še nekaj sre čanj kra so slov cev (med dru gim tudi med - na rod ni spe leo loš ki kon gres v Brnu; glej Geo graf ski vest nik 85-2), se je letoš nje šole ude le ži lo 113 ude le žen cev iz 23 dr žav. Kot obi čaj no je bila pestrost ude le žen cev veli ka tako po stro kah, kot po razi - sko val nih izkuš njah: od pro fe sor jev in priz na nih razi sko val cev, do dodi plom skih in podi plom skih štu den tov raz lič nih nara vo slov nih zna no sti. Delo je pote ka lo po že usta lje nem redu, in sicer je po uvod nih nago vo rih sle dil celod nev ni sklop vab lje nih in s temo šole pove za nih pre da van ter popol dan ska pred sta vi tev poster jev, ki se je pre ve si la v dru žab ni večer z zdaj že tra di cio nal no pred sta vi tvi jo»ne re še nih skriv no sti kra sa«(unre sol ved Myste ries of the Karst), kjer ude le žen ci pred sta vi jo svo je razi sko val ne dile me in vpra ša nja, za kate re ne vedo, kako bi se jih loti li ozi ro ma jih reši li. Dru gi in tret ji dan sta dopol dan skim pre da va njem sle di li popol dan ski ekskur zi ji, četr ti dan je bil rezer vi ran za celod nev no ekskur zi jo na temo letoš nje šole, zad - nji, peti dan pa za ekskur zi jo na temo»kla sič ne ga«kra sa. Sli ka: Ude le žen ci Kra so slov ne šole pred vho dom v jamo Mrav lje to vo brez no v Go šar je vih rupah. JURE KOŠUTNIK 122

7 Geografski vestnik 85-1, 2013 Zborovanja Na prvi popol dan ski ekskur zi ji, ki se je odvi ja la na območ ju vrha Sve tih Treh Kra ljem med Rov - ta mi in Žir mi, smo se sez na ni li z ja ma mi, za kate re meni mo, da so vsaj delo ma nasta le s hi po ge ni mi pro ce si ozi ro ma, da je vsaj kam ni na v ka te ri so izob li ko va le, hipo ge ne ga nastan ka (Jama pri Sve tih Treh Kra ljih, Mrav lje to vo brez no v Go šar je vih rupah, Mat ja že ve kamre). Med dru go popol dan sko ekskur - zi jo smo se odpra vi li v Pred ja mo, kjer smo v Pred jam skem siste mu opa zo va li sten ske jam ske obli ke, ki so lah ko skup ne tako hipo ge nim kot epi ge nim jamam. S te ma ti ko kra so slov ne šole pove za na celod - nev na ekskur zi ja na Jelo vi co nas je vodi la v Jamo pod Bab jim zobom in jamo Cok. Pred vsem v sled nji so si ude le žen ci ogle da li veli ke hidro ter mal ne kri sta le, ki jih pove zu je mo s pr vi mi faza mi spe leo ge ne - ze na tem območ ju in so očit no hipo ge ne ga zna ča ja. Zad nji dan šole smo pos ve ti li ekskur zi ji v po reč je kraš ke Ljub lja ni ce s pou dar kom na geo mor fo lo gi ji ter hidro geo lo gi ji območ ja. V ok vi ru šole je bila objav lje na pub li ka ci ja v an gleš kem jezi ku z na slo vom: 21 st Inter na tio nal Kar sto lo gi cal School»Clas si cal Karst«Hypo ge ne spe leo ge ne sis (bet ween theory and rea lity ), v ka te ri so zbra ni pro gram šole, navo di la ude le žen cem, vod ni ki po ekskur zi jah ter pov zet ki pre da vanj in poster - jev (pub li ka ci ja je dostop na na splet nem naslo vu: to te ke/gui de Book_2013.pdf). Pe tra Gostin čar, Bojan Oto ni čar Pet de set let Kar pat sko-bal kan ske geo mor fo loš ke komi si je Stará Lesná, Slo vaš ka, V po ča sti tev pol sto let ja obsto ja Kar pat sko-bal kan ske geo mor fo loš ke komi si je (Car pat ho-bal kan Geo morp ho lo gi cal Com mis sion CBGC) je konec juni ja v ma lem slo vaš kem turi stič nem kra ju Stará Lesná ob vznož ju Viso kih Tater, ne daleč stran od zna ne ga zim skoš port ne ga sre diš ča Štrbské Ple so, pote - ka la geo mor fo loš ka kon fe ren ca. Kar pat sko-bal kan ska geo mor fo loš ka komi si ja je bila usta nov lje na leta 1963, kot nevlad no, med - na rod no, znans tve no, nepo li tič no in nepro fit no zdru že nje geo mor fo lo gov, ki razi sku je jo v Sred nji, Vzhod ni in Jugovz hod ni Evro pi. Od usta no vi tve pa do poli tič nih spre memb konec osem de se tih let pre - te kle ga sto let ja je zdru že va la pred vsem geo mor fo lo ge iz držav nek da nje ga vzhod ne ga blo ka. Od leta 1963 se je zvr sti lo enajst