REŠITVE Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 2. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol 1. del 2

Transcript

1 R E ŠIT V E 1. del enšč ino ol v o l s a z k vni z veze dnjih s trokovnih š o l e d i n j o S a m o s t u g i m n a zi j i n s re v 2. l e tn i k 2

2 1 POMEN BESED SKJ Preverimo svoje predznanje 1. Po smislu, npr.: Besede, ki so tematsko povezane z morjem: ljubezen, mivka, obala, brisača, kopalke, sol Sopomenka: ljubiti Podpomenke: Jadransko morje, Črno morje, odprto morje, mrtvo morje, obrežno morje Protipomenki: sovražiti, mrziti 2. -ljub- Ker imajo skupni koren (osnovni pomenski del besede) in soroden pomen. 3. Po smislu, npr.: morski, pomorščak, mornar, mornarka, pomorski, morjeplovec, mornarček, mornarica, podmornica -mor- 4. podobno, enako, enakozvočnici podobno, podobno, blizuzvočnici 5. 1 Slovar slovenskega knjižnega jezika/sskj 2 Slovenski pravopis/sp 3 Slovar slovenskega knjižnega jezika/sskj 4 Slovenski pravopis/sp SSKJ bi uporabili, kadar bi nas zanimala razlaga pomenov besed s primeri rabe, naglas besed in njihove slovnične lastnosti, stalne besedne zveze oz. frazemi ter strokovni izrazi. V SP pa bi iskali, kako kaj pravilno zapisati, pregibati, posebnosti v izgovoru, primere rabe 6. a) mórje -a stil. morjé -á s (o ; e ) morje cvetov, tam za morjem hiš, govori morju ljudi, morje zastav je krasilo ulice b) ekspr. ekspresivno, pog. pogovorno, publ. publicistično, preg. pregovor, geogr. geografija, geol. geologija, navt. navtika, pomorstvo, pravn. pravni izraz c) NE DA DA DA DA DA č) Da, saj se uporabljajo v posameznih strokah, npr. v geografiji, geologiji, pomorstvu 7. besedišče/besedni zaklad/slovar ali knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene pogovarjati se govoričiti/prazno govoriti/govoriti besede brez pravega pomena prepirati se/pričkati se/ugovarjati/jezikati nekdaj družbena prireditev s poučnim ali z zabavnim programom 8. Napačne trditve: a, d, e Kaj so besede in kaj pomenijo? 1. a) sporočevalka/tvorka besedila b) naslovnik/naslovniki c) čas objave kraj/mesto/prostor objave 2. Znamenitosti Kranja. 3. Navezuje se na majhnost mesta Kranj./V pomenskem smislu izpostavlja majhnost mesta Kranj. 4. a) NE b) NE c) DA č) NE d) DA e) DA 5. a) mesto, rešetka b) To ne bi bili več isti besedi./dobili bi novi besedi z drugačnim pomenom ali celo nesmiselno zaporedje črk oz. glasov. c) [a] [r] [v] [a] [z] [s] [t] [a] [rastava] č) Ne, saj na mestu glasovnega sklopa zs izgovorimo samo s oz. podaljšani s. d) dnevnik, četrti, ljudska 6. smrt, dogodki, glasbeni, celoten, konec, vrabčki 7. lučaj nedaleč/namesto, krajša razdalja soteska ozka dolina med zelo strmimi pobočji, ki so lahko tudi skalnata S SSKJ. 8. pomen, pisno, glasovno 9. a) Beseda fotograf. Njen pomen ni označen s številko, ker je samo eden (za razliko od besede kostnica, ki ima dva pomena, ki sta oštevilčena z arabskima številkama). b) V prvem./1. c) Da, saj je v besedilu navedeno, da je to prostor, v katerem hranijo lobanje in kosti pokojnikov. č) enopomenke in večpomenke 10. ENOPOMENKE VEČPOMENKE ponarejati, lobanja, jedro, vitrina, muzej, stolp, miza sesti, reka, središče 11. Po smislu, npr.: Krava ga je zbodla z rogom./s pasu mu je visel lovski rog. Francoski rog je trobilo./na rog igra hornist. 12. a) ležalnik b) Sorodna, saj sta oba povezana z ležanjem. c) NE č) NE d) Različna. e) enakozvočnici 13. b, e, f 14. a) ENAKOZVOČNICI b) VEČPOMENKA c) ENAKOZVOČNICI č) ENAKOZVOČNICI d) (Besedi sta enakopisnici.) e) VEČPOMENKA f) ENAKOZVOČNICI 15. Blizuzvočnici, saj se podobno napišeta in izgovorita, njun pomen pa je različen. 16. a) urezal b) upravičen c) trenirko č) osvojiti d) (Ne) morem e) (ni) mogel f) ozelenela g) oživiti h) potaknjenci 2

