UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA OPISI PREDMETOV

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA OPISI PREDMETOV"

Transcript

1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA OPISI PREDMETOV OBVEZNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Ime predmeta: ALGEBRA I MATRIČNI RAČUN Vektorji, analitična geometrija v prostoru. Matrike. Vrste matrik in osnovne operacije z matrikami. Rang matrike. Inverzna matrika. Sistemi linearnih enačb. Matrična interpretacija in izrek o rešljivosti. Elementarne matrike, Gaussova metoda. Determinante. Cramerjevo pravilo. Ime predmeta: ALGEBRA II LINEARNA ALGEBRA Grupe, kolobarji, obsegi. Kolobar polinomov. Vektorski prostor. Podprostori, linearni operatorji. Linearna neodvisnost. Baza in dimenzija vektorskega prostora. Lastne vrednosti. Karakteristični in minimalni polinom. Skalarni produkt. Ortogonalni sistemi. Gramm-Schmidtov postopek ortogonalizacije. Norma. Norma matrike in operatorja. Normalni in sorodni operatorji. Konveksnost v vektorskem prostoru. Normirani vektorski prostori kot metrični prostori. Izometrije v R2 in R3. Ime predmeta: ANALIZA I TEMELJI ANALIZE Naravna števila. Racionalna števila. Realna števila. Kompleksna števila. Zaporedja realnih števil. Limite in stekališča zaporedij. Cauchyjev pogoj. Zgornja in spodnja limita. Monotona zaporedja. Izrek Bolzano-Weierstrass. Vrste. Konvergenčni kriteriji. Absolutno in pogojno konvergentne vrste. Funkcije realne spremenljivke, sodost, lihost, periodičnost. Limite funkcij, leva in desna limita. Zveznost. Zvezne funkcije na zaprtih omejenih intervalih. Metoda bisekcije za iskanje ničel. Elementarne funkcije. Ciklometrične funkcije. 1

2 Ime predmeta: ANALIZA II INFINITEZIMALNI RAČUN Odvod. Izreki o srednjih vrednostih. Odvodi monotonih funkcij. L'Hospitalovo pravilo. Višji odvodi. Taylorjeva formula. Lokalni ekstremi. Konveksne in konkavne funkcije. Prevoji. Tangentna metoda iskanja ničel. Nedoločeni integral. Določeni integral. Darbouxove in Riemannove vsote. Leibniz-Newtonova formula. Izreki o srednji vrednosti. Integracijske metode. Uporaba določenega integrala v geometriji. Posplošeni integral. Numerična integracija. Logaritem, število e in definicija potence pri realnem eksponentu. Risanje ravninskih krivulj. Funkcijska zaporedja in funkcijske vrste. Potenčne vrste. Taylorjeva vrsta. Elementarne kompleksne funkcije. Ime predmeta: DISKRETNA MATEMATIKA II - KOMBINATORIKA Princip vsote, produkta, štetje parov. Elementarna kombinatorika. Prirejanje. Prirejanje znotraj množice, obstoj 1-faktorja. Prirejanje med dvema množicama, Hallov izrek. Königov izrek, uporaba. Rekurzija. Rodovne funkcije. Linearna rekurzija s konstantnimi koeficienti. Uporaba v kombinatoriki. Princip vključitve in izključitve. Topovski polinom. Möbiusova inverzija. Delno urejene množice in Möbiusova funkcija. Izrek o inverziji. Načrti. Končne projektivne ravnine. Korekcijski kodi. Steinerjevi sistemi. Kirkmanov problem šolark. Ramseyev izrek. Dokaz in uporaba. Teorija Polye. Burnsidova lema. Izrek Polye. Graf, primeri grafov. Drevesa. Osnovne lastnosti, preštevanje dreves. Najcenejše drevo. Operacije nad grafi. Produkt grafov. Krovni grafi in napetostni grafi. Grafi in grupe. Grupa avtomorfizmov grafa. Cayleyevi grafi in Fruchtov izrek. Simetrični grafi. Planarnost in dualnost. Kriterij planarnosti. Vložitve grafov v druge ploskve. Dualnost in Eulerjev izrek. Barvanje grafov. Barvanje točk. Barvanje povezav. Kromatični polinom. Usmerjeni grafi. Eulerjevi usmerjeni grafi. Turnirji. Markovske verige. Povezanost. Mengerjev in Hallov izrek. Različice Mengerjevega izreka in Ford- Fulkersonov izrek. Teorija matroidov. Definicije. Matroidi in grafi. Zgledi matroidov in uporaba. Ime predmeta: MATEMATIČNI PRAKTIKUM I Programi za predstavitve (npr. Power Point), delo s preglednicami (npr. Excel), Urejevalniki besedil (npr. WinEdt, TextPad, Emacs, Auctech, Open Office, ), Osnove TeX-a in LaTeX-a (Miktex, Tetex, GSview, Acrobat Reader...), Osnovna orodja za izdelavo slik (pdf, eps), delo s formati slik, vključevanje slik v LaTex, skeniranje in uporaba digitalne kamere. 2

3 Ime predmeta: RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM Fakultetno računalniško omrežje in splošna pravila uporabe. Opis fakultetnega računalniškega omrežja, načinov prijave, postopka menjave gesla, načina dostopa do e-pošte ter dopisnih seznamov in dostopa do snovi v elektronski obliki. Osnove dela v operacijskem sistemu Linux. Opis operacijskega sistema Linux ter slovenske različice Pingo. Opis dela v ukazni lupini BASH. Programski jezik C. Opis sintakse programskega jezika C ter njegove uporabe za reševanje konkretnih problemov. Ime predmeta: RAČUNALNIŠTVO I Osnovni programski gradniki. Osnovna sintaksa programskega jezika Java. Spremenljivke, tipi in stavki. Enostavne vhodno izhodne operacije. Odločitveni stavki. Kontrolne strukture. Funkcije in podajanje parametrov. Programi. Strukturna dekompozicija. Osnovne podatkovne strukture. Enostavni tipi. Polja. Zapisi. Nizi in obdelava nizov. Predstavitev podatkov v računalniškem spominu. Alokacija spomina. Povezane strukture. Sklad. Vrsta. Seznam. Drevo. Algoritmi in reševanje problemov. Kaj je algoritem? Strategije reševanja problemov. Vloga algoritmov v procesu reševanja problemov. Strategije za implementacijo algoritmov. Iskanje programskih napak. Rekurzija. Koncept rekurzije. Rekurzivne matematične funkcije. Deli in vladaj. Rekurzivno vračanje po sledi. Implementacija rekurzije. Pregled programskih jezikov. Vrste programskih jezikov. Kontrola izvajanja. Funkcije. Podprogrami. Prostori imen. Deklaracije in tipi. Vrste tipov. Deklaracija tipov. Varnost tipov. Preverjanje tipov. Podtipi! Razredi. Večobličnost. Mehanizmi abstrakcije. Podatkovne abstrakcije. Enostavni tipi. Sestavljeni tipi. Postopkovne abstrakcije. Podprogrami in funkcije. Abstraktni podatkovni tipi. Objekti in razredi. Vzorci. Moduli. Ime predmeta: DISKRETNA MATEMATIKA I - TEORIJA MNOŽIC Osnove matematične teorije, izjavni račun, pravilnostne tabele, predikatni račun. Formalni jeziki. Osnovni pojmi matematične logike. 3

