Sistematska botanika I
|
|
|
- Ἀράμ Μπλέτσας
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Sistematska botanika I pojmi, definicije, alge Pojmi 1 taksonomija (sistematika): študij raznolikosti organizmov in njihovega logičnega združevanja ter imenovanja na podlagi medsebojne podobnosti (sorodnosti) oz. razločnih vrzeli v tej podobnosti klasifikacija: oblikovanje logičnega hierarhičnega sistema za razvrščanje organizmov nomenklatura: natančno reguliran sistem poimenovanja klasificiranih organizmov določevanje (determinacija, identifikacija): ugotavljanje pripadnosti organizma določeni že klasificirani skupini Pojmi 2 takson: katerakoli imenovana skupina v sistemu organizmov (pojem se nanaša na nek določen hierarhični nivo) opis: opis glavnih značilnosti (taksonomskih znakov) nekega taksona, po katerem lahko prepoznamo osebke, ki mu pripadajo diagnoza: skrajšan opis značilnosti (diagnostičnih znakov) nekega taksona, po katerem ga ločimo od najožje sorodnih taksonov flora: rastlinstvo nekega območja, v prenesenem pomenu tudi monografija, ki obravnava rastlinstvo nekega območja (veda=floristika)
2 Sorodne vede 1 mikrobiologija: veda, ki preučuje mikrobe (~prokarionte) algologija: veda, ki preučuje alge mikologija: veda, ki preučuje glive briologija: veda, ki preučuje mahove lihenologija: veda, ki preučuje lišaje dendrologija: veda, ki preučuje drevesa (lesne rastline) Sorodne vede 2 palinologija: veda o pelodu/sporah fitocenologija: veda o rastlinskih združbah paleobotanika: veda o rastlinah v geološki preteklosti fitogeografija (~horologija): veda o razširjenosti rastlin/organizmov dendrokronologija, aeropalinologija, arheobotanika, etnobotanika, agrostologija, orhidologija, pomologija,... Hierarhični sistem logično obvladljiva poenostavitev razvojnega drevesa živega sveta umetni sistem: nizka napovedna moč (npr. Linnejev spolni sistem, "folk-taxonomy") naravni sistem: visoka napovedna moč hierarhični (taksonomski) nivoji: arbitrarno izbrani nivoji, na katerih "odrežemo" in imenujemo veje razvojnega drevesa; v naravi ne obstajajo (razen vrste), uporabljamo jih zaradi lažjega dojemanja sistema
3 Taksonomski nivoji kraljestvo regnum (-ota) deblo divisio (=phylum) (A, R: -phyta, G: -mycota) razred classis (A: -phyceae, G: -mycetes, R: -atae ali -opsida) red ordo (-ales) družina familia (-aceae) rod genus vrsta species (ime = "ime rodu" + vrstni pridevek) Nomenklaturna pravila (ICBN) prioriteta najstarejšega veljavno opisanega imena na določenem taksonomskem nivoju vsako ime temelji na tipskem primerku (!) imena so ±latinska končnice imen nad nivojem rodu so določene takson pripada natančno enemu hierarhično nadrejenemu taksonu vrstno ime je sestavljeno iz imena rodu + vrstnega pridevka za imenom načeloma pišemo okrajšano ime avtorja imena oz. avtorja veljavne kombinacije botanična nomenklatura je neodvisna od zoološke Zgodovina 1 Teofrast ( pr. n. š.): klasifikacija okoli 500 vrst, številna rodovna imena v rabi še danes Dioskorid (1. stol. n. š.):600 zdravilnih rastlin, neprekosljiv priročnik za poldrugo tisočletje zeliščarji 16. stoletja (Matthioli, Fuchs...)
