1. Sončev sistem sestavlja Sonce in veliko število teles in snovi, ki jih nanj veže težnost. 2. Sončev sistem vsebujejo planeti, njihovi sateliti,

Transcript

1 SONČNI SISTEM

2

3 1. Sončev sistem sestavlja Sonce in veliko število teles in snovi, ki jih nanj veže težnost. 2. Sončev sistem vsebujejo planeti, njihovi sateliti, manjši planeti, kometi, meteoriti in medplanetarni plin in prah. 3. V sončenem sistemu poznamo osem planetov, ki vsi krožijo okrog sonca po eliptičnih tirih. 4. Glede povprečno oddaljenost od sonca si sledijo Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. 5. Sončni sistem naj bi nastal pred približno milijoni let z zgoščevanjem (akrecijo) iz sončne meglice, vrtečega se oblaka plina in prahu, iz katerega je nastalo tudi sonce.

4

5 Sonce

6 1. Latinski izraz: Sol 2. Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja. 3. Planet Zemlja in njeni sestrski planeti, tako drugi zemeljski planeti kot plinski velikani, krožijo okoli Sonca. 4. Druga telesa, ki krožijo okoli Sonca, so še asteroidi, meteoriti, kometi, čezneptunska telesa in seveda medzvezdni prah. 5. Sonce je velikanska vrteča se krogla žarečih plinov. 6. Sonce je sestavljen iz vodika (73,5%), helija (24,9%), sledov kisika, ogljika in drugih elementov. 7. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih plinov. 8. Od časa do časa se z Sončeve površine odlepijo loki (izbruhi). 9. Preko več let se na Soncu pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise (Sončeve pege), ki nastanejo ko silnice magnetnega polja prebadajo fotosfero. 10. Sonce ogreva le tiste stvari, ki vpijajo svetlobo. 11. V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj Celzija.

7

8 Merkur

9 1. Latinski izraz: Mercury 2. Merkúr je notranji planet. 3. Merkur je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju. 4. Merkur se okoli svoje osi zavrti v 59 dneh. Torej se trikrat zavrti okoli svoje osi, da dvakrat obkroži sonce. 5. Planet Merkur težko opazimo. Pojavi se le nizko nad zahodnim obzorjem po sončnem vzhodu ali nizko na vzhodu, preden vzide sonce. 6. Merkur slabo poznamo. Edine naše podatke o Merkurju je preskrbel Meriner 10, edino vesoljsko plovilo ki je obiskalo ta planet. Slike ki jih je poslal, kažejo gol, kamnit planet. 7. Merkur nima atmosfere in satelitov. 8. Merkur po zunanjosti spominja na Luno, saj je močno prepreden s kraterji. 9. Površinske temperature na Merkurju znašajo med 90 in 700 K (-180 C do 430 C). 10. Planet so po svojem krilatem bogu - slu Merkurju, verjetno zaradi hitrega gibanja po nebu, poimenovali Rimljani. 11. Grki so ga imenovali Στίλβων Stilbon ( svetleči ) in Hermes.

10

11 Venera

12 1. Latinski izraz: Venus 2. Venera je notranji planet. 3. Venera je Zemlji najbližji sosed in je (če ne štejemo Lune) najsvetlejši objekt na nočnem nebu. 4. Venero vidimo jo s prostim očesom le zjutraj ali zvečer. 5. Venera je edini planet v osončju, ki se vrti v nasprotno smer. Znanstveniki domnevajo, da zaradi trka z asteroidom. 6. Venera je pokrita z neprozorno plastjo bleščečih oblakov, zato njegovo površje iz vesolja ni vidno v vidni svetlobi. 7. Venera ima najgostejšo atmosfero od vseh zemeljskih planetov, ki je sestavljeno večinoma iz ogljikovega dioksida, zračni pritisk na površini pa je 90-krat večji kot na Zemlji. 8. Planet Venera se imenuje po rimski boginji ljubezni, Veneri. 9. Prvo vozilo, ki nam je poslalo podatke iz Venere je bila sovjetska vesoljska ladja. 10. Temperatura na Veneri je 470 C, atmosferski tlak pa je 90-krat večji kot na Zemlji.

13

14 Zemlja

15 1. Latinski izraz: Terra 2. Zemlja je največja od notranjih planetov in edina, na katerem je mogoče življenje. 3. Zemlja predstavlja največji trdni planet. 4. Zemlja se je oblikovala pred približno 4,57 milijarde let. 5. Zemljin edini naravni satelit Luna pa pred okoli 4,53 milijarde let. 6. Atmosfero Zemlje sestavljata v glavnem dušik (78%) in kisik (21%). 7. Okoli 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani s slano vodo, preostanek pa zapolnjujejo celine ter otoki.