osred njih kon fe renc zdru že nja (Kra kov-bra ti sla va leta 1963, Sofi ja leta 1966, Buka - re šta leta 1970, Budim pe šta leta 1975, Pre šov leta 1982, Debre cen leta 1987, Băile Her cu la ne-orşova leta 1988, Bra ti sla va leta 2003 (po ro či lo je objav lje no v Geo graf skem vest ni ku 75-2), Pécs leta 2007 (po- ro či lo je objav lje no v Geo graf skem vest ni ku 79-2), Ostra vi ce leta 2011 (po ro či lo je objav lje no v re vi ji Dela 36) in Stará Lesná), dva naj sto sre ča nje pa bo leta 2016 v or ga ni za ci ji Geo mor fo loš ke ga druš tva Slo ve ni je pote ka lo pri nas. Sre ča nje je pote ka lo v soor ga ni za ci ji Kar pat sko-bal kan ske geo mor fo loš ke komi si je in Kar pat sko-bal - kan sko-di nar ske regio nal ne delav ne sku pi ne pri Med na rod ni geo mor fo loš ki zve zi (IAG Car pat ho-bal kan- Di na ric Regio nal Wor king Group; morph.org/wg/wgcbd.html), v so de lo va nju s Slo vaškim in Polj skim geo mor fo loš kim druš tvom, Inšti tu to ma za geo gra fi jo Slo vaš ke in Polj ske aka de mi je zna - no sti, Oddel kom za fizič no geo gra fi jo Fakul te te za nara vo slov je Uni ver ze v Bra ti sla vi ter Inšti tu tom za geo gra fi jo Jage lon ske uni ver ze iz Kra ko va. Soor ga ni za ci jo sta tako ime li dve zdru že nji s po dob nim ime - nom, za kate ri ma tudi sto ji jo isti ljud je. Kar pat sko-bal kan ska-di nar ska regio nal na delav na sku pi na je bila s stra ni Med na rod ne geo mor fo loš ke zve ze potr je na leta 2005 in je delo va la dve šti ri let ni obdob ji, do letoš nje ga leta (od kon gre sa Med na rod ne geo mor fo loš ke zve ze v Za ra go zi, do letoš nje kon fe ren ce v Pa ri zu). Nje na pred la ga te lji ca pa je bila prav Kar pat sko-bal kan ska geo mor fo loš ka komi si ja, z na menom poglo bi tve geo mor fo loš kih razi skav in sode lo va nja na območ ju Kar pa tov, Bal kan ske ga in Dinar ske ga gorov ja ter šir še regi je. Delav no sku pi no je vsa leta vodil Miloš Stan ko viansky (Od de lek za fizič no geo - gra fi jo, Fakul te ta za nara vo slov je Uni ver ze v Bra ti sla vi), ki je bil med leto ma 2003 in 2007 tudi pred sed nik Kar pat sko-bal kan ske geo mor fo loš ke komi si je. Nasle dil ga je Dénes Lóczy (In šti tut za okolj ske štu di - je, Uni ver za v Pe ču hu), ki je funk ci jo pred sed ni ka oprav ljal do kon fe ren ce v Sta ri Lesni, kjer je bil za pred sed ni ka izvo ljen Petru Urdea (Od de lek za geo gra fi jo, Zahod na uni ver za v Te miš va ru). 123

8 Zborovanja Geografski vestnik 85-1, 2013 Sli ka 1: Mono gra fi ja»re cent Land form Evo lu tion: The Car pat ho-bal kan-di na ric Region«(2012) s pris pev ki o raz vo ju relie fa na Kar pat skobal kan sko-di nar skem območ ju. Sli ka 2: Mono gra fi ja»geo morp ho lo gi cal Impacts of Extre me Weat her: Case stu dies from Cen tral and Eastern Euro pe«(2013) s pris pev ki o ekstrem nih vre men skih dogod kih in z nji mi pove za ni mi narav ni mi nesre ča mi v Sred nji in Vzhod ni Evro pi leta Kar pat sko-bal kan ska geo mor fo loš ka komi si ja ima svo jo revi jo Stu dio Geo morp ho lo gi co Car pat ho-bal ca ni co ( si ta.com/sgcb), ki jo od leta 1967 izda ja Polj ska aka de mi ja zna no sti in kate re glav na ured ni ca je Zofia Rączkow ska (In šti tut za geo gra fi jo, Polj ska aka de mi ja zna no sti). Poleg tega je v ok - vi ru Komi si je izš lo več mono gra fij ozi ro ma zbor ni kov pos ve to vanj. Izpo sta vi li bi mono gra fi ji Geo morp ho lo gi cal Prob lems of Car pat hians I: Evo lu tion of the Relief in Ter tiary (Bra ti sla va, 1965) in Geo morp ho lo gi cal Prob lems of Car pat hians II: Evo lu tion of the Relief During the Qua ter nary (Var ša va, 1966). Mini lo je sko raj pol sto let ja, da sta knji gi dobi li nada lje va nje ozi ro ma, da smo dobi li sodob nej šo raz - la go relie fa na šir šem Kar pat sko-bal kan sko-di nar skem območ ju Recent Land form Evo lu tion: The Car pat ho-bal kan-di na ric Region (Dor