5.3 Komparator napetosti in Schmitt-trigger vpliv pozitivne povratne zanke
|
|
- Πᾰλαιμον Διδασκάλου
- 8 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 53 Komparaor napeosi in Schmi-rigger vpliv poziivne povrane zanke Komparaorji oziroma napeosni primerjalniki so vezja, ki primerjajo spremenljivo vhodno napeos z referenčno in na izhod vezja podajo rezla primerjave v obliki večje ali manjše Izhodni signal komparaorja zavzame orej dve diskreni vrednosi, ki sa idealno gledano enaki U b in U b, ki jima priredimo srezni logični pomen azlikjemo med komparaorji s in brez povrane poziivne zanke Pri slednjih (slika ) je vhodna napeos prikljčena na enega izmed vhodov, ki jo ojača z odprozančnim ojačenjem OP-ja A d a) b) Slika : Komparaor napeosi z referenčno napeosjo enako V Zaradi velikega ojačenja A d, zadošča že majhna razlika primerjanih napeosi, da bo izhodna napeos komparaorja dosegla eno izmed veljavnih vrednosi ako je na primer pri ojačenj A d = 3 in napajalni napeosi U b = V, porebna vhodna diferenčna napeos zgolj v velikosi U d =, mv, da bo izhodna napeos OP-ja enaka napeosi nasičenja Omenjeno zakonios lahko nazorneje prikažemo v grafični obliki, j v obliki prenosne karakerisike U b o /V (vezje a) (vezje b) d /mv neporabno območje prenosne karakerisike -U b Slika : Prenosna karakerisika komparaorja Uporabni primer zgornjega vezja kaže slika 3, ki podaja enosaven komparaor napeosi v fnkciji deekorja prisonosi sveilnega oka Slednjega deekiramo s pomočjo svelobnega senzorja (ranzisorja), kaerem se spreminja pornos v odvisnosi od jakosi svelobnega oka Ko je svelobni ok zanemarljiv, ima senzor visoko pornos, zao je izhodna napeos komparaorja enaka negaivni napeosi nasičenja akoj ko svelobni ok preseže neko z operojac3del7doc
2 porom nasavljeno vrednos, komparaor preklopi iz negaivnega v poziivno nasičenje oziroma iz logične vrednosi v logično vrednos U b 3 kω k Ω sensor k Ω 6 kω 7 p kω o 5 kω 5 k Ω Slika 3: Komparaor/deekor svelobnega oka Prikazani komparaor ni primeren za večino prakičnih primerov, saj v praksi pogoso želimo, da ima komparaor prenosno karakerisiko s hiserezo (comparaor wih hyseresis), ki je poznan di ko Schmi rigger Zaželjeno je orej, da se vklopni in izklopni prag razlikjea akšno delovanje dosežemo s poziivno povrano vezjo med izhodom in neinverirajočim vhodom OP-ja Vpliv povrane vezi je v primerjavi s komparaorjem brez vezi dvojen Ko prvič se v popolnosi izognem neporabnem področj v prenosni karakerisiki, kaji predznak povranega vpliva med izhodom in neinverirajočim vhodom je akšen, da napeos nasičenja preklop podpira oziroma pospešje Preklop iz enega v drgo nasičeno sanje je ako renno Prenosno karakerisiko akšnega komparaorja kaže slika U b U b -U b U ef U O U ON -U b Slika : Komparaor s poziivno povrano vezjo (Schmi-rigger) in prenosna karakerisika Pri negaivni vhodni napeosi je izhodna napeos enaka U b zaradi česar je referenčna napeos U ref na neinverirajočem vhod enaka ( ) U e f = Ub = Ub = Ub ( ) operojac3del7doc