3 17. BESEDE PO POMENU ENOPOMENKE imajo samo en pomen imajo več sorodnih VEČPOMENKE pomenov napišejo in/ali izgovorijo se enako ENAKOZVOČNICE ali zelo podobno, po pomenu pa se zelo razlikujejo 18. Sprehodila sva se po mestnem jedru. največji ali najpomembnejši del česa Pregriznila je zrno, njegovo jedro je bilo že trdo. notranji del semena Vsebinsko jedro njegove proze je upor proti materializmu. določena vsebina, glavne značilnosti česa Raziskovala je zgradbo uranovega jedra. pozitivno naelektren središčni del atoma Večpomenka. 19. Besedi sta enakozvočnici, saj se enako napišeta in izgovorita, njun pomen pa je zelo različen. 20. Po smislu, npr.: Imela je dolge in tanke prste. Rokavic z enim prstom ne maram. Prst je rodovitnejša, če je v njej več humusa. 21. pokusiti b Kako uporabljamo SSKJ? 3. SSKJ 2 ima v primerjavi s SSKJ novih slovarskih sestavkov (iztočnic, ki so se v slovenskem knjižnem jeziku uveljavile v obdobju po osamosvojitvi, odražajo pa spremembe v našem vsakdanjiku in družbi), posodobljene pomenske razlage (dodanih je tudi približno 300 razlag ženskih oblik), prenovljene oznake oz. kvalifikatorje, posodobitve naglasnih značilnosti besed 4. Nove izdaje SSKJ pripravljata Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (uredniški kolektiv v Leksikološki sekciji), pri SSKJ 2 pa je sodelovalo še dvanajst dodatnih strokovnih sodelavcev. 5. Slovarsko gradivo prve izdaje SSKJ je bilo izpisano iz 5128 knjig, in sicer iz leposlovnih in poljudnoznanstvenih del, revij, časopisov in šolskih knjig. Za SSKJ 2 je bil pomemben tudi nabor besedja iz Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika ter iz besedilnih korpusov Nova beseda, Gigafida in Kres. Besede so izbrali glede na pogostnost pojavitev v teh gradivih. 6. V SSKJ najdemo knjižne in neknjižne besede. 8. a) 1. b) izíti -ídem dov. izšèl izšlà izšlò tudi izšló (í) Enega od: delo je izšlo pri Cankarjevi založbi, učbeniki izidejo še pred začetkom leta, v čast svetovnega prvenstva so izšle tri znamke, jutri izidemo na osmih straneh časopis bo imel, obsegal osem strani, najboljše pesmi so izšle v almanahu, recenzija filma je izšla v dnevniku imeti osnovo, izhodišče c) oblika glagola v 1. os. ed./kako se glagol sprega dovršnik/glagol je dovršni dvojnica pri naglaševanju besede/besedo lahko naglasimo izšlò in tudi izšló č) V glavi. d) Je glagol, kar nam pove oznaka za glagolski vid (dov.). e) 3. in 4. pomen, kar izvemo iz oznake oz. kvalifikatorja zastar. f) tisk. tiskarstvo, žarg. žargonsko, publ. - publicistično g) Po smislu, npr.: Polikarp je iz boja izšel živ, vendar ne kot moralni zmagovalec. 9. a) 2. b) DA NE NE NE NE c) podaljševanje osnove z -j- (od rod. ed. dalje) č) Po smislu, npr.: Postal je lektor za duhovniški poklic v cerkvi v Ljubljani. d) Da skrbi za pravilno knjižno izgovarjavo glasov oz. besed pri igralcih, napovedovalcih. e) Da; strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: lektor je odpravil slovnične in slogovne napake. f) Da; sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih. g) lektorirati, lektorat, lektorica, lektorski 10. Podatke o zapisu in naglasu besede, pregibanju besede po spolu, da je beseda pridevnik oz. podatek o besedni vrsti. 