drecht, 2012, Sprin ger; DOI: / ; sli ka 1). Pri isti založ bi je letos izš la še knji ga Geo morp ho lo gi cal Impacts of Extre me Weat her: Case Stu dies from Cen tral and Eastern Euro pe (Dor drecht, 2013, Sprin ger; DOI: / ; sli ka 2). Omenili bi še poseb no izda jo revi je Zeitsc hrift für Geo morp ho lo gie (2009, Sup ple ment band 53-2) z na - slo vom Geo morp ho logy in the Car pat ho-bal kan-di na ric Coun tries ( zer bart.de/pa pers/ zfg_suppl/list/53#is sue2; sli ka 3). Za vse tri smo poglav ja pris pe va li tudi Slo ven ci. Za prvo je Blaž Komac (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU) s so de lav ci napi sal poglav je z na slo vom Recent Landform Evo lu tion in Slo ve nia (DOI: / _11), za dru go in tret jo pa sva Blaž Komac in pod pi sa ni napi sa la poglav je z na slo vom Extre me Floods in Slo ve nia in Sep tem ber 2010 (DOI: / _8) ozi ro ma čla nek z na slo vom The Impor tan ce of Land sli ding in a Flysch 124

9 Geografski vestnik 85-1, 2013 Zborovanja Sli ka 3: Naslov ni ca poseb ne šte vil ke revi je»zeitsc hrift für Geo morp ho lo gie«(2009) z izbrani mi geomor fo loš ki mi pris pev ki iz Karpatsko-bal kan sko-di nar ske ga območ ja. MATIJA ZORN Sli ka 4: Pred sta vi tve poster jev Zofia Rączkow ska, ured ni ca Stu die Geo morp ho lo gi ce Car pat ho-bal ca ni ce in Karel Natek. 125

10 Zborovanja Geografski vestnik 85-1, 2013 Sli ka 5: Ude le žen ci celod nev ne ekskur zi je ob jeze ru Mor skie Oko v polj skih Viso kih Tatrah. MATIJA ZORN Geo morp hic System: The Exam ple of the Goriš ka brda Hills (W Slo ve nia) (DOI: / /2009/ 0053S3-0057). Na kon fe ren ci je bilo bli zu šti ri de set pre da vanj, od kate ri je bilo pet vab lje nih. Med pre da va nji je pre vla do va la flu vial na geo mor fo lo gi ja, ki so ji sle di li poboč ni pro ce si. Pred stav lje no je bilo tudi bli zu tri de set poster jev (sli ka 4). Vseh pred sta vi tev je bilo pre več, da bi jih našte va li, ome ni mo le dve slovenski pre da va nji in en poster. Andrej Mihevc (In šti tut za razi sko va nje kra sa ZRC SAZU) je imel pre da va nje z na slo vom The age and evo lu tion of karst relief in the Dina ric Moun tains some exam ples from Slo ve nia, pod pi sa ni pa sem imel pre da va nje z na slo vom Extre me wind ero sion from agri cul tu ral land in the Vipa va Val ley (SW Slo ve nia) in February 2012, pred sta vil pa sem tudi poster z na slo vom Sedi ment pro duc tion in flysch bad lands in SW Slo ve nia. Od Slo ven cev se je kon fe ren ce ude le žil še Karel Natek (Od de lek za geo gra fi jo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni), ki je pred sta vil slo ven sko kandi da tu ro za nasled - njo kon fe ren co. Pov zet ki pre da vanj in poster jev so objav lje ni v po seb ni šte vil ki revi je Geo morp ho lo gi ca Slo va ca et Bohe mi ca (2013-1), ki je v ce lo ti dostop na na med mrež ju: - stracts_book.pdf. Če pri mer ja mo pred sta vi tve s ti sti mi pred dese ti mi leti v Bra ti sla vi, je naj bolj opaz na raz li ka v pre mi ku iz»mor fo struk tur ne geo mor fo loš ke šole«gene ra ci je geo mor fo lo gov, ki je Komi si jo posta vi la na noge, k da nes tren dov ski ma pro ce sni in kvan ti ta tiv ni geo mor fo lo gi ji. Ta pre mik je ned - vom no pove zan z me nja vo gene ra cij. V ok vi ru kon fe ren ce sta bili tudi pold nev na in celod nev na ekskur zi ja. Prva je vodi la v Li pov sko kot li no ozi ro ma v po reč je reke Bele in je bila name nje na flu vial ni geo mor fo lo gi ji. Dru ga ekskur zi ja pa je vodi la v Vi so ke Tatre ozi ro ma v Na rod ni park Tatra (sli ka 5), ene ga več jih narod nih par kov na Polj - skem ter je bila name nje na gor ski geo mor fo lo gi ji. Gra di vo za obe ekskur zi ji je dostop no na splet nem naslo vu: cur sion_gui de.pdf. Če smo že ome ni li pre mik v sme ri pro ce sne geo mor fo lo gi je, ome ni mo še, da sta ekskur zi ji pote ka li nje nih ideal nih pogo jih v dež ju. Ma ti ja Zorn 126