DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI
|
|
- Ὠριγένης Λύτρας
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI a) Nasavie na funkcijskem generaorju signal s frekvenco f = 10 khz, ko ga kaže slika 1.6 a. b) Kompenziraje delilno sondo osciloskopa in izmerie čas naraščanja r pravokonega signala na izhodu funkcijskega generaorja. Izmerie udi maksimalno frekvenco f max pravokonega signala. c) Izmerie paramere RC usmernika pri reh frekvencah vhodne generaorske napeosi 1. Osciloskop Osciloskop je osnovni insrumen v elekroniki, s kaerim opazujemo elekrične signale v odvisnosi od časa. Osciloskop je v bisvu volmeer, ki ima nameso kazalca elekronski žarek, ki ga pomikamo v horizonalni (X) smeri. Na a način lahko opazujemo napeos ko odklon žarka v verikalni (Y) smeri, v odvisnosi od horizonalnega položaja žarka, ki je povezan s časom. Poleg napeosi lahko z osciloskopom merimo udi okove, vendar le posredno ko napeos na nekem majhnem uporu v okokrogu, oz. s pomočjo posebne okovne sonde. Ta meri magneno polje, ki ga povzroča elekrični ok v vodniku in ga prevarja v napeos. Običajno so ake sonde namenjene le merivam izmeničnih okov zaslon z gumbi za nasaviev osrine in svelosi žarka 2 - verikalni odklon 1 ali X 3 - verikalni odklon 2 ali Y 4 - časovna baza 5 - sinhronizacija in zunanje proženje Slika 1.1 Razdeliev čelne plošče osciloskopa na funkcionalne enoe Analogni osciloskop Tekronix Na laboraorijskih vajah uporabljamo dvokanalne analogne in digialne osciloskope, s kaerimi lahko opazujemo hkrai dva signala. Na zgornji sliki je shemasko prikazana čelna plošča osciloskopa. Razdelimo jo v širi funkcionalne enoe. Ob zaslonu se nahaja sikalo za vklop in gumba za osrino (FOCUS) in svelos (INTENSITY) žarka. Verikalni odklon je razdeljen v dve samosojni enoi. Vsaka enoa vsebuje gumb za nasaviev verikalnega položaja žarka, pod njim je preklopnik s kaerim nasavljamo občuljivos kanala. Preklopnik je opremljen s skalo, s kaere lahko odčiamo nasavljeno občuljivos osciloskopa v V/razd oz. mv/razd. Preklopnik vsakokra kaže dve vrednosi, ker lahko merilni signal vodimo z direkno (1:1) ali pa delilno sondo (1:10), ki je priključena na koaksialni (BNC) vhod, ki je na dnu sekcije. Med preklopnikom in BNC priključkom je preklopnik s remi položaji : AC izmenični sklop GND ozemljiev vhoda DC enosmerni sklop.
2 2/8 VAJA 1 Digialna ehnika Srednji položaj omenjenega preklopnika ozemlji (krako sklene na ozemljiev) vhod posameznega kanala. Ponavadi vidimo v em položaju na zaslonu ravno čro, ki jo s pomočjo gumba za verikalni položaj posavimo v želeno izhodiščno lego na zaslonu. Navadno si za o izberemo sredino zaslona (izmenični signali) ali pa dno zaslona (unipolarni signali). DC GND Aenuaor Ojačevalnik AC Verikalni odklon Slika 1.2 Poenosavljena shema vhodnega dela verikalnega odklona Po nasavivi izhodišča premaknemo omenjeni preklopnik v položaj DC (direc curren - pojem za enosmerni ok, ki pa pomeni udi enosmerno merjenje napeosi in drugih elekričnih veličin) ali pa v položaj AC ( alernaing curren - s pomenom izmenični ok, napeos,... ). Slednji položaj se od DC razlikuje v em, da je osciloskop z merjencem povezan preko kondenzaorja, ki izloči enosmerno napeos. Zaradi ega veznega kondenzaorja ima osciloskop spodnjo frekvenčno mejo 10Hz. V položaju DC lahko merimo udi enosmerne signale. V em delu čelne plošče so udi sikala za vklop in izklop posameznega kanala, er za način dvokanalnega delovanja. V načinu ALT-ernae elekronski žarek riše oba kanala ako, da v vsakem preleu riše drugega. Sliki signalov se ponavljaa s polovično frekvenco. Ta izmenični način uporabljamo za višje frekvence. Druga možnos je CHOP - razsekavanje. V em načinu žarek znoraj enega prelea riše oba kanala ako, da ga preklapljamo med njima. Pri opazovanju hirih signalov opazimo, da sa signala razsekana. Ta način uporabljamo za nižje frekvence. Žarek pomikamo