4 Načini zapisovanja množic. Osnovne relacije med množicami, osnovne operacije z množicami ali družinami množic. Potenčna množica. Relacije. Grafi. Ekvivalenčne relacije. Delna in linearna urejenost. Mreže in Boolova algebra. Dobra ureditev. Funkcije. Posebni tipi funkcij. Kategorije. Končne in neskončne, števne in neštevne množice. Kardinalna in ordinalna števila. Peanova aritmetika, matematična indukcija. Sistema aksiomov teorije množic NBG in ZFC. Aksiom izbire. Zornova lema. Osnove simbolnega računanja (Mathematica). Ime predmeta: MATEMATIČNE VSEBINE V ANGLEŠKEM JEZIKU I Predavajo se najpomembnejše raziskovalno aktualne teme iz področja matematike, ki med drugimi lahko vključujejo naslednja vsebinska podpodročja. - Zgodovina pojma števila - Teorija števil - Algebra - Analiza - Znamenite načrtovalne naloge - Pregled zgodovine računalništva - Zgodovina matematike na slovenskem - Zgodovinski razvoj matematičnih pojmov Ime predmeta: ALGEBRA III - ABSTRAKTNA ALGEBRA Osnove teorije števil, Evklidov algoritem, kongruence. Polinomi ene spremenljivke. Evklidov algoritem. Ničle polinomov. Reševanje algebrskih enačb. Polinomi več spremenljivk. Simetrični polinomi. Osnovni izrek algebre. Grupoidi, polgrupe in grupe. Homomorfizmi grup. Podgrupe edinke in faktorske grupe. Družine grup. Grupe podane z generatorji in relacijami. Izreki Sylowa. Ime predmeta: ANALIZA III FUNKCIJE VEČ SPREMELJIVK Metrični prostori. Neenačba Cauchy-Schwarz-Bunjakovski. Odprte in zaprte množice. Kompaktnost in povezanost. Zaporedja v metričnih prostorih. Cauchyjeva zaporedja in polni prostori. Zveznost in enakomerna zveznost. Lastnosti zveznih preslikav. Funkcije več realnih spremenljivk. Zveznost, parcialna odvedljivost. Diferencial preslikave iz Rn v Rm. Jacobijeva matrika. Verižno pravilo. Višji parcialni odvodi. Taylorjeva formula. Izrek o inverzni in implicitni funkciji. Prosti in vezani ekstremi. Dvojni in mnogoterni integrali. Lastnosti. Pogoj za eksistenco. Uvedba novih spremenljivk. Računanje in uporaba. Pravi in posplošeni integrali s parametrom, funkciji Gama in Beta. Stirlingova formula. 4

5 Ime predmeta: FIZIKA Fizikalna merjenja Premočrtno gibanje Gibanje v treh dimenzijah Sile in gibanje Newtonovi zakoni Trenje Kinetična energija in delo Potencialna energija, ohranitev energije Sistemi delcev Težišče Gibalna količina Vrtenje Vrtilna količina Ravnovesje in elastične lastnosti Gravitacija Mehanika tekočin Nihanje Valovanje Splošne značilnosti in vrste valovanja Zvok Toplota Temperatura Termodinamski zakoni Toplotna prevodnost Kinetična teorija plinov Entropija Električni naboj Električno polje Električni potencial Kapacitivnost Električni tokin upor Magnetno polje Indukcija Izmenični tok in elektromagnetna nihanja Elektromagnetno valovanje Geometrijska optika Interferenca in uklon Osnovni pojmi moderne fizike Fotoni in snovno valovanje Snovno valovanje Atomska fizika Jedro atoma Posebna teorija relativnosti 5

6 Ime predmeta: OSNOVE NUMERIČNEGA RAČUNANJA Osnove numeričnega računanja. Premična pika in zaokrožitvene napake. Računanje v premični piki. Stabilni računski procesi in občutljivost problema. Celotna napaka. Nelinearne enačbe. Bisekcija. Tangentna metoda: izpeljanke, implicitne funkcije, sistemi nelinearnih enačb. Sekantna metoda. Algebraične enačbe. Sistemi linearnih enačb. LU razcep in razcep Choleskega. Gaussova eliminacija. Diagonalno dominantne in tridiagonalne matrike. Občutljivost problema. Aposteriorna, ocena napake. Neumannove vrste in iterativno izboljšanje natančnosti. Lastne vrednosti matrik. Potenčna metoda, obratna potenčna metoda. Schurov in Gershogorinov izrek. Aproksimacija funkcij. Polinomska interpolacija. Deljene diference. Hermitska interpolacija. Numerično integriranje. Integriranje s polinomsko interpolacijo. Sestavljena pravila. Gaussove kvadraturne formule. Euler-Maclaurinova formula Numerično reševanje navadnih diferencialnih enačb. Reševanje enačb prvega reda. Razvoj rešitve v Taylorjevo vrsto. Preproste metode, red metode. Metode tipa Runge-Kutta. Linearno programiranje. Konveksnost in linearne neenakosti. Simpleksni algoritem. Ime predmeta: RAČUNALNIŠTVO II Dogodkovno gnano programiranje. Dogodki. Izjeme. Proženje izjem. Lovljenje izjem. Rokovalniki. Proženje dogodkov. Odzivi na dogodek. Predmetno naravnano programiranje. Razredi in tipi. Deklaracija razreda. Implementacija objektov. Dedovanje. Večkratno dedovanje. Dinamično povezovanje. Predmetno naravnana struktura programov. Uvod v prevajanje. Slovnice. LL(0) slovnice. Preverjanje tipov. Prevajanje kode. Navidezni stroji. Tolmači. Ahitektura navideznega stroja. Vmesna koda. Java navidezni stroj. Osnove dela na Linux/Windows sistemih Spletni brskalniki in elktronska pošta Varnost računalniskih omrežij Manjši projekt. Ime predmeta: VERJETNOST Osnove kombinatorike Osnovni izrek kombinatorike. Variacije in variacije s ponavljanjem. Kombinacije in kombinacije s ponavljanjem. 6