11. a) V SSKJ, Slovenskem pravopisu, SNB, SSKJ 2, Slovenskem etimološkem slovarju, Botaničnem terminološkem slovarju, v vseh korpusih in zbirkah, ki so dostopne na Franu. b) V SSKJ: knjiž., redko zbirka: korpus srednjeveških fresk, v SSKJ 2 je dodan 2. slovarski pomen: jezikosl. zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki: analiza korpusa; delo s korpusom; besedila za korpus; korpus in slovar/referenčni korpus ki je glede na vključena besedila zvrstno kar se da uravnotežen/besedilni korpus, v Slovenskem pravopisu: jezikosl. gradivski 12. a) V Slovenskem medicinskem slovarju, Presisovem večjezičnem slovarju, IATE, Englesko-hrvatskem rječniku b) Slovenščina 73, hrvaščina 10, nemščina 5, poljščina Leta 2006./2006 V časopisu Delo./Delo 15. Ne, normativna sta samo Slovenski pravopis in SSKJ. Jezikovni korpusi in zbirke so obsežne zbirke besedil raznih zvrsti, namenjeni so raziskovanju sodobnega slovenskega jezika in so v pomoč pri izdelavi jezikovnih priročnikov. 17. a) Da razberemo, katera raba besedne zveze je pogostejša. 3

4 18. Podatki iz korpusov so namenjeni raziskovanju slovenskega jezika in so v pomoč pri izdelavi slovarjev, slovnic in drugih jezikovnih priročnikov za slovenščino, torej lahko vplivajo na uvrščanje novih besed v slovarje in tudi na pravopisno normo. Kako uporabljamo Slovenski pravopis? 1. V Slovarju./V slovarskem delu. 2. Ker je besedna zveza morda stvarno lastno ime. 3. Sklop Pravopis sestavlja pet večjih poglavij, in sicer Raba velikih in malih črk, Prevzete besede in besedne zveze, Ločila, Pisanje skupaj oz. narazen ter Deljenje. 4. Poiščemo, ali je primer morda naveden v katerem drugem jezikovnem priročniku, npr. v SSKJ, lahko si pomagamo tudi z jezikovnimi korpusi. 5. V korpusu Nova beseda najdemo zadetkov, iz česar lahko sklepamo, da se besedna zveza Evropski parlament uporablja kot stvarno lastno ime in tudi kot občno ime, odvisno od sobesedila in sporočevalčevega namena. 6. 1, 4 SSKJ 2, 3, 5 SP 7. Kako se beseda piše, kako se jakostno in tonemsko naglašuje, kako se pregiba, katerega spola je, v katero besedno vrsto spada, v katerih primerih se uporablja. 8. PODOBNOSTI zgradba glave in zaglavja ter podatki o besedi v njih v obeh so navedene tudi glasovne ali stilne posebnosti besed slovarski sestavki v SSKJ in SP vsebujejo primere rabe oz. ponazarjalno gradivo RAZLIKE pomenski del slovarskega sestavka v SSKJ vsebuje tudi razlago pomenov (pomeni besede so oštevilčeni z arabskimi števkami), v SP je navedenih samo nekaj primerov rabe brez razlage pomena slovarski sestavek v SSKJ lahko vsebuje tudi frazeološko in/ali terminološko gnezdo, česar v SP ni v SP so ob zemljepisnih lastnih imenih navedene tudi izpeljave za prebivalca in prebivalko 9. a) Šavrinska brda, Obala, italijanske Dolomite, Kraškega roba Pri lastnih zemljepisnih nenaselbinskih imenih (Šavrinska brda, Kraški rob) pišemo z veliko začetnico prvo besedo, vse ostale pa z malo, razen če je vmes lastno ime. Vrstne pridevnike na -ski, ki niso del lastnega imena, pišemo z malo začetnico (italijanski Dolomiti). Občno ime pišemo z veliko začetnico le, če ga nedvoumno uporabimo kot lastno (Obala v pomenu Slovensko primorje). b) Založba Obzorja Pri stvarnih lastnih imenih z veliko začetnico vedno pišemo prvo besedo imena. Vse ostale pišemo z malo, razen če gre za lastno ime (Obzorja so lastno ime). c) Čikago, čikaško Slovenski pravopis lastno ime Čikago že umešča med podomačena imena (slovenščini prilagojena v izgovoru in zapisu). Vrstne pridevnike iz lastnih imen pišemo z malo začetnico, kadar niso prva beseda lastnega imena. č) vzgojno-izobraževalna Vezaj (kratka stična črtica) pišemo med deli zložene besede, ki bi jih sicer lahko povezali z veznikom in (vzgojna in izobraževalna > vzgojno-izobraževalna). Kako izgovarjamo knjižne glasove in kako jih zapisujemo? 1. Najprej z bralnimi vajami, nato pa z vajami na odru. Na bralnih vajah se določijo osnovne jezikovnogovorne značilnosti besedila, z vajami na odru pa tudi interpretacija besedila. 