v horizonalni smeri z žagasim signalom časovne baze ali pa z zunanjim signalom, priključenim na vhod 1. Kakšen čas predsavlja razdelek (10 razdelkov v horizonali) na zaslonu kaže veliki preklopnik. Nad njim se nahaja še gumb za nasaviev horizonalnega položaja obeh žarkov. Skrajno desna sekcija je namenjena sinhronizaciji proženja (TRIGGER) časovne baze osciloskopa. Proženje je porebno, da je začeek prelea žarka sinhroniziran z opazovanim signalom. Časovno bazo prožimo z določeno vrednosjo izbranega (CH1, CH2 ali EXT) signala, ki ga nasavljamo z gumbom LEVEL. Poleg same vrednosi, lahko nasavljamo udi naklon signala ob prehodu nasavljenega nivoja. S preklopnikom MODE izbiramo med dvema načinoma proženja časovne baze: NORMAL AUTO prele žarka se sproži le če obsaja prožilni signal časovna baza čaka na proženje približno 50ms nao pa se sproži sama Običajno uporabljamo način AUTO, kaji udi v odsonosi signalov vidimo na zaslonu žarek. To je pomembno predvsem za nasavljanje izhodiščnega položaja, er merive enosmernih napeosi. NORMAL uporabljamo pri opazovanju počasnih izmeničnih signalov, ko lasno proženje prehieva želeni periodični prožilni signal. Poleg kalibriranih deliev skale v obeh smereh, imamo možnos spreminjai merilo udi zvezno z gumbom v osi preklopnikov. To možnos uporabljamo le poredko, zao se vedno prepričaje, da so vsi v skrajno desnem, zaskočenem položaju.
3 Digialna ehnika VAJA 1 3/8 Digialni osciloskop serije HP Osciloskopi serije so zasnovani ako, da so čimbolj podobni analognim osciloskopom, ki jih je večina uporabnikov navajena. Digialni osciloskop nudi določene dodane možnosi merive in opazovanja signalov, ki jih analogni nimajo. Večina gornjega opisa velja udi za digialne osciloskope HP. Čelna plošča je razdeljena na enak način le marsikaera funkcija se izvede s pomočjo programskih ipk. ki se nahajajo pod zaslonom. Njihov pomen se spreminja, v odvisnosi od zadnjega priiska gumba na čelni plošči. Vsakokrani pomen programske ipke je prikazan na zaslonu nad njo. Ko zgled si poglejmo nasaviev vhodnega sklopa AC, DC ali GND : s ipko pod preklopnikom verikalne občuljivosi izberemo kanal z zaporednim priiskanjem programske ipke osvelimo želeni sklop V em meniju lahko udi nasavie vrso merilne sonde 1:1, 1:10 ali 1:100. Nasaviev mora usrezai uporabljeni sondi sicer je na zaslonu izpisana verikalna občuljivos napačna. Digialni osciloskopi omogočajo udi meriev signalov, ko običajen volmeer ali frekvenčni ševec. Merilne sonde Merilne sonde, ki jih na vajah uporabljamo, so delilne (10:1) ali preklopne (10:1 in 1:1). Pri delilni sondi pripeljemo na vhod osciloskopa le deseino napeosi. S emi sondami lahko merimo višje napeosi ko z direknimi, poleg ega pa imajo nižjo vhodno kapaciivnos in s em večjo pasovno širino. Direkne sonde uporabljamo predvsem za meriev manjših signalov, ker z njimi dosežemo višjo občuljivos osciloskopa. Slika 1.3 prikazuje shemo delilne merilne sonde priključene na vhod osciloskopa. C k Osciloskop 9MΩ Merilna sonda s kablom 1MΩ Z 1 u 1 u 2 Z 2 Slika 1.3 Shema delilne sonde in njeno nadomesno vezje Iz nadomesnega vezja na sliki 1.3 vidimo, da je merjena napeos priključena na vhod osciloskopa preko napeosnega delilnika, ki ga sesavljaa impedanci Z 1 in Z 2. Prevajalna funkcija H(s) ega delilnika je v splošnem funkcija kompleksne frekvence s, kar vpliva na obliko časovnega signala. Obliki merjenega signala u 1 () in signala u 2 () na vhodu osciloskopa sa enaki, če je prevajalna funkcija konsana. To lahko dosežemo, če velja: ker iz ega sledi Za H(s) = 1/10 dobimo k = 9. Od od sledi: Z1 = kz2, k (1.1) Z2 Z2 1 H() s = = = Z + Z kz + Z 1 + k (1.2) Cvh + sck = sc vh C 9MΩ 9 + = 1M k (1.3) Ω 9