3 Vrednos referenčne napeosi U ref je enaka vklopnem napeosnem prag U ON Če vhodna napeos preseže o vrednos, se polariea izhodne napeosi skočno spremeni iz U b v -U b Isočasno se spremeni di vrednos referečne napeosi U ref, ki jo izpeljemo iz spodnje ravnoežne enačbe Ub U ref Ub U ref U ref = eferenčna napeos U ref je ( ) ref = Ub ( ) U = Ub = UO Komparaor preklopi iz negaivnega nasičenja v poziivnega šele, ko se vhodna napeos zmanjša pod vrednos U ref Preklopne nivoje določimo z srezno izbiro porov, in, kjer pa mora bii izpolnjen osnovni pogoj U ON > U O Velikos hisereze je U H = UON UO = Ub Slika 5: Delovanje Schmi-riggerja 5 Dvonivojsko sikalo (window comparaor) Dvonivojsko sikalo, ki ga kaže slika 6, je primeren zlasi v merilni in zaščini ehniki, kjer preverjamo, ali se opazovana napeos nahaja znoraj predpisanih meja U ref in U ref ali ne U b U ref D U ref komparaor komparaor D D 3 U ref U ref Slika 6: Shema dvonivojskega sikala in njegova prenosna karakerisika operojac3del7doc 3
4 Oba operacijska ojačevalnika delaa ko komparaorja, a imaa različno referenčno napeos Pri majhni vhodni napeosi, se izhod drgega komparaorja nahaja v poziivnem nasičenj, zaradi česar je dioda D reverzno polarizirana Medem se izhod prvega komparaorja nahaja v negaivnem nasičenj, zaradi česar prevajaa diodi D in D 3 azna napeos ranzisorja je negaivna, zao ranzisor ne prevaja Napeos kolekorja, j izhodna napeos, je enaka U b (logična ) Če vhodno napeos sedaj povečamo malo čez U ref, bo izhod prvega komparaorja prešel v poziivno nasičenje Ker sa diodi D in D edaj reverzno polarizirani, posane baza ranzisorja prek predpora in D 3 poziivno polarizirana ranzisor prevaja ok, zao je izhodni signal na logični vrednosi (zanemarimo padec napeosi U E,sa ) Če vhodno napeos povečamo di prek vrednosi U ref, bo drgi komparaor preklopil v negaivno nasičenje, zaradi česar bo baza ranzisorja zope posala negaivna ranzisor ponovno preklopi v sanje logične 55 Mlivibraorji in fnkcijski generaorji Mlivibraorji so v splošnem generaorji periodične ali neperiodične napeosi s pravokono obliko Osnovni princip asabilnega mlivibraorja, ki generira periodični pravokoni signal, kaže slika 7 Vezje mlivibraorja emelji na porabi Schmi-riggerja z dodano negaivno povrano vezjo, v kaeri se nahaja člen isvo negaivne povrane vezi je v em, da npr pri poziivni izhodni napeosi, izkrmili vhod Schmi-riggerja ako, da bo le-a preklopil v negaivno nasičenje U a βu a max - β U a max Schmi-rigger U a max -U a max Slika 7: Vezje asabilnega mlivibraorja s pripadajočima signaloma Elekrično shemo asabilnega mlivibraorja z OP kaže slika 8 Opis vezje pričnimo s predposavko, da se izhod komparaorja nahaja v enem izmed svojih sabilnih sanj, npr v poziivnem nasičenj Kondenzaor se bo edaj polnil (po eksponencialni krivlji) s časovno konsano τ = od neke minimalne negaivne vrednosi do U max Ker pa je medem napeos na neinverirajočem vhod enaka βu max, kjer β podaja razmerje /( ), bo napeos na kondenzaorj narasla le do ega nivoja edaj namreč komparaor preklopi iz poziivnega v negaivno nasičenje, zaradi česar se preklopni nivo vhodne napeosi skočno spremeni na -βu max operojac3del7doc
5 Od dalje se bo kondenzaor praznil po eksponencialni krivlji (z iso časovno konsanno ko se je polnil τ = ) vse dokler ne bo dosegel novega preklopnega nivoja -βu max, ko bo komparaor ponovno preklopil v poziivno nasičenje, kjer se bo začel nov preklopni cikel - Slika 8: Asabilni mlivibraor U max -U max β U max - (končna vred U max ) Opisane razmere podaja di sosednji oscilogram, ki kaže izhodno napeos ko di obe vhodni napeosi na OP Periodo pravokone izhodne napeosi izpeljemo na sledeč način: Zapišimo