7 Permutacije in permutacije s ponavljanjem. Binomska formula in posplošitve. Izidi in dogodki Množica vseh možnih izidov, dogodki, definicija verjetnosti. Računanje z dogodki. Pogojna verjetnost in neodvisnost. Slučajne spremenljivke Slučajne spremenljivke in njihove porazdelitve. Pregled osnovnih diskretnih porazdelitev. Matematično upanje in varianca. Zvezne slučajne spremenljivke. Večrazsežne porazdelitve Definicija diskretnih večrazsežnih porazdelitev. Neodvisnost slučajnih spremenljivk. Kovarianca, vsote slučajnih spremenljivk. Pogojne porazdelitve in pogojna matematična upanja. Večrazsežne zvezne porazdelitve. Rodovne funkcije Definicija in primeri. Proces razvejanja. Aproksimacija porazdelitev Konvergenca slučajnih spremenljivk v porazdelitvi. Normalna aproksimacija porazdelitev vsot slučajnih spremenljivk. Poissonova aproksimacija. Ime predmeta: MATEMATIČNE VSEBINE V ANGLEŠKEM JEZIKU II Osnovne metode kombinatorike: Razvrstitev diskretnih problemov, Osnovna pravila kombinatorike, Izbori, Pravilo vključitve in izključitve, Rodovne funkcije, Trdnjavski polinomi Kombinatorika in rekurzije: Porazdelitve, Polinomska zaporedja, Padajoče potence, Stirlingova števila 1. in 2. vrste, Lahova števila, Diference in antidiference, Vsote, Linearna rekurzija Diskretna teorija verjetnosti: Poskus, dogodek, Pogojna verjetnost, neodvisnost, Relejni poskusi, Slučajne spremenljivke, Matematično upanje in disperzija. Ime predmeta: MATEMATIČNO MODELIRANJE Uvod. Kaj je matematično modeliranje? Vloga matematičnih modelov v naravoslovnih znanostih in ekonomiji. Tipi matematičnih modelov. Uporaba programskih orodij. Kratek pregled programov Octave/Scilab. Optimizacija. Stacionarna točka, minimum, maksimum, sedlo. Taylorjeva formula za skalarna polja. Prosti in vezani lokalni ekstremi. Newtonova metoda. Primeri uporabe: diskretna verižnica, ravnotežje paličja itd. 7

8 Variacijski račun. Standardna naloga variacijskega računa. Izoperimetrični problemi. Primeri uporabe: verižnica, brahistohrona, nihanje paličja, itd. Linearno programiranje. Kaj je linearni program? Primeri linearnih programov: optimalna dieta, pretok na mreži itd. Oblike linearnih programov. Osnovni izrek linearnega programiranja. Metoda simpleksov. Dualnost. Celoštevilski linearni program in LP relaksacija. Aplikacije. Diferencialne enačbe in sistemi diferencialnih enačb kot matematični modeli v naravoslovnih znanostih in ekonomiji. Motivacijski zgledi. Pojem ravnovesne točke. Stabilnost v linearnih in nelinearnih sistemih. Fazni portreti. Osnove Poincare-Bendixonove teorije. Osnove bifurkacijske teorije. Aplikacije: epidemiološki modeli, modeli tekmovanja, modeli simbioze, dinamika plenilec-plen, molekularna kinetika, osnovni nevrološki modeli, modeli v ekonomiji. NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Ime predmeta: ALGEBRAIČNA TEORIJA GRAFOV Lastne vrednosti grafa; Grupa avtomorfizmov grafa; Simetrije grafa; Grafi s tranzitivno grupo avtomorfizmov (točkovno-tranzitivni grafi, povezavno-tranzitivni grafi, ločno-tranzitivni grafi, razdaljno-tranzitivni grafi); Krepko regularni grafi; Ime predmeta: ALGEBRA IV - ALGEBRSKE STRUKTURE Kolobarji. Ideali. Homomorfizem kolobarjev. Faktorski kolobarji. Celi kolobarji. Evklidski kolobarji. Glavni kolobarji. Gaussovi kolobarji. Gaussova števila. Kitajski izrek o ostanku. Polja. Podpolja. Razširitve. Končne razširitve. Stopnja razširitve. Stolpni izrek. Enostavne algebraične razširitve. Razcepna polja. Konstrukcije z ravnilom in šestilom. Kvadratura kroga. Trisekcija kota. Podvojitev kocke. Konstrukcije pravilnih mnogokotnikov. Ime predmeta: ANALIZA IV REALNA ANALIZA Fourierove vrste. Besselova neenačba v vektorskih prostorih s skalarnim produktom. Ortonormiran sistem in ortnormirana baza. Fourierov integral in Fourierova transformacija. Diferencialna geometrija krivulj v ravnini in prostoru. Dolžina krivulje. Naravni parameter. Frenetove formule. Ploskve. Krivočrtne koordinate.tangentna ravnina. Prva osnovna forma. Površina ploskve. Ukrivljenost ploskev in druga fundamentalna forma. Vektorska analiza. Skalarna in vektorska polja. Gradient, divergenca, rotor. Potencialno in solenoidno polje. Krivuljni integrali in ploskovni integrali 1. in 2. vrste. Gaussov in Stokesov izrek. 8

9 Ime predmeta: DIFERENCIALNE ENAČBE Diferencialne enačbe. Primeri iz geometrije in fizike. Cauchyjeva naloga in Eulerjeva metoda. Elementarne metode integracije navadnih diferencialnih enačb. Eksistenčni izrek. Diferencialne enačbe višjih redov. Linearne diferencialne enačbe. Sistemi diferencialnih enačb. Ločljive spremenljivke. Homogena desna stran. Linearna enačba. Bernoullijeva. Riccatijeva. Variacijski račun. Osnovna naloga variacijskega računa. Eulerjeva enačba. Izoperimetrični problem. Besselova diferencialna enačba. Reševanje z vrsto. Reprezentacije z vrstami in integrali. Numerično reševanje. Laplaceova transformacija. Obratna formula, lastnosti. Uporaba. Robni problemi za diferencialne enačbe drugega reda. Sturm-Liouvilleov operator Ime predmeta: FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Zdravje. opredelitev pojma; kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva. Javno in zasebno. viri financiranja zdravstvenega varstva; vloga sobivanja javnega in zasebnega financiranja zdravstvenega varstva. Sistemi zdravstvenega varstva. Bismarckov sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja; Beveridgev sistem nacionalnega zdravstvenega varstva; tržni sistem zdravstvenega zavarovanja; klasifikacije zdravstvenih zavarovanj. Javno obvezno zdravstveno zavarovanje. zgodovinski podatki o razvoju; vsebina javnega obveznega zdravstvenega zavarovanja; dileme in smeri razvoja. Zasebna zdravstvena zavarovanja. zavarovalna dejavnost; dejavniki tveganja in določitev premije; dileme in smeri razvoja. Študije primerov. rast izdatkov za zdravstveno varstvo in obvladovanje rasti; ponudba zasebnih zdravstvenih zavarovanj; odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe; financiranje zdravstvenega varstva in dolgoživost; druge aktualne vsebine. 9