4 4/8 VAJA 1 Digialna ehnika Vhodna kapaciivnos ni za vse osciloskope vedno enaka, zao moramo sondo kompenzirai s em, da izpolnimo gornji pogoj. V a namen rabimo sponko (PROBE ADJUST) na kaerega priključimo delilno sondo. Vrljivi kondenzaor v ročaju sonde ali pa na BNC priključku nasavimo ako, da je slika pravokone napeosi na zaslonu osciloskopa čim bolj idealna (ravna). Pred očnimi merivami moramo sondo kompenzirai, v kolikor a ni salno priključena na isi osciloskop. Vsaka sonda ima udi žico za ozemljiev merjenca oz. povezavo na referenčno vozlišče. Pri merivah napeosi, ki so neposredno vezane na energesko omrežje, e žice ne uporabljamo, ker je osciloskop že ozemljen prek ozemljivene žile omrežnega kabla. Napačna priključiev v em primeru pomeni kraek sik, ki lahko poškoduje osciloskop. 2. Funkcijski generaor Funkcijski generaor je izvor signalov, ki jih uporabljamo v elekroniki. Na sliki je prikazana načelna predsaviev funkcijskega generaorja in osnovne oblike izhodnih signalov. Z gumbom AMPLITUDE nasavimo ampliudo izhodnega signala. Z izvlečenjem gumba DC OFFSET vključimo enosmerni napeosni generaor, ki je zaporedno vezan s signalnim generaorjem. Velikos in polarieo enosmernega pomika nasavljamo s sukanjem gumba. Obliko signala izbiramo s ipkami FUNCTION. Frekvenco signala nasavljamo sopenjsko z gumbi za izbiro usrezne frekvenčne dekade, er z velikim gumbom s skalo. Frekvence s em insrumenom ne moremo očno nasavii, zao jo moramo v primerih, ko se o zaheva, preverii z osciloskopom. Izhod funkcijskega generaorja povežemo z merjencem prek koaksialnega kabla, ki ima na eni srani BNC priključek na drugi pa rdečo in črno priključno žico s konaknim krokodilčkom. Nikakor ni dopusno v a namen uporabljai merilnih sond! Zunanji pol BNC priključka je preko energeskega kabla ozemljen, zao ga smemo priključii le v iso vozlišče, ko referenčno sponko osciloskopa, sicer bi naredili med ema vozliščema kraek sik. u g ( ) Uof 50Ω ON u g ( ) OFF u izh 3. Napajalniki Slika 1.4 Shema funkcijskega generaorja in osnovni izhodni signali Za napajanje vezij z enosmernimi napeosmi uporabljamo nasavljive usmernike, oz. napajalnike. Na vajah uporabljamo napajalnik, ki ima dva nasavljiva napeosna vira in vir z napeosjo 5 V za napajanje logičnih vezij. Vsi viri so med seboj neodvisni, lahko pa jih med sabo povežemo. Nasavljiva vira sa lahko vezana vzporedno oz. zaporedno z usreznim sikalom. V prvem primeru se poveča maksimalni izhodni ok, v drugem pa napeos. Zaporedno ju povežemo udi kadar želimo uporabljai dvojno napajanje, npr. +10 V in 10 V. V em primeru uporabimo noranji sponki napajalnika za referenčno vozlišče (maso). Na sliki 1.5 je prikazana U(I) karakerisika napajalnika skupaj z njegovo shemasko predsavivijo. Z vgrajenima insrumenoma lahko vedno konroliramo napeos in ok napajalnika. Kadar se
5 Digialna ehnika VAJA 1 5/8 zaheva očnejša nasaviev izhodne napeosi, jo pri nasavljanju merimo z bolj naančnim univerzalnim insrumenom. U iz U 0 I max Tokovna omejiev U 0 U iz I max I iz Slika 1.5 Izhodna karakerisika U iz (I iz ) laboraorijskega usmernika in njegovo nadomesno vezje 4. Univerzalni insrumeni Z njimi merimo napeos ok in upornos. Tok in napeos sa lahko enosmerna ali izmenična. Pri slednjih merivah je deklarirana očnos zagoovljena le pri sinusnih napeosih in okovih. Pri merivah izmeničnih signalov drugih oblik, je bolje opazovai signal z osciloskopom. Univerzalni insrumeni merijo izmenične veličine na osnovi enosmerne (srednje) vrednosi polvala, ki ga dobimo z usmerjanjem. Izmerjene vrednosi so očne le za meriev sinusnih napeosi in okov do mejne frekvence. Insrumen kaže v em primeru efekivno vrednos. Elekronski digialni univerzalni insrumeni se odlikujejo predvsem pri merivah enosmernih napeosi, saj imajo zelo visoko noranjo upornos. Ko ampermeer so slabši saj merijo ok posredno preko napeosi na noranji upornosi, ki se spreminja z menjavanjem merilnega območja. Merilne sponke za merjenje oka so zaščiene z varovalko (2 A) razen območja 10 A. V primeru, da ampermeer ne kaže oka, je verjeno porebno zamenjai varovalko. M e r i e v : a) Za prvi del vaje priklopimo osciloskop na funkcijski generaor. Pazii moramo, da vežemo maso osciloskopa na "hladno" sponko generaorja. Nao prakično preskusimo, kaj pomenijo posamezna sikala na osciloskopu in funkcijskem generaorju. Časovno merilo na sliki prikazuje zgolj razmerje med impulzom in pavzo. Pri nasavivah pazie na preproso dejsvo, da spreminjanje položaja slike z gumbi za položaj žarka na osciloskopu, v ničemer ne vpliva na izhodni signal funkcijskega generaorja. Sliko na zaslonu pokažee u g ( ) [v] 3 2 u() 90% 100% % r Slika 1.6 a) zahevana nasaviev izhodnega b) definicija časa naraščanja r (rise signala s frekvenco 10 khz ime) pravokonega signala
6 6/8 VAJA 1 Digialna ehnika b) V elekroniki so hirosi prehodnih pojavov definirane s časom naraščanja, oz. upadanja. Čas naraščanja je definiran ko čas, v kaerem napeos (ok) narase z 10 % na 90 % končne vrednosi. To velja ako za diskrene elekronske elemene (diode, ranzisorji, id.), ko za inegrirana vezja (logična vraa, komparaorji, id.). Čas upadanja je določen podobno le, da opazovana veličina upada proi nižji vrednosi. Čas naraščanja načeloma ni odvisen od frekvence impulzov, vendar mora bii čas, ki ga prikazuje slika na zaslonu analognega osciloskopa primerljiv s periodo opazovanega signala, sicer posane slika na zaslonu preemna in žarka sploh ne opazimo. Pri merivi časa r povečaje frekvenco opazovanega signala oliko, da dobie dovolj svelo sliko ob zadosni horizonalni ločljivosi (časovna baza), vendar ne na maksimalno. Polperioda pravokone napeosi mora bii dovolj dolga, da lahko ugoovimo, koliko je vrednos 100 % impulza. Ker gre v em primeru le za merive časa, lahko uporabie posebno skalo na zaslonu osciloskopa, ki je predvidena ravno za ake merive. Ampliudo signala (100%) na zaslonu lahko prilagodie z vrenjem gumba za nasaviev ampliude na funkcijskem generaorju ali pa z gumbom za zvezno spreminjanje ojačenja. Za digialni osciloskop dvig frekvence ni oliko pomemben, saj lahko z njim merimo udi enkrane prehodne pojave. Svelos slike ni odvisna od nasavljene časovne baze, ker je merjeni signal vzorčen in shranjen v digialni obliki v pomnilniku osciloskopa. Digialni osciloskop omogoča udi merive z uporabo kazalcev (kurzorjev), oziroma lahko uporabimo avomaizirano meriev časa naraščanja. Ta meriev lahko izmeri napačno vrednos, v kolikor poek merjenega signala preveč odsopa predvidene oblike. Zao je reba pri ej merivi preverii položaja napeosnih kazalcev, ki se samodejno posavia na usrezna nivoja med kaerima se meri čas naraščanja. Maksimalno frekvenco funkcijskega generaorja izmerie za simerično pravokono napeos, pri kaeri sa dolžini impulza in pavze enaka (τ = T/2). c) Meriev paramerov RC usmernika Na merilni ploščici je izdelan prepros RC usmernik, kakršne uporabljamo za usmerjanje izmeničnih napajalnih napeosi. Elekrična shema usmernika je prikazana na sliki 1.7. Vhodno izmenično napeos vodimo preko diode na kondenzaor s kaerim gladimo izhodno napeos. Upor R2 predsavlja bremenski upor prek kaerega eče enosmerni ok. Polprevodniška dioda prevaja le akra, ko je vhodna generaorska napeos višja od napeosi na kondenzaorju, V obranih primerih je dioda zapra in izhodno napeos vzdržuje kondenzaor. Zaradi bremenskega oka, ki prazni kondenzaor prazni, edaj izhodna napeos upada. Časovna poeka vhodne in izhodne napeosi sa podana na sliki 1.8, in sicer za primer, ko je na vhodu sinusna napeos, kakršno dobimo iz omrežnih ransformaorjev. Usmernike lahko napajamo udi z drugimi oblikami izmeničnih napeosi. Pri preklopnih napajalnikih je o v večini primerov pravokona napeos. X1 GEN VH J1 V1 X7 X3 R1 51 1N4148 C1 10u R2 2,2k X5 Sl. 1.7 Vezje RC-usmernika