4 Zgodovina 2 zgodnji taksonomi druge polovice 16. do začetka 18. stol.: Caesalpino: vrst J. in G. Bauhin: vrst, sinonimi, binarna nomenklatura J. P. de Tournefort: vrst, 700 rodov, v Franciji upoštevan še dolgo po Linneju J. Ray: vrst, zapleten sistem z upoštevanjem velikega števila znakov (z današnjega vidika veliko boljši od Linnejevega pristopa 50 let kasneje) Zgodovina 3 Linné (Linnaeus) in njegovi apostoli sredi 18. do začetka 19. stoletja 1753: Species plantarum: temelj nomenklature višjih rastlin do danes, binarna imena ob robu strani rabljena bolj z namenom preglednosti besedila, vendar so se "prijela" 1760, 1772: Scopoli: Flora Carniolica: najvplivnejše floristično delo s slovenskega ozemlja 1778: Lamarck: Flore Françoise: ni sprejel L., analitska metoda klasifikacije vrst, podobna današnjim določevalnim ključem Zgodovina : Eichler: Syllabus...: prva filogenetska klasifikacija ( Engler, Prantl) 20. stoletje: nove metode kariologija anatomija biokemija genetika fenetika kladistika molekularna sistematika
5 Sistematska botanika na območju Slovenije v glavnem gre za floristiko 18. stol.: Scopoli 19. stol.: Fleischmann, Pospichal, Hayek 20. stol.: Glowacki: Flora slovenskih dežel (1912) Paulin: Flora exsiccata Carniolica Mayer: Seznam praprotnic in cvetnic... (1952)... Izvor živega sveta zdaj pa zares... 5 kraljestev živega? Plantae Fungi Animalia Protista Monera (Prokaryota)
6 r. Monera (Prokaryota) div. Cyanobacteria (=Cyanophyta) MODROZELENE CEPLJIVKE Prokaryota: Cyanophyta barvila: klorofil a β karoten ksantofili fikobilini (fikocian, fikoeritrin) celična stena: kot Grambakterije (murein, lipopolisaharidi), polisaharidna galerta hranila: cianoficejski škrob (~glikogen/amilopektin) cianoficin (zaloga N, polipeptida arginina+ aspartata) karboksisomi (RubisCO) olja volutin (polifosfat) Prokaryota: Cyanophyta celica: proste tilakoide s klorofilom in fikobilisomi plinske vakuole (enoplastna beljakovinska ovojnica!) cianoficinsko telo (heterociste); heterociste (debela stena, ni fikobilinov, mesta fiksacije N) akinete ("trajne" celice) razmnoževanje: vegetativno cepitev (!) fragmentacija hormogoniji nespolno: beocite (endospore), brstenje (eksospore) akinete Spolno: paraseksualnost
7 Prokaryota: Cyanophyta prehranjevanje: razkroj organske snovi npr. cianoficina (anoksija) gibljive oblike polzenje planktonti (plinske vakuole) organizacijski nivoji: enocelični, galertaste kolonije, nitasti ekologija: sladka voda morje (pikoplankton, obala) prst, kamenje topli vrelci simbioza (lišaji, mahovi, praproti, golosemenke, kritosemenke, nevreten.) Prokaryota: Cyanophyta heterocista pomen: fiksacija N Spiruilina lehnjak cvetenje jezer Prokaryota: Cyanophyta delitev: Cyanophyceae Chroococcales Oscillatoriales Chroococcus Nostocales Stigonematales... Nostoc Microcystis Oscillatoria Stigonema Scytonema
8 Prokaryota: Cyanophyta izvor stromatoliti prvi fotoavtotrofi ~2,5 mrd. let nazaj iz njih kloroplasti (Prochloron?) Eukaryota r. Protista (incl. Plantae p. p.) Algae ALGE vodne rastline steljčnice celulozna celična stena polifiletska skupina Alge: kaj so alge?