2. Pri bralnih vajah lektor igralce vodi in po potrebi popravlja izgovarjavo, med vajami na odru pa poleg popravljanja izgovarjave opozarja še na ustrezno govorno interpretacijo posameznih replik. 3. Igralci načeloma dobro upoštevajo knjižno pravorečno normo, ob tem pa morajo upoštevati tudi vrsto besedila in lektorjeve usmeritve. 4. Največ težav je z izgovarjavo sičnikov in šumnikov, pri naglaševanju z mestom naglasa in s kvaliteto samoglasnikov e in o. Igralci ozavestijo svoje težave in jih v igralskem procesu skušajo sami odpraviti. 7. [gledaṷka] [braṷka] [mras] [glazbenik] [himn] [film] [ankarán] [portoróš] Da se zaradi glasovne soseščine oz. položaja v besedi izgovarjava glasov v nekaterih besedah razlikuje od zapisa. 8. Po smislu, npr.: zvočne spremljevalce govorjenja, kretnje, mimiko. 9. Ə ṷ ε ṷ t Ər Ək š l /l n /n ṷz/wz tst/ct u/ ije ts/c 10. ozki e ozki o polglasnik kratek 11. Rezultati raziskave o bralnih navadah mladih Američanov in primerjava z branjem slovenske mladine. 13. [otstotkoṷ] [prethodniki] [deleš] [skərbnost] [iziṷ] 14. Morfonološko načelo zapoveduje, da besede zapisujemo s črkami za foneme, ki jih sicer izgovarjamo med samoglasnikoma (npr. dedek à dedka à [detka]). Izjeme so nekateri pridevniki na -ški (možat à moški), samostalniki na -štvo (možat à moštvo), glagoli na -sti (grizem à gristi). Izjeme so tudi samostalnika lestev (četudi lezem) in obramba (četudi braniti) ter pridevnik pomemben (četudi pomeniti). w 4

5 15. a) koprskega, Novembrsko, Zajtrk, peteršilja Polglasnika ob r, ki mu sledi soglasnik, ne pišemo s svojo črko. b) Nahrbtnik, Lestev, Sovraštva, spolzka Pri zapisu teh besed se ravnamo po morfonološkem pravilu ter navedenih izjemah. c) z (digitalno), s (knjigami) Predlog z pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkami za zveneče glasove, njegovo različico s pa pred besedami, ki se začnejo s črkami za nezveneče nezvočnike. č) k (Iztoku), h (Klari) Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k ali g, pred vsemi ostalimi pišemo predlog k. 16. oz. 17. Guar di an 18. Pri zemljepisnih naselbinskih lastnih imenih pišemo z veliko začetnico vse besede v imenu razen neprvih predlogov in neprvih samostalnikov mesto, vas, selo in trg (npr. Stari trg ob Kolpi). Pri zemljepisnih nenaselbinskih lastnih imenih pišemo z veliko začetnico prvo besedo, vse ostale pa z malo, razen če gre za lastno ime (npr. Združene države Amerike). 19. Velikobritanec/Britanec, Velikobritanka/Britanka Lord Byron je velikobritanski/britanski romantični pesnik. V katerih pomenskih razmerjih so besede? 1. naloge oz. delo kontrolorja letenja 2. nadzornik/pregledovalec vodoravna pravokotna/navpična razmik/dolžina Sopomenke. 4. Skupina strokovnjakov skrbi, da polet poteka nemoteno. Kontrolorji spremljajo polet letala do trenutka, ko pilot pristane. Njihova osnovna skrb je zagotavljanje varnosti. Kdo ve, mogoče boste spoznali, da ste pravšnji/ ustrezni/primerni za takšen poklic. 5. Po smislu, npr.: umazan neurejen, nemaren, zapuščen, nečist, blaten lep čeden, zal, čudovit, krasen, postaven, privlačen, brhek, zapeljiv velik bogat ogromen, visok, gromozanski, prostran, izdaten premožen, razkošen, luksuzen, luksuriozen, petičen, situiran, obilen 6. mladostnik občutljiv osebek/oseba/človek lekarna sopomenka podpomenka sporazumevanje/sporočanje večjezičen, kdor zna, obvlada več jezikov prihodnost glasoslovje Ne, razen če gre za strokovna besedila. 