10 Ime predmeta: FUNKCIONALNA ANALIZA Topološki vektorski prostori. Normirani prostori. Banachovi prostori. Končno razsežni normirani prostori. Polnorme in lokalna konveksnost. Funkcional Minkowskega. Zaprti podprostori in kvocientni prostor. Linearni operatorji in linearni funkcionali. Omejenost operatorja. Baireov izrek. Izrek o enakomerni omejenosti. Izrek o odprti preslikavi. Izrek o zaprtem grafu. Izrek o separaciji zaprtih konveksnih množic. Šibka in šibka--* topologija. Izrek Banach-Alaoglu. Dual. Hahn-Banachov izrek. Refleksivni prostori. Anihilator podprostora. Spekter operatorja. Izrek Arsela-Ascoli. Kompaktni operatorji. Spekter kompaktnega operatorja Hilbertovi prostori. Ortogonalnost. Paralelogramska identiteta. Riezsov izrek o reprezentaciji omejenega funkcionala. Adjungirani operator. Ortonormirane baze. Sebi adjungirani, unitarni in normalni operatorji. Banachove algebre. Spekter. Adjunkcija identitete. Izrek Gelfand-Mazur. Neomejeni operatorji. Zaprt operator. Adjungiranje gosto definiranega operatorja. Ime predmeta: IZBRANE TEME IZ DISKRETNE MATEMATIKE Asociativne sheme: definicija, osnovne lastnosti, primeri, presečna števila. Bose-Mesnerjeva algebra: baza, lastnosti. Primitivni idempotenti: definicija, Kreinovi parametri. Razdaljno-regularni grafi: definicija, primeri, presečna števila. Nekateri potrebni pogoji za obstoj razdaljno-regularnega grafa s predpisanimi presečnimi števili. Primitivni in neprimitivni razdaljno-regularni grafi. Ime predmeta: IZBRANE TEME IZ RAČUNSKO INTENZIVNIH METOD Hamiltonski sistemi numerične integracijske metode in algoritmi Liejev formalizem simplektične integracijske metode numerični eksperimemnti Ime predmeta: IZBRANE TEME IZ STATISTIKE Grafične metode Empirična porazdelitvena funkcija. Verjetnostni diagrami. 10

11 Histogrami. Modeli za kategorične podatke Kontingenčne tabele. Χ-kvadrat testi. Logit in probit modeli. Analiza časovnih vrst Pojem časovne vrste. Stacionarnost. ARIMA modeli. Ocenjevanje parametrov. Preiskušanje primernosti modela. Napovedovanje na podlagi časovnih vrst. Ime predmeta: KOMBINATORIKA Osnovne metode kombinatorike: Razvrstitev diskretnih problemov, Osnovna pravila kombinatorike, Izbori, Pravilo vključitve in izključitve, Rodovne funkcije, Trdnjavski polinomi Kombinatorika in rekurzije: Porazdelitve, Polinomska zaporedja, Padajoče potence, Stirlingova števila 1. in 2. vrste, Lahova števila, Diference in antidiference, Vsote, Linearna rekurzija Diskretna teorija verjetnosti: Poskus, dogodek, Pogojna verjetnost, neodvisnost, Relejni poskusi, Slučajne spremenljivke, Matematično upanje in disperzija. Ime predmeta: KOMPLEKSNA ANALIZA Kompleksna ravnina. Razširjena ravnina in stereografska projekcija. Potenčne vrste s kompleksnimi argumenti. Eksponenta funkcija. Logaritemska funkcija in korenske funkcije. Odvod kompleksne funkcije. Cauchy-Riemannove enačbe. Cele funkcije. Integral kompleksne funkcije po poti. Cauchy-jevi izreki. Morerin izrek. Liouville-ov izrek in osnovni izrek algebre. Princip maksimalnega modula. Homotopija. Izolirane singularnosti. Razvoj v Laurent-ovo vrsto. Residui in uporaba. Harmonične funkcije. Poissonovo jedro in Poissonov integral. Rešitev Dirichlet-ovega problema na krožnici. Harnack-ov izrek. Lastnost poprečne vrednosti in harmonične funkcije. Subharmonične funkcije. Schwarz-ov Lema. Obrat principa maksimalnega modula. Rado-jev izrek. Aproksimacija z racionalnimi funkcijami. Runge-jev izrek. Konformne preslikave. Normalne družine. Riemannov izrek o konformni ekvivalenci. Neskončni produkti. Ničle holomorfnih preslikav. Weierstrassov faktorizacijski izrek. Meromorfne funkcije ter Mittag-Leffler-jev izrek. Jensenova formula. Blaschke-jevi produkti in funkcije v H. 11

12 Ime predmeta: GEOMETRIJA Steinerjevi sistemi Načrti Skoraj linearni prostori Linearni prostori Konfiguracije, Desarguesove in Pappusove konfiguracije Projektivni prostori Afini prostori Polarni prostori Posplošeni četverokotniki Delne geometrije Ime predmeta: KRIPTOGRAFIJA IN RAČUNALNIŠKA VARNOST klasični tajnopisi in zgodovina kriptografije Fiestelov tajnopis in AES (Advanced Encryption Standard) končni obsegi, razširjen Evklidov algoritem javni kriptosistemi, enosmerne funkcije in z njimi povezani problemi iz teorije števil (testiranje praštevilskosti, faktorizacija števil, diskretni logaritem) ter digitalni podpisi zgoščevalne funkcije in celovitost (integriteta) podatkov protokoli za izmenjavo ključev in za identifikacijo generator psevdonaključnih števil drugi protokoli (grb/cifra po telefonu, mentalni poker, sheme za delitev skrivnosti, kode za overjanje, vizualna kriptografija, dokaz brez znanja) infrastruktura javnih ključev (PKI), agencija za overjanje (CA), širši pogled na kriptografijo - varnost informacij ter varnost na mreži. Ime predmeta: MATEMATIČNE METODE V FIZIKI Programski paketi: Osnove. Primerjava OCTAVE in MATLAB. Mathematica. Numerično odvajanje Numerično integriranje Navadne diferencialne enačbe: Diferencialne enačbe prvega reda. Radioaktivni razpad. Diferencialne enačbe drugega reda. Gibanje projektila. Nihanje. Gibanje planetov. Parcialne diferencialne enačbe: Laplacova enačba. Valovna enačba. Toplotna enačba. Fourirerove vrste: Fast Fourier Transform. Močnostni spekter. 12