enačbo za napeos na inverirajočem vhod v časovnem inerval polnjenja kondenzaorja = U U βu e /τ ; τ = max ( ) max U max max Začeek opazovanja = je posavljen na začeek polnjenja Ker na konc inervala velja = β, dobimo ( βu max ) /( U ) = τ ln max β -β U max β U max -β U max (končna vred -U max ) Slika 9: Poek napeosi asabilnega mlivibraorja V časovnem inerval znaša napeos ( U βu ) = U max max max e / τ oziroma iskani časovni inerval ( βu max ) /( U max ) = τ ln β Perioda izhodne napeosi je enaka vsoi izračnanih časovnih inervalov Če predposavimo, da sa napeosi nasičenja v poziivni in negaivni smeri enako veliki, dobimo β = τ ln = ln β operojac3del7doc 5
6 Če pasivni člen zamenjamo z vezjem inegraorja z OP, dobimo enosaven generaor napeosi pravokone in rikone oblike Vezje je porabno npr v razne esne namene, za generiranje PWM in za prevorbo v sinsno napeos (s filriranjem) U a Ua - U a U a max Schmi-rigger -U a max Slika : Generaor napeosi pravokone in rikone oblike V primerjavi s principielno shemo asabilnega mlivibraorja vidimo, da v konkrenem vezj porebjemo Schmi-rigger z neinverirajočo odvisnosjo med vhodno in izhodno napeosjo Vzrok em je dodani fazni premik inegraorja, ki pa se m lahko enosavno izognem, če med inegraor in Schmi-rigger, ko smo ga rabili v prejšnjih zgledih, vežemo inverirajoč ojačevalnik 3 - Slika : Elekrična shema generaorja napeosi pravokone in rikone oblike Če predposavimo, da je ob začek opazovanja = Schmi-rigger ravno preklopil v poziivno nasičenje, edaj bo izhodna napeos inegraorja du U max = d er napeos ojačevalnika du U = max d 3 Preklopni nivo Schmi-riggerja je podobno ko pri predhodnem izvajanj enak operojac3del7doc 6
7 kjer je U = ± βu max, β = V čas prve polperiode se bo izhodna napeos inegraorja gibala med zgornjim in spodnjim preklopnim nivojem Od sledi du U max βu max - (-βu max ) = = d 3 Če iz zgornje enačbe izposavimo, dobimo 3 βu max - (-βu max) 3 = = β = U max Čas drge polperiode bo enak prvi, ako da je perioda 3 = 55 Monosabilni mlivibraor 3 Naloga monosabilnega mlivibraorja je generirai izhodni napeosni plz definiranega rajanja, ki se generira šele po deekciji vhodnega krmilnega napeosnega plza Monosabilni mlivibraor je orej zope neko digialno vezje, ki vsebje linearni operacijski ojačevalnik Zaradi generiranja plza definiranega rajanja pravimo, da imamo opravii z enim kvazisabilnim in enim sabilnim sanjem Monosabilni mlivibraor orej ob nasop vhodnega krmilnega plza preklopi v kvazisabilno sanje, osane v njem definiran čas, nao pa zope preklopi v sabilno sanje, v kaerem osane do naslednjega krmilnega plza Delovanje monosabilnega mlivibraorja si oglejmo na primer inegriranega vezja 555 (oznake različnih proizvajalcev NE 555, M 555,), s kaerim je možno realizirai asabilni, monosabilni ko di bisabilni mlivibraor U b (hreshold) U H inegrvezje 555 komparaor rigger rigger U L komparaor S Q S-lipflop (Discharge) Ω Slika : Elekrično vezje monosabilnega mlivibraorja na osnovi I 555 operojac3del7doc 7