9 Alge: taksonomsko pomembni znaki pigmenti: klorofili, karoteni, ksantofili, fikobilini hranila: polisaharidi, maščobe celična stena: celuloza + celica: organeli, posebne oblike celic razmnoževanje: * prehrana: kaj še poleg avtotrofov (miksotrofi, heterotrofi) gibljive oblike: običkanost, drugi načini gibanja organizacijski nivoji: * Alge: razmnoževanje spolno / nespolno nespolno: vegetativno / nespolno (s. str.). Spolno razmnoževanje haploidni spolni celici (gameti) kopulacija v diploidno zigoto diploidna rastlina (sporofit): redukcijska delitev (mejoza) haploidna rastlina (gametofit) gametogamija/gametangiogamija/somatogamija Alge: spolno razmnoževanje Izogamija: morfološko enaki gameti, lahko različnih "spolov" Anizogamija: gameti morfološko različni, enako gibljivi Oogamija: ženska gameta (jajčna celica) + manjša gibljiva moška gameta (spermatozoid / spermacij) gametangij (gametocista): oogonij (arhegonij, ginogametocista) / spermogonij (anteridij, androgametocista) trajna zigota (zigocista ali zigospora)
10 Alge: vegetativno razmnoževanje večcelične razmnoževalne enote (policitogeno razmnoževanje) / posamezne celice enak organizem! policitogeno: fragmentacija, večcelični brsti (propagule), razraščanje monocitogeno: akinete, tudi delitev enoceličarjev Alge: nespolno razmnoževanje (s.str.) monocitogeno: spore (trosi) sporangij (sporocista) lahko drugačen organizem mejospore / mitospore (lahko haploidne!) mejospore na sporofitu gametofit zoospore (blodilke) / aplanospore Alge: prerod (izmena generacij) Menjavanju dveh ali več generacij iste vrste, ki se medsebojno razlikujejo po načinu razmnoževanja spolna generacija: gametofit (tvori gamete) nespolna generacija: sporofit (tvori spore) heterofazna (2n/n) / homofazna (n/n) izomorfna / heteromorfna haplodiplonti / haplonti (2n le zigota) / diplonti (n le gameta)
11 Alge: prerod haplonti haplodiplonti diplonti n n K! K! R! K! R! 2n R! 2n K!: kopulacija (n 2n); R!: redukcijska delitev (=mejoza)(2n n) Alge: organizacijski nivoji 1 Monadni (flagelatni, bičkasti) organizacijski nivo: celice običkane heterokontna / izokontna običkanost akrokontna / opistokontna uni-, bi-, tetra-, policiliatna Kokalni (enocelični) organizacijski nivo: celice neobičkane, posamič ali v agregatih Kapsalni (palmeloidni) organizacijski nivo: neobičkane celice, pogosto brez stene Alge: organizacijski nivoji 2 Trihalni (nitasti) organizacijski nivo: nitaste, ploščate ali prostorsko razrasle steljke, delitve dela ±ni Sifonalni (cevasti) organizacijski nivo: ena mnogojedrna celica, gonitociste (gametangiji ali sporangiji) s steno oddeljene Parenhimatski (kormofitoidni, tkivni) organizacijski nivo: mnogocelična steljka, delitev dela med celicami, tkiva Sifonokladalni: večcelična steljka, celice mnogojedrne
12 Alge: Evolucija plastidov primarni plastidi: Cyanophyta skupni (?) prednik Glaucophyta, Rhodophyta, Chlorophyta sekundarni plastidi 1: Rhodophyta Dinophyta, Cryptophyta, Haptophyta, Heterokontophyta sekundarni plastidi 2: Chlorophyta Chlorarachniophyta, Euglenophyta Alge: Samostojna debla alg Haptophyta Cryptophyta Dinophyta: ognjene alge Chlorarachniophyta Euglenophyta Heterokonotophyta: raznobičkaste alge Glaucophyta Rhodophyta: rdeče alge Chlorophyta: zelene alge xxx Alge: Samostojna debla alg Cya Hap Cry Din Ch-a Eug Het Gla Rho Chlo klorofil a = b = c fikobilini fikobilisomi karoten alfa = beta = gama + + zeaksantin lutein violaksantin fukoksantin diatoksantin diadinoksantin vaucherioksantin ++ heteroksantin ++ peridinin ++ aloksantin +++ neoksantin