7 Digialna ehnika VAJA 1 7/8 U pp U 0 U min U m u g () Sl. 1.8 Meriev valoviosi usmernika Izhodna napeos usmernika je sesavljena iz enosmerne komponene U 0, na kaero je superponirana majhna izmenična komponena, ki je posledica polnenja in praznenja kondenzaorja. Vršna vrednos izmenične izhodne napeosi je razlika med maksimalno in minimalno napeosjo. Označena jo ko U pp (peak o peak volage). Razmerje med ampliudo izmenične komponene in enosmerno izhodno napeosjo imenujemo valovios γ = U AC U pp U = DC 2 UD C in je eno od meril kvaliee usmernika. Valovios je odvisna od obremenive usmernika er oblike in frekvence vhodne napeosi. Običajno jo izražamo v procenih. (1.4) Meriev: Sondi osciloskopa priključimo na merilno vezje. Ponavadi uporabimo prvi kanal za vhod (X1) in drugi kanal za izhod (X3). Ozemljiveni priključek priključimo s krokodilčkom na priključek X5. Na izhod usmernika priključimo še univerzalni insrumen, s kaerim bomo merili enosmerno izhodno napeos. Izhod funkcijskega generaorja priključimo na vhod usmernika prek koaksialnega kabla z BNC priključki. Oba kanala osciloskopa nasavimo na enosmerni sklop (DC) in primerno občuljivos. Ampliudo vhodne napeosi nasavimo na 5 V. Z drugim kanalom pomerimo minimalno izhodno napeos U min. Nao presavimo sikalo za sklop drugega kanala v položaj (AC) (izmenični sklop) in povečamo občuljivos, da lahko odčiamo napeos med negaivnim in poziivnim vrhom izmenične napeosi. Odčiek je vršna vrednos izmenične napeosi U pp (peak o peak volage). Meriev opravie za sinusno in pravokono vhodno napeos pri reh frekvencah, ki so podane v abeli v kaero vpišee merilne rezulae na naslednji srani.
8 8/8 VAJA 1 Digialna ehnika R e z u l a i : b) Meriev funkcijskega generaorja Čas vzpona Maksimalna frekvenca r f max c) Meriev RC usmernika Oblika f [Hz] U 0 [V] U min [V] U AC =U pp /2 [V] γ [%]
VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI
DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI a) Nastavite na funkcijskem generatorju signal s frekvenco f = 10 khz, kot ga kaže slika 1.6 a. b) Kompenzirajte delilno sondo osciloskopa
Διαβάστε περισσότερα1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru
..5 Lasnosi merilnih naprav v informacijskem prosoru Merilno napravo lahko obravnavamo udi ko komunikacijski kanal: informacijski vir: merilni objek z merjeno veličino monje z naslovljenec: merilec, nadzorni
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότερα5.3 Komparator napetosti in Schmitt-trigger vpliv pozitivne povratne zanke
53 Komparaor napeosi in Schmi-rigger vpliv poziivne povrane zanke Komparaorji oziroma napeosni primerjalniki so vezja, ki primerjajo spremenljivo vhodno napeos z referenčno in na izhod vezja podajo rezla
Διαβάστε περισσότεραZajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom
VSŠ Velenje ELEKTRIČNE MERITVE Laboratorijske vaje Zajemanje merilnih vrednosti z vf digitalnim spominskim osciloskopom Vaja št.2 M. D. Skupina A PREGLEDAL:. OCENA:.. Velenje, 22.12.2006 1. Besedilo naloge
Διαβάστε περισσότεραMeritve v časovnem prostoru-osciloskop
Poglavje 6 Merive v časovnem prosoru-osciloskop Dandanes velja osciloskop za najbolj vsesranski splošni elekronski merilni insrumen, ki je na razpolago za znansveno raziskovanje. V razvoju elekronskih
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študij. leto: 2011/2012 Skupina: 9 MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 8.1 Uporaba elektronskega
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραLASTNOSTI FERITNEGA LONČKA. 330 kω. 3400pF
Ime in priimek: Šolsko leto: Datum: ASTNOSTI FEITNEGA ONČKA Za tuljavo s feritnim lončkom določite: a) faktor induktivnosti A in kvaliteto izdelane tuljave z meritvijo resonance nihajnega kroga. b) vrednosti
Διαβάστε περισσότεραDirektni pretvorniki
Prevorniki brez galvanske ločive med odom in odom: direkni enosmerni prevorniki za eno in večkvadranno obraovanje lasno vodeni usmerniki in razsmerniki Prednosi: majhna eža, volumen dobro razmerje med