13 Ime predmeta: MATEMATIKA: METODA IN UMETNOST Generiranje matematičnih resnic. Matematika: metoda in umetnost. Števila 1,2,3,5,7 in osnovni principi razmišljanja. Realno in virtualno. Restrikcija, ekstenzija, simetrija. Matematizacija znanosti. Matematika v naravoslovju, družboslovju, umetnosti, politiki. Konkretni zgledi: Parlamentarne volitve in geometrijske konfiguracije; Genom, kitajski I-Ching in hiperkocka; Simetrije molekularnih grafov in fulerenov; Športni turnirji in grafovska prirejanja; Albrecht Durer -- Melanholija, prisekana kocka in Pappusova konfiguracija; Durer in magični kvadrati. Praštevila, faktorizacija in tajne kode. Ime predmeta: MOLEKULARNO MODELIRANJE Koncepti molekularnega modeliranja Uvod v klasično in kvantno mehaniko Potencialna polja in molekularna mehanika Metode računalniških simulacij Simulacije molekulske dinamike Monte carlo metode Uporaba metod molekularnega modeliranja v kemiji, farmaciji, biofiziki, itd. Ime predmeta: OPTIMIZACIJSKE METODE Osnovne definicije in primeri. Linearno programiranje. - Matematični model. - Metoda simpleksov. - Primeri uporabe v proizvodnih problemih. - Teorija dualnosti. - Problem razvoza. - Celoštevilsko linearno programiranje. Nelinearno programiranje. - Ekstrem funkcije iz R n v R. - Gradient in Hessejeva matrika. - Minimizacija funkcije brez omejitev za gibanje neodvisnih spremenljivk. - Gradientna metoda. - Minimizacija funkcije z omejitvami za gibanje neodvisnih spremenljivk. - Transformacija na problem brez omejitev. - Karush-Kuhn-Tuckerjevi pogoji. 13

14 Diskretna optimizacija. - Grafi in digrafi. - Problemi najkrajših poti. - Iskane v širino. - Dijkstrov, Primov in Kruskalov algoritem. - Pretoki v omrežjih. - Ford Fulkersonov algoritem. - Problem prirejanja in uteženega prirejanja v dvodelnih grafih. Aproksimacijski algoritmi in hevristike. - Lokalna optimizacija. - 2-aproksimacijski algoritem za problem minimalnega pokritja aproksimacijski algoritem za problem metričnega trgovskega potnika. - Christofidesov algoritem. Uporaba na konkretnih primerih diskretne optimizacije (NP-težki problemi) in zvezne optimizacije Ime predmeta: OPTIMIZACIJSKE METODE V LOGISTIKI Osnovna področja logistike sistemov. Teoretične značilnosti o logistiki in distribuciji oskrbovalnih verig Materialni tok. Informacijski tok. Finančni tok. Glavne odločitve o oskrbovalnih verigah. Lokacija. Proizvodnja. Zaloge. Transport. Linearno in nelinearno programiranje. Diskretna optimizacija. Konstrukcijski algoritmi. Uporaba heuristik in metaheuristik. Posebni primeri nalog v logistiki in distribuciji oskrbovalnih verig. Skladiščenje in načrtovanje skladišč. Komisioniranje priprava transportnih enot. Transport razvoz (cestni, železniški, ladijski) 14

15 Ime predmeta: OSNOVE FINANČNE MATEMATIKE Matematika življenjskih zavarovanj. Obresti, sedanja vrednost. Princip ekvivalence. Modeli preživetja. Določanje neto premij. Določanje neto matematičnih rezerv. Upravljanje s tveganji pri življenjskih zavarovanjih. Modeli trgov. Tipi vrednostnih papirjev. Stohastični modeli trgov. Pojem strategije. Upravljanje s premoženjem. Mere tveganja. Optimalna strategija za eno obdobje. Dinamične strategije. CAPM model. Opcije. Tipi opcij. Princip arbitraže. Varovanje in osnovni izrek vrednotenja opcij. Evropske in ameriške opcije. Eksotične opcije. Praktični vidiki varovanja. Modeli obrestnih mer. Pomen stohastičnega modeliranja. Osnovni modeli za trenutne obrestne mere. Opcije na obrestne mere. Ime predmeta: OSNOVE STATISTIKE Pregled sredstev iz verjetnosti. Slučajne spremenljivke in njihove porazdelitve. Večrazsežne porazdelitve. Večrazsežna normalna porazdelitev. Konvergenca v porazdelitvi. Vzorčenje. Pojem verjetnostnega vzorčenja. 15

16 Vzorčna porazdelitev in standardna napaka. Primeri vzorčenj in njihovih standardnih napak. Stratificirano vzorčenje in primeri alokacij. Ocenjevanje parametrov. Pojem statističnega modela. Prostor parametrov, cenilke, vzorčna porazdelitev. Metoda največjega verjetja. Asimptotske lastnosti metode največjega verjetja. Rao-Cramérjeva neenačba, optimalnost ocen, izrek o faktorizaciji. Preizkušanje domnev. Formulacija problema. Statistični testi, velikost testa, moč testa. Primeri statističnih testov. Wilksov izrek. Neyman-Pearsonova lema, teorija optimalnosti. Linearni modeli. Predpostavke linearnega modela in primeri. Ocenjevanje parametrov. Izrek Gauss-Markova. Posplošitve linearnih modelov. Primeri uporabe. Ime predmeta: PERMUTACIJSKE GRUPE Delovanje grup. Orbite in stabilizatorji. Ekstenzija do večkratne tranzitivnosti. Primitivnost in neprimitivnost. Permutacijske grupe in grafi. Avtomorfizmi grafov. Tranzitivni in Cayleyevi grafi. Grafi z izbrano stopnjo simetrije. Permutacijske grupe in načrti. Ime predmeta: REŠEVANJE ENAČB: OD AL-KHWARIZMIJA DO GALOISA Klasična algebra in umetnost reševanja enačb. Musa al-khwarizmi in kvadratične enačbe. Renesančna Italija in formule za enačbe tretje in četrte stopnje. Dvobojevanja z enačbami. Cardano, Ferrari in Fontana - Tartaglia. 16

17 Abel, Galois in rojstvo moderne algebre. Osnovni elementi Galoiseve teorije. Avtomorfizmi. Galoiseve razširitve. Fundamentalni izrek Galoiseve teorije. Simetrični polinomi. Pravilni petkotnik. Pravilni sedemnajstkotnik. Rešljivost enačb z radikali. Ime predmeta: SIMETRIČNE ŠIFRE Zgodovina razvoja gradnikov šifer s simetričnimi ključi, Fundamentalna logika načrtovanja bločnih in tekočih šifer, Načini uporabe simetričnih šifer, Kriptografski kriteriji šifrirnih shem, Ocenjevanje varnosti in generični napadi, Osnovni konstrukcijski bloki gradnikov šifer s simetričnimi ključi, Sodobne (State-of-art') šifre in njihova varnost. Ime predmeta: STOHASTIČNI PROCESI Markovske verige v diskretnem času, klasifikacija stanj, krepka lastnost Markova, verjetnosti zadetka, ergodične lastnosti. Markovske verige v zveznem času: definicije, krepka lastnost Markova, leve in desne enačbe, procesi rojevanja in umiranja, procesi razvejanja, ergodijske lastnosti, uporabe. Brownovo gibanje: konstrukcija Brownovega gibanja, lastnosti trajektorij, markovska lastnost, princip zrcaljenja, martingali povezani z Brownovim gibanjem. Poissonovi procesi: abstraktne definicije, transformacije Poissonovih procesov, teorija ekskurzij. Ime predmeta: TEORIJA GRAFOV Definicija in osnovne lastnosti grafov (poti v grafih, cikli v grafih, drevesa, dvodelni grafi). Eulerjevi in Hamiltonovi cikli. Prirejanja v grafih (Konigov izrek). Povezanost (Mengerjev izrek, Maderjev izrek). Ravninski grafi (izrek Kuratowskega). Barvanja grafov (izrek štirih barv, Vizingov izrek). 17