7. dobro oboževalka dekle pločevinka barva nogomet kolo izvijač prevara/zvijača prijateljica z dvignjenim prstom ali roko ustavljati avtomobile za zastonjsko vožnjo sprostiti/sproščati (se) 9. Slengovske besede uporabljamo med prijatelji, vrstniki; žargonske med ljudmi istega poklica, dejavnosti, konjička; narečne besede uporabljamo v pogovoru z ljudmi iz iste vasi./v zasebnih neuradnih okoliščinah. 10. Ne, sta enakozvočnici, saj imata različna pomena. 11. oddaljevanje v zraku pristanek cestni/kopenski zanemariti teoretični odhod/vzlet razdraženost/ vzkipljivost/ razburjenost Da, besedilo bi lahko postalo nerazumljivo ali celo nesmiselno. 12. Samo kontrolorji zračnega prometa niso uživali. Na letalu ni dovoljeno kaditi. Stevardese niso neurejene. Redko ne letimo nad Slovenijo. Nebo ni več jasno. Letenje ni varno. 13. psihofizične sposobnosti dober vid razločevanje barv dobra telesna zmogljivost razločnost govorjenja dober sluh osebnostne lastnosti odgovornost iznajdljivost potrpežljivost mirnost sposobnost skupinskega dela komunikativnost natančnost samoiniciativnost intelektualne sposobnosti sposobnost sklepanja sposobnost spomina sposobnost analiziranja sposobnost koncentracije nadpomenke podpomenke 5

6 14. književna obdobja nogometni klubi kemijski elementi kotne funkcije stopice jezikovne ravnine matematiki voditelji/zgodovinarji literarne vrste/zvrsti 15. a) Lisica je psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom. b) Zoologija je veda o živalih. 16. Da se izognemo ponavljanju besed in da je besedilo slogovno bolj živo. 17. a) DA b) DA c) osnovni pomenski del besede 18. b 19. a) poletna, letošnja, letina b) gledališče, gledalec, ogledalo, spogledljiv, gledati, razglednica c) bojevit, boj, naboj, nabit, bojevnica 20. a) -ljubb) -nogc) -knjigč) -voz- 21. sklic klicati zrak zračni motor motorček vodenje vodič 23. Da, saj je od teme besedila odvisna izbira besed, ki jih bomo uporabili pri tvorjenju besedila. 24. tematsko polje Preverimo svoj napredek 1. Nova in manj znana dejstva o možganih. 2. Možgani so sedež naše zavesti, mišljenja in razuma. So zapleten organ, ki obdeluje informacije iz vseh delov telesa, se nanje odziva in koordinira naše gibe, misli in druge procese. 3. Npr. olfaktorni korteks lahko razlikuje kar različnih vonjav, en nevron lahko vsako sekundo pošlje do signalov s hitrostjo do 400 km/h, zdravniki že lahko aktivirajo ali dezaktivirajo določene dele možganov. 4. a) 1. b) 4, večpomenka c) Da se ne odloča samostojno/da sledi drugim. č) V frazeološkem gnezdu. d) S ; o rabi besede v frazemih in o pomenu frazemov. e) anat. anatomija, med. medicina f) terminološko gnezdo g) moški spol rodilnik množine ekspresivno publicistično h) To so oznake ali kvalifikatorji; z njimi zaznamujemo besednovrstne, zvrstne in slogovne značilnosti besede geslo glava zaglavje možgani -ov m mn., rod. mn. tudi možgan (â) geslo glava zaglavje možgani -ov m mn., (â) Ker ta oblika ni več del pravopisne norme oz. ni več knjižna. 6. Ker je beseda enakozvočnica; enakozvočnice pa so obravnavane vsaka v svojem slovarskem sestavku. 7. nujnost/obveznost zmožnost/sposobnost Te besede so blizuzvočnice. 8. ṷ z ṷ/l ṷ/ e/ε 9. a) aktivirati dezaktivirati b) vključiti izključiti 10. premajhni verjetno enostaven/nezapleten neustrezno neštevilne/redke pomanjšati/zmanjšati 11. pred kratkim povsem hitro/hitrostno neprestano hiteti/brzeti okrog 12. podatek usklajevati živčna celica w strokovnjak na določenem področju vrhnja plast vonjalnega organa znak kratkotrajen električni tok šaljivost 13. podpomenka, nadpomenka 14. preveliki velikan, velikost, velikanski, veličina 15. Da, saj smo jo v zgodovini uporabljali tudi kot mersko enoto, tudi v tehniki se še vedno uporablja v pomenu merske enote. 16. ki ima razum/ki ravna v skladu z razumom ki se ga da razumeti ki razume druge ki se nanaša na razum besede iste besedne družine 2 IZVOR BESED TER NJIHOVA FRAZEOLOŠKA IN TERMINOLOŠKA RABA Preverimo svoje predznanje 2. Vedenje igralcev med igranjem igre Pokemon Go. 4. uspešnica resničnost pretirano navdušenje obsedeno resničnost/stvarnost zaslon mesto nahajanja prevzete 6. izjemno močan umišljati/domišljati si dober/izjemen fant policisti