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Daum: 5.. 999. Izračuaje kompoee ampliudega spekra podaega periodičega sigala! Kolikša je osova frekveca ega sigala? Tabeliraje prvih šes ampliud! -,,,,3,4,5 - [ms]. Izračuaje Fourierjev rasform podaega
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραZaščitna stikala na diferenčni tok EFI
Tehnični podaki Zaščina sikala na diferenčni ok EFI Prednosi zaščinih sikal na diferenčni ok EFI Pogojna krakosična zmogljivos: 10 ka Peča kakovosi za preverjeno zanesljivos AC - sinusni diferenčni ok
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL
Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno
Διαβάστε περισσότεραLastnosti in zakonitosti osnovnih električnih tokokrogov v energetski elektroniki
asnosi in zakoniosi osnovnih elekričnih okokrogov v energeski elekroniki Zbirka nalog v em poglavju je namenjena osveživi osnovnih pojmov ko so: - izračun srednje vrednosi napeosi in okov, - izračun efekivne
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραI. AMPLITUDNA MODULACIJA
Laboraorijske vaje pri predmeu Digialne komunikacije I. AMPLITUDNA MODULACIJA Modulacija je posopek pri kaerem z vhodnim modulacijskim signalom spreminjamo paramere pomožnega harmoničnega signala A cos(ω
Διαβάστε περισσότεραMETRIX OX 530 Osciloskop
NAVODILO ZA UPORABO APARATA METRIX OX 530 Osciloskop Kratka navodila za rokovanje z instrumentom. Pred uporabo dobro preberi tudi originalna navodila, posebej za uporabo vseh možnih funkcij! Navodila za
Διαβάστε περισσότεραZa boljšo rabo osciloskopa
Za boljšo rabo osciloskopa Gradivo za Elektronski praktikum Dušan Ponikvar Fakulteta za matematko in fiziko Ljubljana, Slovenija Oktober 2007 1 Osciloskop Predgovor Sledeči tekst je namenjen tistim, ki
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραNavodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN
Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN KAZALO 1. Uvod...3 2. Vrste in lastnosti električnih merilnih instrumentov...3 3. Konstanta instrumenta...4 4. Nekaj splošnih
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
Διαβάστε περισσότεραOdvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:
4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραNajprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Διαβάστε περισσότεραPRENOS SIGNALOV
PRENOS SIGNALOV 14. 6. 1999 1. Televizijski signal s pasovno širino 6 MHz prenašamo s koaksialnim kablom na razdalji 4 km. Dušenje kabla pri f = 1 MHz je,425 db/1 m. Koliko ojačevalnikov z ojačenjem 24
Διαβάστε περισσότερα41. Jednačine koje se svode na kvadratne
. Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k
Διαβάστε περισσότεραDigitalne komunikacije
LABORATORIJ ZA KOMUNIKACIJSKE NAPRAVE Digialne komunikacije Šudijsko gradivo in navodila za laboraorijske vaje ANTON UMEK Ljubljana, 22 2 I. DIGITALNI PRENOS V OSNOVNEM PASU Osnovni frekvenčni pas in speker
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότερα1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom
1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότερα7.6 Merjenje kapacitivnosti
7.6 Merjenje kapaciivnosi Kapaciivnos (idealnega) kondenzaorja je razmerje med okom in časovnim odvodom napeosi. Merive izvajamo pri sinusni obliki oka ali preko praznenja (polnenja) kondenzaorja. ealni
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραGradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
Διαβάστε περισσότεραPeriodičke izmjenične veličine
EHNČK FAKULE SVEUČLŠA U RJEC Zavod za elekroenergeiku Sudij: Preddiploski sručni sudij elekroehnike Kolegij: Osnove elekroehnike Nosielj kolegija: Branka Dobraš Periodičke izjenične veličine Osnove elekroehnike
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραOSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA
ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET U BEOGRADU KATEDRA ZA ELEKTRONIKU OSNOVI ELEKTRONIKE SVI ODSECI OSIM ODSEKA ZA ELEKTRONIKU LABORATORIJSKE VEŽBE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA Autori: Goran Savić i Milan