13 Alge: Samostojna debla alg Preprosto evolucijsko drevo na podlagi biokemijske zgradbe fotosintetskih pigmentov: Ali je biokemija dovolj? Alge: Haptophyta (Prymnesiophyta) klorofil a, c, fukoksantin krizolaminarin, paramilum (oba β1-3 glukana), olje plazmalemo pokrivajo luske iz polisaharida (lahko s CaCO 3 ) bičku sorodna haptonema, pirenoid monadni (do trihalni), biciliatni, ± izokontni, ±morski nanoplanktonti, 500 vrst, Prymnesium parvum ob množičnem pojavu izloča toksine pomori rib, Coccolithophoridales: od jure dalje Prymnesium Emiliania Alge: Cryptophyta klorofil a, c α-karoten, ksantofili fikobilini prosti, znotraj debelih tilakoid škrob (nastaja v steni plastida) stene ni, beljakovinska pelikula plastidi (iz rdečih alg, nukleomorf!), kloroplasti v evoluciji izgubljeni heterokontni biciliatni bičkarji, 200 vodnih vrst Cryptomonas
14 Alge: Dinophyta: ognjene alge 1 klorofila a (c), β-karoten, peridinin idr. (dinoficejski?) škrob, olja stena celulozna + pelikula, pogosto iz ploščic pod plazmalemo plastidi s troplastno membrano, kromosomi spiralizirani (dinokarion), trihociste razmnoževanje ±vegetativno, nespolno z zoo-/aplanosporami, redko spolno (izo-, anizogamija, haplonti) pogosta miksotrofija, fagotrofi: pož. na bazi bičkov (pedunkul) Peridinium Ceratium Alge: Dinophyta: ognjene alge 2 biciliatni, heterokontni bičkarji, (+ kokalni, rizoidalni, kapsalni,trihalni) predvsem morski planktonti, "zooksantele" in paraziti morskih nevretenčarjev (korale!), ~2000 vrst cvetenje voda (rdeča plima); sekundarno parazitski predstavnik verjetno Plasmodium falciparum, povzročitelj malarije najbližji sorodniki Ciliata, plastidi sekundarni; fosili znani od jure dalje, vodilni mikrofosili Noctiluca Plasmodium Alge: Dinophyta: ognjene alge 3 delitev: cl. Dinophyceae >10 redov, npr.: Noctilucales: veliki (=<1 mm), heterotrofni, goli, fagotrofi, izogamija Peridinales: miksotrofi, oklep z žlebovoma, anizogamija, zigocista s trajno sporopoleninsko steno (fosili!) Dinophysidales: miksotrofi, perforiran oklep z vzdolžnim šivom (delitev!), krilca, epi-/hipoteka Protoperidinium Dinophysis
15 Alge: Chlorarachniophyta klorofil a, b paramilum? plastidi kot Cryptophyta, z nukleomorfom (ostankom evkariontskega jedra) in pirenoidom uniciliatne zoospore brez stigme ameboidni goli simbionti klorosifonal, tvorijo plazmodije, 2 vrsti Chlorarachnion Alge: Euglenophyta 1 klorofil a, b, β-karoten (+α), diadinoksantin idr. paramilum, olja (fosfolipidi) stene ni, pogosta beljakovinska pelikula (periplast), lahko lorika več plastidov s troplastno membrano, lahko manjkajo, kontraktilne vakuole, stigma, kromosomi stalno spiralizirani razmnoževanje: vegetativno (vzdolžna delitev), spolno (izogamija?) Phacus Euglena Alge: Euglenophyta 2 številni miksotrofi / heterotrofi, tudi fagotrofi biciliatne, heterokontne, akrokontne monadni enoceličarji, prehodno kapsalni ekologija: ±sladkovodni, >800 vrst nekatere vrste (npr. Euglena sanguinea) lahko povzroče cvetenje jezer Peranema Astasia
Heterokontophyta: raznobičkaste alge 1. Heterokontophyta: raznobičkaste alge 2
Heterokontophyta: raznobičkaste alge 1 klorofil a, c, ksantofili, β-karoten olja, krizolaminarin, manitol, nikoli škrob stena: celuloza + pektini, včasih impregnirana s kremenom ali razvita v obliki ohlapne
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae volutin rafa v 2. Rdeče alge-rhodophyta 3. Rjave alge-phaeophyceae
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae Barvila so klorofila a in c, α+β karoten, fukoksantin. Kot hranila se pojavljajo krizolaminarin, olja, volutin (polifosfat), tudi manitol. Njihova celična
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Razdeo Cyanophyta (Cyanobacteria ili Cyanobacteriophyta)
Razdeo Cyanophyta (Cyanobacteria ili Cyanobacteriophyta) Razdeo Cyanophyta (Cyanobacteria ili Cyanobacteriophyta) - Modrozelene alge - primitivna svojstva prokariotski tip organizacije - bez pokretnih
PLASTIDI.