16

17 Mars

18 1. Latinski izraz: Mars 2. Mars je po zaporedju četrti notranji planet. 3. Planet mars se imenuje po rimskem bogu vojne Marsu, zaradi značilne rdeče barve. Rdeča barva je posledica prisotnosnoti železovega oksida na površju. 4. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos. 5. Na Marsu so velike puščave, z peščenimi sipinami in skalami, visoke gore, ogromne doline, vulkanski kraterji, kanjoni. Na Marsu je tudi največji kanjon v Osončju. 6. Na površju Marsa so dobro vidne posledice padcev meteoritov. 7. Marsova atmosfera je sestavljena iz 95% ogljikovega dioksida, 3% dušika, 1.6% argona, in manjših deležev kisika in vode.

19

20 Jupiter

21 1. Latinski izraz: Iuppiter 2. Jupiter je zunanji in največji planet sončnega sistema. 3. Če opazujemo Jupiter s prostim očesom je precej svetel. Svetlejše od njega so Sonce Luna, Venera in redkokdaj Mars. 4. Jupiter je ime dobil po rimskem bogu Jupitru. 5. Jupiter se okoli svoje osi zavrti v 9 urah in 55minutah. 6. Rdeča pega na Jupitru je orjaški vrtinčasti vihar v njegovi atmosferi. 7. Jupitrovo atmosfero sestavlja 86 % vodika in 14 % helija. 8. Jupiter ima 16 večjih lun. Vseh večjih in manjših lun Jupitra skupaj pa so do sedaj našteli 63.

22

23 Saturn

24 1. Latinski izraz: Saturn 2. Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju. 3. Planet Saturn se imenuje po rimskem bogu Saturnu. 4. Saturn je plinski velikan, po velikosti drugi največji za Jupitrom. 5. Saturn je že od nekdaj najbolj znan po svojih značilnih obročih. Obroči so plast kamnin, ki obdaja Saturn. 6. Saturn ima 18 lun. Med njimi luno Titan, ki je druga največja luna v Osončju za Jupitrovo luno Ganimed. 7. Planet Satrun je sestavljen iz 75 % iz vodika in 25% iz helija.

25

26 Uran

27 1. Latinski izraz: Uranium 2. Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju. 3. Planet Uran se imenuje po grškem bogu neba in praočetu drugih bogov Uranu (starogrško Oúranós). 4. Uran lahko vidimo na temnem nebu s prostim očesom kot zelo šibko zvezdo. Zlahka pa se ga najde z navadnim daljnogledom. 5. Uranova atmosfera je v Osončju najhladnejša z najnižjo temperaturo 224 C. 6. Uranova zgradba oblakov je kompleksna in plastna. V najnižjih oblakih se verjetno nahaja voda, v najvišjih pa metan. 7. Notranjost Urana v glavnem sestavljajo led in skale. 8. Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

28

29 Neptun

30 1. Latinski izraz: Neptune 2. Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju. 3. Neptun je tako oddaljen da ga s prostim očesom ni mogoče opaziti. 4. Okrog Neptuna - tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. To so vetrovi, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h 5. V Neptunovem ozračju so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. 6. Neptun dokazano obkroža devet lun. 7. Planet Neptun se zaradi svojega modrega izgleda imenuje po rimskem bogu morja Neptunu.

31

32 Pluton

33 1. Latinski izraz: Pluton 2. Plúton je imel od odkritja in vse do leta 2006 status najbolj zunanjega, devetega in zadnjega planeta od Sonca. 3. Od avgusta 2006, je sprejet sklep, v katerem je zapisano, da je v našem Osončju samo osem planetov. (Zato ker so našli še večje vesoljsko telo od Plutona, Erido, in bi morali status planeta dodeliti še drugim vesoljskim telesom) 4. Planetoid (majhen planet) Pluton so poimenovali po rimskem bogu Plutonu. 5. Pluton je zelo majhen, ledeni planet - planetoid. 6. Plutonova luna, Charon, je v primerjavi z njim zelo velika (ima kar desetino njegove mase).

34

35 Asteroidi = Manjši planeti

36 1. Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca. Imenujemo jih tudi manjši planeti oziroma planetoidi. 2. V Sončnem sistemu jih je nekaj tisoč. 3. Večina jih kroži med Marsom in Jupitrom. To območje imenujemo asteroidni pas. 4. Največji med njimi je Ceres, ki ima premed od 940km. 5. Asteroide po navadi razvrščajo v skupine na podlagi lastnosti tirnic in na podlagi podrobnosti spektra sončne svetlobe, ki jo odbijajo.