7 7. a) S. b) V botaniki, ekonomiji, elektrotehniki, filozofiji, fiziki, matematiki, medicini, pravu, strojništvu, športu in v vojaški stroki. c) Kadar poimenujemo strokovne pojave/v strokovnih besedilih. Katere besede glede na izvor sestavljajo besedišče SKJ? 1. Ker je raziskovala temo prevzemanja besed, dr. Snoj pa je vodilni strokovnjak na tem področju./ker je menila, da je dr. Snoj zanimiv sogovorec tudi za širšo javnost. 2. Tematski. Novinarka se je z dr. Snojem pogovarjala o določeni temi, tj. o njegovem delu. Ni ga spraševala po zasebnem življenju, značajskih potezah, konjičkih ipd. 3. Da gre za neke vrste purizem, a v pozitivnem smislu, saj se mu zdi smiselno, da prevzetim besedam poiščemo slovenske sopomenke, kot smo to naredili ob besedah grapefruit, aeroplan in computer. Purizem v negativnem smislu bi bil, če bi kdo želel na silo sloveniti že uveljavljene prevzete besede, kot sta park in telefon. 4. V preteklosti smo prevzemali predvsem iz sosednjih jezikov, torej iz nemščine, madžarščine, hrvaščine, furlanščine in italijanščine, od 19. stol. dalje pa prevzemamo tudi iz nesosednjih jezikov, kot sta npr. češčina in angleščina. 5. Da, tudi drugi jeziki (sosednji in nesosednji) prevzemajo iz slovenščine, npr. beseda lipicanec je prešla celo v angleščino, krasoslovni termin dolina pa poznajo vsi jeziki. 6. Dr. Snoj meni, da prevzemanje besed slovenščine ne ogroža, celo bogati jo, in tako je že let, odkar se slovenščina uporablja na tem prostoru. Meni, da jo lahko ogrozi le zavestna odločitev njenih govorcev, da je več ne bodo uporabljali, in upa, da se to ne bo zgodilo. 7. a) meni, sašimi, tune, vasabijem, algami, ingverjem, sojini, miso, tempura, tofu, čokoladni sufle. organizirate, menijev, profesionalnim, catering, referenca, kulinarično. b) meni jedilnik, jedilni list, sašimi surova riba, tempura cvrtje, organizirate pripravljate, prirejate, catering dostava hrane s postrežbo, referenca priporočilo c) Besedilo postane razumljivejše, laže si predstavljamo njegov pomen. 8. praslovanščina (7. stol. pr. n. št. do 5. stol. n. št.) 9. a) S posnemanjem naravnega zvoka oglašanja ptic. b) Npr. sikati, hukati, pljuskniti, kokodajsa, žlobudrač c) Domače, ker smo jih tvorili po pravilih slovenskega jezika in na osnovi glasov (fonemov), ki jih uporabljamo v slovenskem jeziku. 10. DOMAČE BESEDE besede, ki izvirajo iz praindoevropščine/ indoevropskega prajezika besede, ki izvirajo iz praslovanščine 7 besede, ki izvirajo iz zgodnje slovenščine besede, ki jih tvorimo na novo ali iz že obstoječih (slovenskih) besed besede, ki smo jih tvorili na osnovi posnemanja naravnih zvokov 11. človeški zmogljivost glas oz. petje, samoglasnik mesten priljubljen vera moralen razpravljati vesolje nered 12. a) realno stvarno b) jubilanta slavljenca c) ovalno jajčasto č) pastile zdravilne kroglice/bomboni, ekstraktom izvlečkom d) reprize ponovitve, nerve živce e) sinus krivuljo/razmerje med dolžino kotu nasprotne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku Besede televizijske, ker zanjo nimamo slovenske/ domače sopomenke. Kako uporabljamo slovenski etimološki slovar? 