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραVisokofrekvenčno stikalo s PIN diodo
Visokofrekvenčno stikalo s PIN diodo Eden od izumiteljev tranzistorja, teoretik Shockley, je predvidel gradnjo visokonapetostnih usmernikov za nizke frekvence v obliki strukture PIN, kjer dodatna malo
Διαβάστε περισσότερα4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem
4. VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Inštitut za elektroniko ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Bojan Jarc, Rudolf Babič. izdaja (drugi ponatis)
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραOSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR
ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET U BEOGRADU KATEDRA ZA ELEKTRONIKU OSNOVI ELEKTRONIKE ODSEK ZA SOFTVERSKO INŽENJERSTVO LABORATORIJSKE VEŽBE VEŽBA BROJ 2 DIODA I TRANZISTOR 1. 2. IME I PREZIME BR. INDEKSA GRUPA
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραUSMERNIKI POLVALNI USMERNIK:
USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: polvalni usmernik prevaja samo v pozitivni polperiodi enosmerni tok iz usmernika ni enakomeren, temveč močno utripa, zato tak način usmerjanja ni posebno uporaben V pozitivni
Διαβάστε περισσότεραTŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko
KRMILNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI Krmilni polprevodniški elementi niso namenjeni ojačanju, anju, temveč krmiljenju tokov v vezju. Narejeni so tako, da imajo dve stanji: vključeno in izključeno. Enospojni
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραStabilizirani usmernik 0-30 V, A
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Igor Knapič Stabilizirani usmernik 0-30 V, 0.02-4 A Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Vrhnika 2006 1. Uvod Pri delu v domači delavnici se
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραRobot Stäubli RX90. Robot Stäubli RX90
Robot Stäubli RX90 Robot Stäubli RX90 je antropomorfne konfiguracije s šestimi prostostnimi stopnjami. Uporabljen kot: industrijski robot s pozicijskim vodenjem, v laboratoriju je uporabljen kot haptični
Διαβάστε περισσότεραRegulacija manjših ventilatorjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Regulacija manjših ventilatorjev Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, maj 2008 Kazalo. Ideja... 2. Realizacija... 2. Delovanje
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραL E M I L I C E LEMILICA WELLER WHS40. LEMILICA WELLER SP25 220V 25W Karakteristike: 220V, 25W, VRH 4,5 mm Tip: LEMILICA WELLER. Tip: LEMILICA WELLER
L E M I L I C E LEMILICA WELLER SP25 220V 25W Karakteristike: 220V, 25W, VRH 4,5 mm LEMILICA WELLER SP40 220V 40W Karakteristike: 220V, 40W, VRH 6,3 mm LEMILICA WELLER SP80 220V 80W Karakteristike: 220V,
Διαβάστε περισσότεραpredavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic
1 RE ITVE 5. DOMAƒE NALOGE - TOTP - modul MATEMATIKA predavaelj: doc. Andreja Drobni Vidic UPORABA ODVODOV IN INTEGRALI Diferencialni ra un je omogo il re²evanje nalog, za kaere je pred em kazalo, da presegajo
Διαβάστε περισσότεραFAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ELEKTRONSKA VEZJA STABILIZIRANI LABORATORIJSKI USMERNIK
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ELEKTRONSKA VEZJA STABILIZIRANI LABORATORIJSKI USMERNIK Nalogo izdelal: Marko Nerat V Ljubljani, dne 22.3.2005 Uvod Izdelave laboratorijskega
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONIKA I zbirka vaj
ELEKTRONIKA I zbirka vaj Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Jamšek Študijsko leto 2005/2006 Kazalo 1. LDR, PTC, NTC...2 2. Frekvenčna karakteristika RLC nizkega sita...3
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO LABORATORIJ ZA SEVANJE IN OPTIKO ELEKTRODINAMIKA LABORATORIJSKE VAJE LEON PAVLOVIČ TOMAŽ KOROŠEC MATJAŽ VIDMAR LJUBLJANA, 2016 KAZALO LABORATORIJSKIH VAJ