18 Ime predmeta: TEORIJA IGER Problemi odločanja v strateških situacijah. Osnovni koncepti teorije iger: igralci, poteze, zaslužek, matrična igra z dvema igralcema. Igre v normalni obliki: dominirane poteze, najboljši odgovor, Nashevo ravnovesje. Pomembni primeri iger v normalni obliki: Zapornikova dilema, igra koordinacije, partnerski boj, igra kovancev. Slučajno odločanje: mešane poteze, obstoj Nashevega ravnovesja. Dinamične igre, igre v razvejeni obliki: strategije, Nashevo ravnovesje, povratna indukcija, podigre, popolno ravnovesje podiger. Pomembni primeri iger v razvejeni obliki: igra stonoge, igra ultimata, igra pogajanj, ponavljajoča zapornikova dilema. Primerjava teorije odločanja ter človeškega odločanja: eksperimenti. Ime predmeta: TEORIJA KODIRANJA Matematične osnove (grupe, kolobarji, ideali, vektorski prostori, končni obsegi) Osnovni pojmi iz teorije kodiranja Algebraične metode za konstrukcijo kod za popravljanje napak Hammingove kode Linearne kode Binarne Golayeve kode Ciklične kode BCH kode Reed-Solomonove kode Meje (Hammingova meja, Singletonova meja, Johnsonova meja,...) Ime predmeta: TEORIJA MERE Koncept merljivosti. σ-algebra merljivih množic. Merljive funkcije. Borelove množice in Borelovo merljive funkcije. Merljivost limitnih funkcij. Enostavne funkcije. Integral nenegativnih merljivih funkcij in kompleksnih merljivih funkcij. Fatou-jeva lema. Lebesgue-ov izrek o monotoni in dominantni konvergenci. Vpliv množic z mero nič in koncept enakosti skoraj povsod. L p prostori. Pozitivne Borelove mere. Nosilec funkcije. Rieszov izrek o reprezentaciji pozitivnega linearnega funkcionala na algebri zveznih funkcij z integralom. Regularnost Borelovih mer. Lebesgue-ova mera. Aproksimacija merljivih funkcij z zveznimi. Lusinov izrek Kompleksne mere. Totalna variacija. Absolutna zveznost. Lebesgue-Radon-Nikodym-ov izrek. L p prostori kot refleksivni Banachovi prostori. 18

19 Diferenciabilnost mer in simetrični odvod mere. Absolutno zvezne funkcije in osnovni integralski izrek. Izrek o vpeljavi novih spremenljivk. Produktne mere in Fubinnijev izrek. Napolnitev produktnih Lebesgue-ovih mer. Ime predmeta: TEORIJA ŠTEVIL Deljivost števil. Največji skupni delitelj. Najmanjši skupni večkratnik. Evklidov algoritem. Praštevila. Številski sistemi. Kriteriji deljivosti. Kongruence. Fermatov in Eulerjev izrek. Reševanje kongruenčnih enačb. Kvadratični zakon reciprocitete. Linearne in kvadratne diofantske enačbe. Verižni ulomki. Aritmetične funkcije. Möbiusova formula inverzije. Ime predmeta: TOPOLOGIJA Topološki prostori. Topološka struktura na množici. Zvezne preslikave. Baze in podbaze. Separacijski aksiomi. Kompaktnost. Definicija kompaktnosti. Kompaktni metrični prostori. Kompaktni podprostori. Preslikave kompaktnih prostorov. Lokalno kompaktni prostori. Povezanost. Navadna povezanost in povezanost s potmi. Komponente. Lokalna povezanost. Produkti. Topološki produkt končno mnogo faktorjev. Topološke lastnosti končnih produktov. Topološki produkt neskončno mnogo faktorjev. Zvezne realne funkcije. Obstoj in razširjanje funkcij. Stone-Weierstrassov izrek. Kvocientni prostori. Kvocientna topologija. Preslikave kvocientnih prostorov. Zlepki. Projektivni prostori. Osnovni izreki topologije evklidskih prostorov. Brouwerjev izrek o negibni točki. Jordanov izrek. Invarianca odprtih množic. Schönfliesov izrek. Ime predmeta: ZGODOVINA IN FILOZOFIJA MATEMATIKE Zgodovina pojma števila. Glavni in vrstilni števniki v različnih jezikih. Zgodovina zapisovanja števil: hieroglifsko, abecedno, prehodno k pozicijskemu (kitajsko), pozicijsko. Algoritmi, računala. Teorija števil praštevila, Evklidov algoritem, diofantske enačbe. Ulomki, racionalna števila. Koreni, algebraične enačbe. Simbolika algebre neznanke. Znamenite načrtovalne naloge. Pitagorov izrek in z njim povezane vsebine. Število. Znamenite krivulje. Trigonometrija. Deduktivna metoda v matematiki. Rhindov in Moskovski papirus. Klinopisni babilonski teksti po Neugebauerju. Deset klasikov (Suang-čing). Evklidovi Elementi. Arhimedova zbrana dela. Bhaskara: Lilavati. Almagest. Fibonacci: Liber Abaci. Pregled zgodovine računalništva (od kalkulatorja do računskega stroja, od računa do programa, od podatka do informacije, med matematiko in tehniko). Zgodovina matematike na slovenskem (učbeniki, znanstvena dela, npr. Vega) Zgodovinski razvoj matematičnih in meta matematičnih pojmov. 19

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE MATEMATIKA S FINANČNIM INŽENIRINGOM OPISI PREDMETOV

PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE MATEMATIKA S FINANČNIM INŽENIRINGOM OPISI PREDMETOV PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE MATEMATIKA S FINANČNIM INŽENIRINGOM OPISI PREDMETOV OBVEZNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Ime predmeta: VREDNOTENJE FINANČNEGA INSTRUMENTARIJA Modeliranje tveganj

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA OPISI PREDMETOV

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA OPISI PREDMETOV UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA OPISI PREDMETOV OBVEZNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Ime predmeta: ALGEBRA I MATRIČNI RAČUN Vektorji, analitična geometrija v prostoru. Matrike. Vrste

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA V EKONOMIJI IN FINANCAH OPISI PREDMETOV

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA V EKONOMIJI IN FINANCAH OPISI PREDMETOV UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE MATEMATIKA V EKONOMIJI IN FINANCAH OPISI PREDMETOV OBVEZNI PREDMETI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Ime predmeta: ANALIZA I TEMELJI ANALIZE Naravna števila. Racionalna števila.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. 1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R.