1. Beseda miza, saj to piše v četrtem slovarskem sestavku (beseda je prevzeta prek romanske predloge). Prvotni pomen: odmerjena Drugotni pomen: jed 2. Beseda lajati, saj je v tretjem slovarskem sestavku zapisano, da je ide. koren *lah 2 onomatopejski. Domača, kajti besede, ki jih tvorimo s posnemanjem naravnih zvokov, spadajo med domače besede, poleg tega vidimo, da beseda lajati izvira že iz ide. 3. jama (najmlajša: 16. stol., iz pslovan.), mleko (16. stol., iz ide.), kruh (najstarejša: 14. stol., iz klas. gr.) 4. *h 2 melk- gladiti, božati *h 2 melg- potegniti, smukati, drgniti, brisati, drugotno molsti 5. To je možnost razvoja iz ide. baze *melk- v pomenu mokrota, vlaga. 6. Odkrhnjen kos. Iz glagola krušiti. 7. V hrvaščini, srbščini, ruščini in češčini. Prvotni pomen besede jama je kar je izkopano, danes pa ta beseda pomeni vdolbino, luknjo, narejeno v zemljo. 10. a) NE b) NE c) NE č) DA d) DA e) DA f) DA g) DA h) NE i) DA

8 11. narečno anglosaško (pra)indoevropsko cerkvenoslovansko praslovansko latinsko romansko starovisokonemško grško germansko staroslovensko starocerkvenoslovansko Kako prevzemamo besede in kako pišemo prevzete besede? 1. 3, 5, 1, 2, 4 4. V Slovarju novejšega besedja. 5. c 6. [gugl] [skajp] 7. Ker sta stvarni lastni imeni tujih podjetij/tujih zaščitenih blagovnih znamk. 8. Googla Skypa Imeni ohranjata izvirno osnovo, dodamo samo slovensko končnico. 9. CITATNE BESEDE air-condition adagio exit hardware TUJKE San Francisca New Yorku IZPOSOJENKE PREVODI alkohol dizelski tablični računalnik programska oprema avt lizing menedžment 10. amater amaterja kokakola kokakole konzerva konzerve menedžer menedžerja muzikal/musical/ mjuzikel muzikala/musicala/ (gledališki slovar) mjuzikla rock rocka tinejdžer/teenager tinejdžerja/teenagerja Volkswagen Volkswagna hobi hobija viski viskija džins džinsa tim tima Jessica Jessice 11. Ne podomačujemo mednarodnih glasbenih oznak, redkejših strokovnih izrazov, imen vozil in tehničnih predmetov, simbolov za imena merskih enot in količin. 12. Prevzete besede pregibamo po pravilih slovenskega knjižnega jezika. 13. narečje programska oprema prepovedani položaj kakovost skupina najstnik celina načrt konjiček poskus zabojnik ovojnina finančni najem telesna pripravljenost 14. strokovno poročilo, predavanje, navodilo za delo, seminarska naloga, diplomska naloga, pritožba, referat, esej 15. Pitagora, Sokrat, Vergil, Aristotel, Seneka, Mark Avrelij, Vergilij, Orfej, Horac(ij) Imena iz antičnega obdobja podomačujemo po pravilih slovenskega knjižnega jezika. 16. Avstrijec, Avstrijka Salzburžan, Salzburžanka Francoz, Francozinja Marseillčan, Marseillčanka Španec, Španka Madridčan, Madridčanka Američan, Američanka Newyorčan, Newyorčanka Nemec, Nemka Münchenčan, Münchenčanka Čeh, Čehinja Pražan, Pražanka Norvežan, Norvežanka Oselčan, Oselčanka Italijan, Italijanka Toskanec, Toskanka 17. Ne, če ni podomačeno tudi ime mesta, pokrajine ali države, iz katere prihajajo. 18. Kalifornija Kuba Šrilanka Nova Zelandija Provansa Toskana Firence Bruselj Loara Temza Kordiljere Centralni masiv Kokosovi otoki Skalno gorovje Peta avenija Alpe Bela hiša Brandenburška vrata Da, podomačujemo imena držav, pokrajin, nekaterih mest, gora, voda, delov kopnega in bolj znanih stavb. 19. Carigrad Benetke Gradec Trbiž Dunaj Celovec Videm Reka Borovlje Železna kapla Trst Gorica 20. NE stvarno lastno ime tuje revije NE stvarno lastno ime tuje kolesarske prireditve NE stvarno lastno ime tujega/nemškega nogometnega kluba NE stvarno lastno ime ameriške košarkarske organizacije DA prevajamo imena nekaterih organizacij DA podomačujemo naslove filmov 21. sleng 22. S Slovenskim pravopisom, Slovarjem tujk, SSKJ, z leksikoni Kako tvorimo frazeme in kdaj uporabljamo frazeološki slovar? 1. Branje priročnikov tipa Subjektiven, saj o temi izrazi tudi svoje mnenje/ima negativen odnos do tovrstnih knjig Avtorju se zdijo ti priročniki nepotrebni, celo vsiljivi 4. sočno kar sodi med najboljše stvaritve ukana nesramen/zloben slaba literatura otožna želja po preteklosti cenena literatura razvpit ki skrbi za prvovrstnost cenena literatura slogovno zaznamovane, prevzete opravičilo/izgovor ki pripada samo pomembnim posameznikom/eliti 8