1 PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti Diferencijacija od ishodišnog tipa proplastida Vlastita DNA u obliku nukleoida (plastom,
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
(gr. r. kyáneos = crnkasto-modar) BOTANIKA MB 02 Anđelka Plenković-Moraj
(gr. r. kyáneos = crnkasto-modar) najstarija skupina fotoautotrofnih organizama na Zemlji (prekambrij - tri milijarde godina) modrozelene alge ili Cyanophyta ili Cyanobacteria s bakterijama i proklorobakteri
KAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti
PREGLED SISTEMA Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti Njihova celica je protocita.ni organiziranega jedra in organelov. Organeli za premikanje so sicer večkrat prisotni, vendar zgrajeni drugače
7o Eργαστήριο Βιολογία Φυτών Ι. Φύκη
7o Eργαστήριο Βιολογία Φυτών Ι Φύκη Φυτά Ζώα Μύκητες Πρώτιστα Ευβακτήρια Αρχαία Ταξινόμηση των οργανισμών σε έξι Βασίλεια: Eubacteria, Archaebacteria, Protista, Plantae (Φυτά), Animalia (Ζώα) και Fungi
EUGLENOPHYTA CRYPTOPHYTA HAPTOPHYTA
EUGLENOPHYTA CRYPTOPHYTA HAPTOPHYTA EUGLENOPHYTA eukariotska grupa problematične klasifikacije najstariji fosilni ostaci iz silura (pre 460 mil. god.) supergrupa Excavata, zoolozi Euglenozoa EUGLENOPHYTA
(svjetleći bičaši) gr. riječ pyros = vatra. BOTANIKA MB 03a Anđelka Plenković-Moraj
(svjetleći bičaši) gr. riječ pyros = vatra Jednostanični organizmi, eukarioti, koji žive pojedinačno, a rijetko i u nitastim kolonijama (Dinothrix paradoxa). Jedini fotosintetski organizmi koji bioluminisciraju
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Zoologija nevretenčarjev
Zoologija nevretenčarjev Zoologija nevretenčarjev...1 Sistematika...2 Taksonomske kategorije...2 Poimenovanje...2 Taksonomski znaki...3 Sistem...3 Ugotovljanje sorodstvenih odnosov...3 Protisti...4 Sistematika
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic
1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,
1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
zelene alge BOTANIKA MB 05 Anđelka Plenković-Moraj
zelene alge Pojavljivanje i način života Pretežno autotrofni organizmi, ali sekundarno mogu biti i heterotrofi. Žive: plankton ili bentos slatkih voda u moru kao bentoski organizmi u litoralnoj zoni na
JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
CHARACTERISTICS OF PLANKTONIC ALGAL COMMUNITY IN WINTER IN LAKE WULIANGSUHAI
43 * 2. 0400 2. 00022 202 203 2 32 8 66 20 8 6 6 2 3. 27 0 7 cell /L COD DOI 0. 3205 /j. hjgc. 204030 CHARACTERISTICS OF PLANKTONIC ALGAL COMMUNITY IN WINTER IN LAKE WULIANGSUHAI Yu Linghong Zhang Xiaoya
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
CHLOROPHYTA EUGLENOPHYTA
EUGLENOPHYTA zelene alge (gr. khloros = zelen, phyton = biljka) prisutni svi morfološki oblici talusa, osim jednoćelijskog rizopodijskog talusa hlorofili a i b, karotenoidi samo kod zelenih sifonalnih:
TOPNOST, HITROST RAZTAPLJANJA
OPNOS, HIOS AZAPLJANJA Denja: onos (oz. nasčena razona) redsavlja sanje, ko je oljene (rdn, ekoč, lnas) v ravnoežju z razono (oljenem, razoljenm v olu). - kvanavn zraz - r določen - homogena molekularna
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
ALGE predstavitev alg