8 V sabilnem sanj monosabilnega mlivibraorja je izhod S-flipflopa v logičnem sanj, medem ko je njegov inverirani izhod na logični vrednosi ranzisor zao edaj krakosiči kondenzaor, zaradi česar je napeos kondenzaorja enaka nič Izhod komparaorja ima logično vrednos Napeos krmilnega vhoda se mora v čas mirovanja nahajai v visokem logičnem sanj Napeos mora bii vsekakor višja od U L ako, da ima di komparaor na svojem izhod logično vrednos Monosabilni mlivibraor sprožimo z negaivnim krmilnim plzom, čigar vrednos mora pasi pod vrednos U L akoj ko napeos rigger pade pod vrednos U L, se posavi izhod komparaorja v logično sanje, s čimer posavi izhod S-flipflopa na logično Ker sedaj ranzisor ne prevaja, se kondenzaor začne polnii prek pora o kvazisabilno sanje raja le dokler napeos ne doseže zgornjega preklopnega nivoja U H, ko se posavi izhod komparaorja v logično sanje, zaradi česar ranzisor ponovno krakosiči kondenzaor Isočasno gre izhodni signal flipflopa ponovno na logično vrednos, j gre ponovno v sabilno sanje rigger U L U H U b Slika 3: Poek veličin monosabilnega mlivibraorja V renk nasopa negaivnega krmilnega plza začne kondenzaorska napeos rasi po eksponencialni zakoniosi s časovno konsano τ = b = τ U e Če v enačbo vsavimo zgornji preklopni nivo = U H = /3 U b, ki ga dosežemo v čas =, dobimo = ln3, Vidimo, da je rajanje napeosnega plza nasavljivo z srezno izbiro pornosi in kapaciivnosi, ki j lahko izbiramo v širokih mejah Ko smo predhodno že omenili, lahko z inegriranim vezjem 555 realiziramo di asabilni mlivibraor Njegovo vezje kaže slika operojac3del7doc 8
9 U b A (hreshold) U H inegr vezje 555 komparaor rigger U L komparaor S Q S-flipflop (Discharge) Ω Slika : Elekrična shema asabilnega mlivibraorja na osnovi I 555 Opis vezja pričnimo s predposavko, da je kondenzaorska napeos enaka nič er da ranzisor ne prevaja oziroma da ima izhod S-flipflopa logično vrednos Kondenzaor se zao začne polnii prek serijsko vezanih porov A in Ko napeos preseže vrednos U L, preklopi komparaor v logično, kar nima nikakršnega vpliva na delovanje S-flipflopa, ki osane posavljen na logični vrednosi Šele ko napeos preseže zgornji preklopni nivo U H, se posavi izhod komparaorja na logično in seira S-flipflop Njegov izhod in s em izhodni signal se posavi v logično Kondenzaor se zao začne edaj praznii prek pora in ranzisorja, s čimer se izhod komparaorja ponovno posavi v logično, vendar pa o ne spremeni izhoda S-flipflopa Ko napeos pade pod vrednos U L, se S-flipflop ponovno seira in polnjenje kondenzaorja prek A in se znova prične Polnjenje kondenzaorja opišemo z enačbo = U b / ( ) ( A U U e ) b kjer je začeni čas opazovanja = posavljen v renek, ko se izhod S-flipflopa posavi v logično Če vsavimo v zgornjo enačbo = U H = /3 U b v renk = H in U L = /3 U b, dobimo = ln, 69 H L ( ) ( ) A V časovnem inerval L, v kaerem je izhodna napeos enaka nič (logična ), pade kondenzaorska napeos iz vrednosi U H na U L Od od H / = U e, kjer renek = sovpada z začekom ega inervala orej če vsavimo U L = /3 U b pri = L in U H = /3 U b, dobimo L = ln, 69 Perioda izhodnega signala znaša = H L,69 ( A ), medem ko je vklopno razmerje enako H A = H L A A, operojac3del7doc 9
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Direktni pretvorniki
Prevorniki brez galvanske ločive med odom in odom: direkni enosmerni prevorniki za eno in večkvadranno obraovanje lasno vodeni usmerniki in razsmerniki Prednosi: majhna eža, volumen dobro razmerje med
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
PROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Odvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:
4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Lastnosti in zakonitosti osnovnih električnih tokokrogov v energetski elektroniki
asnosi in zakoniosi osnovnih elekričnih okokrogov v energeski elekroniki Zbirka nalog v em poglavju je namenjena osveživi osnovnih pojmov ko so: - izračun srednje vrednosi napeosi in okov, - izračun efekivne
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
1.2.5 Lastnosti merilnih naprav v informacijskem prostoru
..5 Lasnosi merilnih naprav v informacijskem prosoru Merilno napravo lahko obravnavamo udi ko komunikacijski kanal: informacijski vir: merilni objek z merjeno veličino monje z naslovljenec: merilec, nadzorni
PROCESIRANJE SIGNALOV
Daum: 5.. 999. Izračuaje kompoee ampliudega spekra podaega periodičega sigala! Kolikša je osova frekveca ega sigala? Tabeliraje prvih šes ampliud! -,,,,3,4,5 - [ms]. Izračuaje Fourierjev rasform podaega
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
41. Jednačine koje se svode na kvadratne
. Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
ELEKTRONSKA VEZJA. Laboratorijske vaje Pregledal: 6. vaja FM demodulator s PLL
Ime in priimek: ELEKTRONSKA VEZJA Laboratorijske vaje Pregledal: Datum: 6. vaja FM demodulator s PLL a) Načrtajte FM demodulator s fazno sklenjeno zanko za signal z nosilno frekvenco f n = 100 khz, frekvenčno
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
diferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Zakonitosti hitrosti reakcije in konstante hitrosti (Rate laws)
Zakonioi hiroi reakcije in konane hiroi (Rae law) Merjena hiro reakcije je odvina od koncenracije reakanov na neko poenco. v k [A] [B] k konana hiroi reakcije (neodvina od koncenracije) (odvina od T) Ekperimenalno
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
USMERNIKI POLVALNI USMERNIK:
USMERNIKI POLVALNI USMERNIK: polvalni usmernik prevaja samo v pozitivni polperiodi enosmerni tok iz usmernika ni enakomeren, temveč močno utripa, zato tak način usmerjanja ni posebno uporaben V pozitivni
TŠC Kranj _ Višja strokovna šola za mehatroniko
KRMILNI POLPREVODNIŠKI ELEMENTI Krmilni polprevodniški elementi niso namenjeni ojačanju, anju, temveč krmiljenju tokov v vezju. Narejeni so tako, da imajo dve stanji: vključeno in izključeno. Enospojni
Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
predavatelj: doc. Andreja Drobni Vidic
1 RE ITVE 5. DOMAƒE NALOGE - TOTP - modul MATEMATIKA predavaelj: doc. Andreja Drobni Vidic UPORABA ODVODOV IN INTEGRALI Diferencialni ra un je omogo il re²evanje nalog, za kaere je pred em kazalo, da presegajo
Periodičke izmjenične veličine
EHNČK FAKULE SVEUČLŠA U RJEC Zavod za elekroenergeiku Sudij: Preddiploski sručni sudij elekroehnike Kolegij: Osnove elekroehnike Nosielj kolegija: Branka Dobraš Periodičke izjenične veličine Osnove elekroehnike
Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd baterij Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Ljubljana, julij 2011 Matej Antonijevič Polnilnik Ni-MH/Ni-Cd
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI
DIGITALNA TEHNIKA Ime : Priimek : VAJA 1 : MERILNI INSTRUMENTI a) Nasavie na funkcijskem generaorju signal s frekvenco f = 10 khz, ko ga kaže slika 1.6 a. b) Kompenziraje delilno sondo osciloskopa in izmerie
Bipolarni transistor se sestoji iz treh polprevodniških slojev različne prevodnosti. Glede na njihovo zaporedje ločimo NPN in PNP tranzistorje.