Διαβάστε περισσότεραVF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem
VF ojačevalnik z bipolarnim tranzistorjem Osnovni gradnik telekomunikacij je ojačevalnik, ki nadomešča slabljenje prenosne poti kot tudi izgube pri obdelavi signalov v oddajniku in v sprejemniku. Prvi
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Διαβάστε περισσότερα1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN
1. ENOTE IN ETALONI ELEKTRIČNIH VELIČIN 1.1 ENOTE ELEKTRIČNIH VELIČIN Z merjenjem določamo velikost fiziklanih veličin tako, da neznano velikost obravnavane veličine primerjamo z veličino iste vrste in
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραStikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 29. 3. 2017 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Διαβάστε περισσότεραPredstavitev informacije
Predstavitev informacije 1 polprevodniki_tranzistorji_3_0.doc Informacijo lahko prenašamo, če se nahaja v primerni obliki. V elektrotehniki se informacija lahko nahaja v analogni ali digitalni obliki (analogni
Διαβάστε περισσότεραDigitalne komunikacije Sašo Toma iè
Digialne komunikacije Sašo Toma iè nizko sio VCO signalni generaor prenosni kanal vzorèevalnik odloèiveno vezje Ljubljana, 212 Kazalo 1 Uvod 6 2 Signali 1 2.1 Periodični signali....................................
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραBipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje
TRANZISTOR Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje električnih signalov. Zgrajen je iz treh plasti polprevodnika (silicija z različnimi
Διαβάστε περισσότεραTOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA
OPNOS, HIOS AZAPLJANJA Denja: onos (oz. nasčena razona) redsavlja sanje, ko je oljene (rdn, ekoč, lnas) v ravnoežju z razono (oljenem, razoljenm v olu). - kvanavn zraz - r določen - homogena molekularna
Διαβάστε περισσότεραUSB STEREO MIXER. Koda: DJM250BT NAVODILA ZA UPORABO SLO
USB STEREO MIXER Koda: DJM250BT NAVODILA ZA UPORABO SLO POMEMBNO:Elektirčni izdelki se ne smejo odlagati v gospodinjske odpadke.prosimo, da jih pripeljete do centra za recikliranje.vprašajte svoje lokalne
Διαβάστε περισσότερα1. MERILNI INSTRUMENTI
. MEILNI INSTMENTI Merilni instrument sestavlja več merilnih členov v skupnem ohišju. Deli so večinoma elektronski (izhaja iz besede elektronka prvotni osnovni sestavni del), zato govorimo tudi o elektronskih
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραELEKTRONSKE KOMPONENTE
ELEKTRONSKE KOMPONENTE Navodila za laboratorijske vaje Andrej Levstek oktober 2001 ELEKTRONSKE KOMPONENTE Šolsko leto: Skupina : Ime in priimek: Datum: VAJA 1 : LASTNOSTI ELEKTROMAGNETNIH RELEJEV Izmerite
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραSTATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA
Katedra za elektroniku Elementi elektronike Laboratorijske vežbe Vežba br. 2 STATIČKE KARAKTERISTIKE DIODA I TRANZISTORA Datum: Vreme: Studenti: 1. grupa 2. grupa Dežurni: Ocena: Elementi elektronike -
Διαβάστε περισσότερα2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x
Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:
Διαβάστε περισσότερα, kjer je t čas opravljanja dela.
3. Moč Vseina polavja: definicija moči, delo, moč na remenu, maksimalna moč, izkoristek. Moč (simol ) je definirana kot produkt napetosti in toka: = UI. V primeru, da se moč troši na linearnem uporu (na
Διαβάστε περισσότεραElektrične lastnosti varikap diode
Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem
Διαβάστε περισσότεραUvod v programirljive digitalne sisteme. Andrej Trost Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko
Uvod v programirljive digitalne sisteme Andrej Trost Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko http://lniv.fe.uni-lj.si/pds.html Ljubljana, 2015 Kazalo 1 Digitalna vezja in sistemi 3 1.1 Elektronska
Διαβάστε περισσότερα