25 ALGE predstavitev alg celice. Prav zato jih moderna mikrobiološka literatura uvršča med bakterije s strokovnim imenom Cyanobacteria (1). Z imenom alge, ki ima izvor v latinski besedi algae, kar pomeni»morska
ΑΡΤΕΜΙΟΣ ΓΙΑΝΝΙΤΣΑΡΟΣ, Αν. Καθηγητής Πανεπιστηµίου Αθηνών
Θεµελιώδης ορολογία της Συστηµατικής Βοτανικής. Μεθοδολογία της Συστηµατικής Βοτανικής. Ταξινοµικές βαθµίδες. Ονοµατολογία των φυτών. Ιστορική ανασκόπηση της ταξινόµησης των φυτών. ΑΡΤΕΜΙΟΣ ΓΙΑΝΝΙΤΣΑΡΟΣ,
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Biologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
CHLOROPHYTA. Zelene alge
Zelene alge zelene alge (gr. khloros = zelen, phyton = biljka) prisutni svi morfološki oblici talusa, osim jednoćelijskog rizopodijskog talusa hlorofili a i b, karotenoidi samo kod zelenih sifonalnih:
Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
CELICA. Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba)
Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba) CELICA 1) PRIMERJAVA PROKARIOTSKE IN EVKARIOTSKE CELICE PROKATIOTSKA EVKARIOTSKA
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
(zeleni bičaši) BOTANIKA MB 03 Anđelka Plenković-Moraj
(zeleni bičaši) Današnje Euglenophyta predstavljaju samo neznatne ostatke jednog starog biljnog razreda. Na njihovu starost prvenstveno ukazuje rezervna supstanca paramilum (slična je glikogenu kod životinja)
Εργαστήριο Βιολογίας Φυτών Ι. Άσκηση 7 Φύκη
Εργαστήριο Βιολογίας Φυτών Ι Άσκηση 7 Φύκη 1 Ταξινόμηση των ζωντανών οργανισμών σε έξι Βασίλεια: Eubacteria, Archaebacteria, Protista, Plantae (Φυτά), Animalia (Ζώα) και Fungi (Μύκητες). Ταξινόμηση σε
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Visokošolski strokovni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti
FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Alge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid
PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov:
FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N
I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i
PRILOGE. I. Priloga A: Anketa pred prihodom na morje
PRILOGE I. Priloga A: Anketa pred prihodom na morje Moje ime je Maja ter sem študentka biologije in gospodinjstva. Pripravljam diplomsko nalogo in prosila bi te, če mi lahko pomagaš. Ni se ti potrebno
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij KMETIJSTVO:Agronomija Predmet BOTANIKA
CYANOPROKARYOTA CYANOBACTERIA CYANOPHYTA MODROZELENE ALGE
CYANOBACTERIA CYANOPHYTA MODROZELENE ALGE najstarija grupa fotoautotrofnih organizama (fosilni ostaci od pre oko 3 milijarde godina) savremeni predstavnici: prokariotska ćelijska organizacija (domen Eubacteria)
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
IZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
ΣΥΣΤΗΜΑΤΙΚΗ ΒΟΤΑΝΙΚΗ - ΖΙΖΑΝΙΟΛΟΓΙΑ
ΣΥΣΤΗΜΑΤΙΚΗ ΒΟΤΑΝΙΚΗ - ΖΙΖΑΝΙΟΛΟΓΙΑ ΕΑΡΙΝΟ ΕΞΑΜΗΝΟ 2014-2015 Α. Λιόπα-Τσακαλίδη Γ. Ζερβουδάκης ΤΜΗΜΑ ΤΕΧΝΟΛΟΓΩΝ ΓΕΩΠΟΝΩΝ ΤΕΙ ΔΥΤΙΚΗΣ ΕΛΛΑΔΑΣ ΣΥΣΤΗΜΑΤΙΚΗ ΒΟΤΑΝΙΚΗ - ΖΙΖΑΝΙΟΛΟΓΙΑ Ταξινόμηση και ονοματολογία
41. Jednačine koje se svode na kvadratne
. Jednačine koje se svode na kvadrane Simerične recipročne) jednačine Jednačine oblika a n b n c n... c b a nazivamo simerične jednačine, zbog simeričnosi koeficijenaa koeficijeni uz jednaki). k i n k
MIKOLOGIJA Priročnik za vaje s teoretičnimi osnovami pri izbirnem predmetu za študente Biologije