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi neko število f (x) R. II. FUNKCIJE 1. Osnovni pojmi 2. Sestavljanje funkcij 3. Pregled elementarnih funkcij 4. Zveznost Kaj je funkcija? Definicija Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D R priredi

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?

22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/06 1. Definicija enakosti množic (funkcij, kompleksnih števil, urejenih n teric)? 2. Definicija kartezičnega produkta množic A in B. Definicija množice R n. 3. Popolna

Διαβάστε περισσότερα

Navadne diferencialne enačbe

Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama

Διαβάστε περισσότερα

Osnove matematične analize 2016/17

Osnove matematične analize 2016/17 Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Matematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog

Matematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog Matematika pri maturi iz fizike, taksonomija in banka nalog Aleš Mohorič FMF, Univerza v Ljubljani Projekt Scientix (2012-2015) črpa sredstva iz okvirnega programa Evropske unije za raziskave in razvoj

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k,

D f, Z f. Lastnosti. Linearna funkcija. Definicija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, Linearna funkcija Linearna funkcija f : je definirana s predpisom f(x) = kx+n; k, n ᄀ. k smerni koeficient n začetna vrednost D f, Z f Definicijsko območje linearne funkcije so vsa realna števila. Zaloga

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj.

Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj. PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ IZ MATEMATIKE JAKA CIMPRIČ, OKTOBER 2004 Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj. 1. Kombinatorika 1.1. Množice in relacije. (1) (Množice) (a) Kako si množice

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI MODELI V BIOLOGIJI

MATEMATIČNI MODELI V BIOLOGIJI MATEMATIČNI MODELI V BIOLOGIJI Shema predavanj in vaj 2012/13 Milan Hladnik, Gregor Šega 1. teden (TOREK 19.2.2013 namesto vaj, SREDA 20.2.2013) Uvod (pogovor s študenti o matematični biologiji in o predmetu)

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Matematično modeliranje 3. poglavje Dinamično modeliranje: diferencialne enačbe, sistemi diferencialnih enačb

Matematično modeliranje 3. poglavje Dinamično modeliranje: diferencialne enačbe, sistemi diferencialnih enačb Matematično modeliranje 3. poglavje Dinamično modeliranje: diferencialne enačbe, sistemi diferencialnih enačb Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani 2017/2018 Za kaj rabimo diferencialne

Διαβάστε περισσότερα

1.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f?

1.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f? Test iz Analize II (. semester), 2.2.2008 Priimek, ime, šifra:.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f? D 2. a) Formuliraj izrek

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA 29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,

Διαβάστε περισσότερα

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija. 1 / 46 Univerza v Ljubljani, FE Potenčna Korenska Melita Hajdinjak Matematika I (VS) Kotne 013/14 / 46 Potenčna Potenčna Funkcijo oblike f() = n, kjer je n Z, imenujemo potenčna. Število n imenujemo eksponent.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

Vektorski prostori s skalarnim produktom

Vektorski prostori s skalarnim produktom Poglavje IX Vektorski prostori s skalarnim produktom Skalarni produkt dveh vektorjev v R n smo spoznali v prvem poglavju. Sedaj bomo pojem skalarnega produkta razširili na poljuben vektorski prostor V

Διαβάστε περισσότερα

Osnove linearne algebre

Osnove linearne algebre Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Reševanje sistema linearnih

Reševanje sistema linearnih Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)

SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič

VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva. Martin Raič VAJE IZ MATEMATIKE za študente gozdarstva Martin Raič OSNUTEK Kazalo 1. Ponovitev 2 2. Ravninska in prostorska geometrija 5 3. Linearna algebra 7 4. Ponavljanje pred kolokvijem 8 M. RAIČ: VAJE IZ MATEMATIKE(GOZDARSTVO)

Διαβάστε περισσότερα

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. Funkcije in enačbe

Matematika. Funkcije in enačbe Matematika Funkcije in enačbe (1) Nariši grafe naslednjih funkcij: (a) f() = 1, (b) f() = 3, (c) f() = 3. Rešitev: (a) Linearna funkcija f() = 1 ima začetno vrednost f(0) = 1 in ničlo = 1/. Definirana

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA III

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA III UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA III Maribor, september 215 ii Kazalo Diferencialni račun vektorskih funkcij 1 1.1 Skalarne funkcije...........................

Διαβάστε περισσότερα

Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i

Čas reševanja je 75 minut. 1. [15] Poišči vsa kompleksna števila z, za katera velja. z 2 +2 z +2 i 2 = Im. 1 2i Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

INŽENIRSKA MATEMATIKA I INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična

Διαβάστε περισσότερα

APROKSIMACIJA FUNKCIJA

APROKSIMACIJA FUNKCIJA APROKSIMACIJA FUNKCIJA Osnovni koncepti Gradimir V. Milovanović MF, Beograd, 14. mart 2011. APROKSIMACIJA FUNKCIJA p.1/46 Osnovni problem u TA Kako za datu funkciju f iz velikog prostora X naći jednostavnu

Διαβάστε περισσότερα

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010

Matematika. BF Lesarstvo. Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 2009/2010 Matematika BF Lesarstvo Matjaž Željko Zapiski ob predavanjih v šolskem letu 009/00 Izpis: 9 januar 00 KAZALO Kazalo Števila 5 Naravna števila 5 Cela števila 6 3 Racionalna števila 6 4 Realna števila 7

Διαβάστε περισσότερα

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog

Analiza 2 Rešitve 14. sklopa nalog Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Bernoullijevo zaporedje neodvisnih poskusov

Bernoullijevo zaporedje neodvisnih poskusov A. Jurišić in V. Batagelj: Verjetnostni račun in statistika 45 Bernoullijevo zaporedje neodvisnih poskusov O zaporedju neodvisnih poskusov X 1, X 2,, X n, govorimo tedaj, ko so verjetnosti izidov v enem

Διαβάστε περισσότερα

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE) Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer

Διαβάστε περισσότερα

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant. Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,

Διαβάστε περισσότερα

Obvestila. Matematično programiranje z aplikacijami. Pregled predmeta Matematično programiranje z aplikacijami. Vaje: Nadaljujemo z začinjeno pizzo.