polarn ranzsor polarn ranssor se sesoj z reh polprevodnškh slojev razlčne prevodnos. Glede na njhovo zaporedje ločmo NPN n PNP ranzsorje. Slka: Zgradba n smbol NPN n PNP ranzsorja NPN ranzsor je orej sesavljen
IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Poglavje 5. Poglavje 5. Poglavje 5. c = 1! SPOMNIMO SE!!! Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi
Reglacjsk ssem lka 5. : Vekorja saorskega n roorskega oka v prosor Faklea za elekroehnko Reglacjsk ssem POMNIMO E!!! lka. 5: Kompleksn vekor saorskega oka γ jγ ( e ) j0 j ( ) c ( ) e ( ) e ( ) c! Faklea
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA
OPNOS, HIOS AZAPLJANJA Denja: onos (oz. nasčena razona) redsavlja sanje, ko je oljene (rdn, ekoč, lnas) v ravnoežju z razono (oljenem, razoljenm v olu). - kvanavn zraz - r določen - homogena molekularna
Meritve v časovnem prostoru-osciloskop
Poglavje 6 Merive v časovnem prosoru-osciloskop Dandanes velja osciloskop za najbolj vsesranski splošni elekronski merilni insrumen, ki je na razpolago za znansveno raziskovanje. V razvoju elekronskih
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
vezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
UVOD V LINEARNE KONTROLNE SISTEME. Bor Plestenjak
UVOD V LINEARNE KONTROLNE SISTEME Bor Plestenjak Uvod Kontrolni sistemi nastopajo na najrazličnejših področjih. Imamo dinamični sistem, na katerega lahko vplivamo z vhodnimi podatki. Zgledi sistemov so
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
TEHNOLOGIJA MATERIALOV
Naslov vaje: Nastavljanje delovne točke trajnega magneta Pri vaji boste podrobneje spoznali enega od možnih postopkov nastavljanja delovne točke trajnega magneta. Trajne magnete uporabljamo v različnih
OM2 V3 Ime i prezime: Index br: I SAVIJANJE SILAMA TANKOZIDNIH ŠTAPOVA
OM V me i preime: nde br: 1.0.01. 0.0.01. SAVJANJE SLAMA TANKOZDNH ŠTAPOVA A. TANKOZDN ŠTAPOV PROZVOLJNOG OTVORENOG POPREČNOG PRESEKA Preposavka: Smičući napon je konsanan po debljini ida (duž pravca upravnog
I. AMPLITUDNA MODULACIJA
Laboraorijske vaje pri predmeu Digialne komunikacije I. AMPLITUDNA MODULACIJA Modulacija je posopek pri kaerem z vhodnim modulacijskim signalom spreminjamo paramere pomožnega harmoničnega signala A cos(ω
Stabilizirani usmernik 0-30 V, A
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Igor Knapič Stabilizirani usmernik 0-30 V, 0.02-4 A Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja Vrhnika 2006 1. Uvod Pri delu v domači delavnici se
Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
OSNOVI ELEKTRONIKE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA
ELEKTROTEHNIČKI FAKULTET U BEOGRADU KATEDRA ZA ELEKTRONIKU OSNOVI ELEKTRONIKE SVI ODSECI OSIM ODSEKA ZA ELEKTRONIKU LABORATORIJSKE VEŽBE VEŽBA BROJ 1 OSNOVNA KOLA SA DIODAMA Autori: Goran Savić i Milan
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 000 Maribor, Smetanova ul. 17 Študijsko leto: 011/01 Skupina: 9. MERITVE LABORATORIJSKE VAJE Vaja št.: 10.1 Merjenje z digitalnim
Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje
TRANZISTOR Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje električnih signalov. Zgrajen je iz treh plasti polprevodnika (silicija z različnimi