Izbrana poglavja pri predmetu MIKOLOGIJA Priročnik za vaje s teoretičnimi osnovami pri izbirnem predmetu za študente Biologije Polona Zalar, Sašo Jančič in Nina Gunde Cimerman Ljubljana, april 2012 Kazalo
MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
ΜΕ τι ΑΣΧΟΛΕΙΤΑΙ η ΕΠΙΣΤHΜΗ
ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΟ ΦΥΤΟΠΑΘΟΛΟΓΙΑΣ ΜΕ τι ΑΣΧΟΛΕΙΤΑΙ η ΕΠΙΣΤHΜΗ της ΦΥΤΟΠΑΘΟΛΟΓΙΑΣ? ΣΚΟΠΟΣ ΤΟΥ ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΟΥ Εισαγωγή στη Γενική Φυτοπαθολογία Η σύνδεση των ασθενειών των φυτών (αποτέλεσμα) με τα παράσιτα και άλλους
Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene?
proteus april08 31/3/07 13:26 Page 350 350 Biologija Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? Proteus 69/8 april 2007 Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso
POPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Na ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki.
Šolsko tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole 3. in 4. letnik Draga tekmovalka, dragi tekmovalec! Na ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki. Preden odgovoriš na vprašanja,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Elementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Dinophyta Chlorophyta Heterokontophyta Bacillariophyceae Rh
Dinophyta Chlorophyta Heterokontophyta Bacillariophyceae Rh lorofil a, lahko tudi c, β-karoten, ksantofili (peridinin in diadinoksantin) Klorofil a in b, β-(tudi α in γ)karoten, ksantofili (lutein, violaksantin,
5. ZGRADBA IN DELOVANJE RASTLIN
Rastline se lahko med seboj zelo razlikujejo, skupna pa sta jim prirasel način življenja in sposobnost, da v procesu fotosinteze iz vode in ogljikovega dioksida izdelajo sladkorje. Te nato uporabijo za
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE
INTELIGENTNO UPRAVLJANJE Fuzzy sistemi zaključivanja Vanr.prof. Dr. Lejla Banjanović-Mehmedović Mehmedović 1 Osnovni elementi fuzzy sistema zaključivanja Fazifikacija Baza znanja Baze podataka Baze pravila
SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Historical Changes in the Definition of Plants: What Do You Say When Asked, Is This a Plant? Key words: kingdom; plant; plastid; taxonomy.
997-0052 246-2 Historical Changes in the Definition of Plants: What Do You Say When Asked, Is This a Plant? Key words: kingdom; plant; plastid; taxonomy. Takashi Nakada Institute for Advanced Biosciences,
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Tvoriva ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo
Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Bakterije. Tipična bakterijska celica je velika. ~ 1 µm in je s prostim očesom. nevidna. Lahko je pritrjena na. površino ali pa je prosto gibljiva v
Bakterije Tipična bakterijska celica je velika ~ 1 µm in je s prostim očesom nevidna. Lahko je pritrjena na površino ali pa je prosto gibljiva v raztopini. Izgled bakterijske populacije Makroskopska manifestacija
+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A
Kontrolni zadatak (Tačka, prava, ravan, diedar, poliedar, ortogonalna projekcija), grupa A Ime i prezime: 1. Prikazane su tačke A, B i C i prave a,b i c. Upiši simbole Î, Ï, Ì ili Ë tako da dobijeni iskazi