Obvestila. Matematično programiranje z aplikacijami. Pregled predmeta Matematično programiranje z aplikacijami. Vaje: Nadaljujemo z začinjeno pizzo. Obvestila. z aplikacijami Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 21. februar 2012 http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice: MPA NN Naslov

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MATEMATIKA II UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Petra Žigert Pleteršek MATEMATIKA II Maribor, 2016 Kazalo Uvod v linearno algebro 1 1.1 Matrike................................ 1 1.2 Računanje

Διαβάστε περισσότερα

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Mariboru. Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik

Univerza v Mariboru. Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko Uporaba matematičnih metod v logistiki 1 Priročnik BOJANA ZALAR Celje 2009 Izdala: Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Naslov: Uporaba matematičnih metod

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta

Matematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,

Διαβάστε περισσότερα

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi 1. Izpeljite Binomsko porazdelitev in pokažite kako pridemo iz nje do Poissonove porazdelitve? 2. Kako opišemo naključne lastnosti

Διαβάστε περισσότερα

Uvod v numerične metode

Uvod v numerične metode Uvod v numerične metode B. Plestenjak, J.Kozak: Uvod v numerične metode 2011-2012 1 / 56 Jernej Kozak Jadranska 21, IV. nadstropje, št. 407. Iz dvigala, v desno, do konca hodnika in korak v smeri Krima.

Διαβάστε περισσότερα

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Lastne vrednosti in lastni vektorji Poglavje VIII Lastne vrednosti in lastni vektorji V tem poglavju bomo privzeli, da so skalarji v vektorskih prostorih, koeficienti v matrikah itd., kompleksna števila. Algebraične operacije seštevanja,

Διαβάστε περισσότερα

Kombinatorika. rekurzivnih enačb in rodovne funkcije. FMF Matematika Finančna matematika. Vladimir Batagelj. Ljubljana, april

Kombinatorika. rekurzivnih enačb in rodovne funkcije. FMF Matematika Finančna matematika. Vladimir Batagelj. Ljubljana, april FMF Matematika Finančna matematika Kombinatorika Reševanje rekurzivnih enačb in rodovne funkcije Vladimir Batagelj Math fun: Pascal triangle Ljubljana, april 2008 4. Dec 2012 različica: December 4, 2012

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

Elementi spektralne teorije matrica

Elementi spektralne teorije matrica Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena

Διαβάστε περισσότερα

Bor Plestenjak. Numerične metode. delovna verzija. verzija: 4. marec 2010

Bor Plestenjak. Numerične metode. delovna verzija. verzija: 4. marec 2010 Bor Plestenjak Numerične metode delovna verzija verzija: 4. marec 200 Kazalo Uvod 7. Numerična matematika................................. 7.2 Plavajoča vejica...................................... 0.3

Διαβάστε περισσότερα

Dragi polinom, kje so tvoje ničle?

Dragi polinom, kje so tvoje ničle? 1 Dragi polinom, kje so tvoje ničle? Vito Vitrih FAMNIT - Izlet v matematično vesolje 17. december 2010 Polinomi: 2 Polinom stopnje n je funkcija p(x) = a n x n + a n 1 x n 1 +... + a 1 x + a 0, a i R.

Διαβάστε περισσότερα

Povezanost. Izbrana poglavja iz diskretne matematike. 17. maj Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika

Povezanost. Izbrana poglavja iz diskretne matematike. 17. maj Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika Povezanost Izbrana poglavja iz diskretne matematike Miha Eržen, Zala Herga, Nika Šušterič, Nina Zupančič Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Finančna matematika 17. maj 2012 17. maj

Διαβάστε περισσότερα

Enočlenske metode veljajo trenutno za najprimernejše metode v numeričnem reševanju začetnih problemov. Skoraj vse sodijo v

Enočlenske metode veljajo trenutno za najprimernejše metode v numeričnem reševanju začetnih problemov. Skoraj vse sodijo v Enočlenske metode J.Kozak Uvod v numerične metode - / 4 Enočlenske metode veljajo trenutno za najprimernejše metode v numeričnem reševanju začetnih problemov. Skoraj vse sodijo v skupino Runge-Kutta metod.

Διαβάστε περισσότερα

Računalniško vodeni procesi I

Računalniško vodeni procesi I Šolski center Velenje Višja strokovna šola Velenje Trg mladosti 3, 33 Velenje Računalniško vodeni procesi I Osnove višješolske matematike Interno gradivo - druga, popravljena izdaja Robert Meolic. september

Διαβάστε περισσότερα

Riemannove ploskve in analitična geometrija. Franc Forstnerič

Riemannove ploskve in analitična geometrija. Franc Forstnerič Riemannove ploskve in analitična geometrija Franc Forstnerič 11. februar 2018 Kazalo I Uvod v Riemannove ploskve 1 I.1 Motivacija.................................... 1 I.2 Definicija Riemannove ploskve

Διαβάστε περισσότερα

PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA

PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA POKLICNO MATURO MATEMATIKA Predmetni izpitni katalog je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 60. seji 27. 8. 2003 in se uporablja v programih za pridobitev

Διαβάστε περισσότερα

8. Navadne diferencialne enačbe

8. Navadne diferencialne enačbe 8. Navadne diferencialne enačbe 8.1. Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogoju y(x 0 ) = y 0, kjer je f dana dovolj gladka funkcija

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti

Linearne preslikave. Poglavje VII. 1 Definicija linearne preslikave in osnovne lastnosti Poglavje VII Linearne preslikave V tem poglavju bomo vektorske prostore označevali z U,V,W,... Vsi vektorski prostori bodo končnorazsežni. Zaradi enostavnosti bomo privzeli, da je pripadajoči obseg realnih

Διαβάστε περισσότερα

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki

Διαβάστε περισσότερα

Metode linearnega programiranja za optimalno konstruiranje

Metode linearnega programiranja za optimalno konstruiranje Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Optimiranje nosilnih konstrukcij doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si

Διαβάστε περισσότερα

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE

11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE 11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE Hiperbolična kvazi linearna PDE ima obliko au xx + bu xy + cu yy = f, (1) kjer so a, b, c, f funkcije x, y, u, u x in u y, ter velja b 2 4ac > 0. Če predpostavimo,

Διαβάστε περισσότερα

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1. Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru 1. marec 2010 Obvestila. http://um.fnm.uni-mb.si/ Prosojnice se lahko spremenijo v tednu po predavanjih.

Διαβάστε περισσότερα

Shefferjeva polinomska zaporedja

Shefferjeva polinomska zaporedja Shefferjeva polinomska zaporedja Marko Razpet Matematični kolokviji Ljubljana, 23. marca 2006 Page 1 of 63 Predstavljen bo osnovni koncept umbralnega računa, kakršnega sta razvila Gian-Carlo Rota in Steven

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12

LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA. MATEMATIKA 1 2. del. EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo. Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA MATEMATIKA 1 2. del EKONOMSKI TEHNIK PTI gradivo za interno uporabo Pripravila: Mateja Strnad Šolsko leto 2011/12 KAZALO 1 POLINOMI... 1 1.1 Polinomi VAJE... 1 1.2 Operacije

Διαβάστε περισσότερα

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23. Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost. kolokvij 3. januar 08 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Nalog je 6,

Διαβάστε περισσότερα

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija

Matematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a

Διαβάστε περισσότερα