2. Pri 50 Hz je reaktanca kondenzatorja X C = 120 Ω. Trditev: pri 60 Hz znaša reaktanca tega kondenzatorja X C = 100 Ω.
Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Navadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Energija magnetnega polja, prvič
ENERGIJA POLJA_1(13).doc 1/11.6.6 Energija magnenega polja, prvič Izhajamo iz moči na uljavi, ki je enaka produku oka in napeosi na uljavi p = ul il. To so sedaj časovno spreminjajoče veličine, lahko bi
Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev
Prožilna vezja MOSFET in IGBT tranzistorjev Močnostni polprevodniški element, kot sta IGBT in MOSFET tranzistor, tvori s pripadajočim prožilnim vezjem zaključeno enoto t.j. močnostno stikalo, ki predstavlja
Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zadaci II deo
GRANIČNE VREDNOSTI FUNKCIJA zdci II deo U sledećim zdcim ćemo korisii poznu grničnu vrednos: li i mnje vrijcije n i 0 n ( Zdci: ) Odredii sledeće grnične vrednosi: Rešenj: 4 ; 0 g ; 0 cos v) ; g) ; 4 ;
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Zaščitna stikala na diferenčni tok EFI
Tehnični podaki Zaščina sikala na diferenčni ok EFI Prednosi zaščinih sikal na diferenčni ok EFI Pogojna krakosična zmogljivos: 10 ka Peča kakovosi za preverjeno zanesljivos AC - sinusni diferenčni ok
DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Inštitut za elektroniko ELEKTRONIKA Laboratorijske vaje za program računalništva in informatike Bojan Jarc, Rudolf Babič. izdaja (drugi ponatis)
Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje. Vaja 1 Lastnosti diode. Ime in priimek: Smer:.. Datum:... Pregledal:...
Gradniki elektronskih sistemov laboratorijske vaje Vaja 1 Lastnosti diode Ime in priimek:. Smer:.. Datum:... Pregledal:... Naloga: Izmerite karakteristiko silicijeve diode v prevodni smeri in jo vrišite
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Fazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
2 tg x ctg x 1 = =, cos 2x Zbog četvrtog kvadranta rješenje je: 2 ctg x
Zadatak (Darjan, medicinska škola) Izračunaj vrijednosti trigonometrijskih funkcija broja ako je 6 sin =,,. 6 Rješenje Ponovimo trigonometrijske funkcije dvostrukog kuta! Za argument vrijede sljedeće formule:
VODENJE PROCESA. S pomočjo funkcijskih odvisnosti G lahko zapišemo sistem modela:
VODENJE PROCESA OKOLJE y () ym () VHODI IZHODI PROCE S z () zr () MODEL PROCESA () n () S pomočjo funkcijskih odvisnosi G lahko zapišemo sisem modela: G ( y, y,.ym; z, z,.zr ) G ( y, y,.ym; z, z,.zr )
Regulacija manjših ventilatorjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Regulacija manjših ventilatorjev Seminarska naloga pri predmetu Elektronska vezja V Ljubljani, maj 2008 Kazalo. Ideja... 2. Realizacija... 2. Delovanje
Linearna algebra 2 prvi kolokvij,
1 2 3 4 5 Σ jmbag smjer studija Linearna algebra 2 prvi kolokvij, 7. 11. 2012. 1. (10 bodova) Neka je dano preslikavanje s : R 2 R 2 R, s (x, y) = (Ax y), pri čemu je A: R 2 R 2 linearan operator oblika
Kaskadna kompenzacija SAU
Kaskadna kompenzacija SAU U inženjerskoj praksi, naročito u sistemima regulacije elektromotornih pogona i tehnoloških procesa, veoma često se primenjuje metoda kaskadne kompenzacije, u čijoj osnovi su
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom
1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti
1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Dvanaesti praktikum iz Analize 1
Dvaaesti praktikum iz Aalize Zlatko Lazovi 20. decembar 206.. Dokazati da fukcija f = 5 l tg + 5 ima bar jedu realu ulu. Ree e. Oblast defiisaosti fukcije je D f = k Z da postoji ula fukcije a 0, π 2.
TEHNIČKI FAKULTET SVEUČILIŠTA U RIJECI Zavod za elektroenergetiku. Prijelazne pojave. Osnove elektrotehnike II: Prijelazne pojave
THNIČKI FAKUTT SVUČIIŠTA U IJI Zavod za elekroenergek Sdj: Preddplomsk srčn sdj elekroehnke Kolegj: Osnove elekroehnke II Noselj kolegja: v. pred. mr.sc. Branka Dobraš, dpl. ng. el. Prjelazne pojave Osnove
Energija magnetnega polja
Energija magnenega polja. Energija magnenega polja Vsebina: moč in energija, energija sisema uljav, nadomesna indukivnos, energija v nelinearnih magnenih srukurah, gosoa energije, izračun indukivnosi iz