9 5. Da, avtor piše komentar, za katerega je značilno izražanje mnenja; mnenje pa lahko izražamo tudi s slogovno zaznamovanimi besedami. 6. Prva pomeni obrniti stran v knjigi, druga pa začeti novo/drugačno življenje. Dobesedno razumemo prvo besedno zvezo. 7. Prva skupina so proste besedne zveze in stalne besedne zveze z neprenesenim pomenom, druge pa stalne besedne zveze s prenesenim pomenom in frazemi. 8. Besedna zveza obrniti nov list (v knjigi) je prosta, saj jo razumemo dobesedno, druga pa je frazem. 9. so se razpasli so se razširili preden vas bo pobralo preden boste umrli preden se stegnete preden umrete preden vas bo kap preden umrete preden vas zagrebejo preden vas položijo v grob/ pokopljejo vrh ledene gore samo delček nečesa večjega kot plamen po suhi travi nezadržno se širijo smrt preži za vogalom kmalu bomo umrli črv dvoma dvomiti 10. Ukanili so me. 11. France Prešeren; s to besedno zvezo je poimenoval mladost. 12. V frazeološkem gnezdu, ki je zaznamovano s. 13. reportaža, komentar, roman, ljudska pesem 15. zvit kot lisica močan kot medved igrati prvo violino Beseda ni konj. Kri ni voda. klatiti zvezde z neba 16. a) Da so se znašli v brezizhodnem položaju. b) Ni razumel pomena frazema. c) Od okoliščin in od našega poznavanja frazemov. 17. Po smislu, npr.: Luč sveta je ugledal doma./na svet je privekal doma. Deli njegove zgodbe nimajo ne repa ne glave. Njegov prijatelj si že brusi jezik/že steguje jezik. Moja slabša polovica gre na lepše. Nazadnje so le pljunili v roke. Bil je fant od fare. Njegova boljša polovica je pisateljica. Moja desna roka je na lepšem. 18. Po smislu, npr.: kip/vkopan/lipov bog klop/rit in srajca v rogu počenega groša mravlja/čebela noč čep/mavra kamen na kamen palača. 19. hoditi kot mačka okrog vrele kaše Najlepše češnje rastejo na koncu vej. imeti slamo v glavi umiti si roke nositi srce na dlani biti za luno pomesti pod preprogo 20. ljudje, ki odločajo prek posrednikov/v ozadju nelegalno pridobljeni denar spraviti v obtok kot legalno pridobljenega prvi zmenek z neznancem kar se zdi kot nepremostljiva ovira nagrada in kazen pri tenisu zmagati niz brez izgubljene točke uradnik hrana bele barve, npr. sladkor, bela moka, sol, ki naj bi bila vzrok večjega števila smrti država, ki jo obvladujejo nesposobni ljudje ponujati nepomembno, ničvredno/govoriti o nepomembnih rečeh, kot da so izjemno pomembne nadzornik/kdor nas opazuje od daleč ves svet o čemer ni več vredno razpravljati smučanje novinarji veliko težav države brez davčnih obveznosti ne verjeti takoj vsega denar 21. preteča/nenehna nevarnost zapletena/težko rešljiva zadeva nesmiselno delo pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo smrt Nastale so težave. kesati se svojih slabih dejanj/obžalovati svoja slaba dejanja 23. a) 2./Drugi. Kdaj uporabljamo têrmine in terminološke slovarje? 1. Potek dvodnevnega tečaja uporabe smejalnega plina. 2. Napisala ga je asist. Lenka Likar Ostrc, dr. dent. med., naslovniki so bralci revije ISIS. 3. V 52. številki revije ISIS. 4. Po smislu, npr.: Zdravniška zbornica Slovenije. Bralci revije so zobozdravniki, zobozdravniški asistenti, medicinske sestre, brati, zdravniki, farmacevti, vsi, ki jih to strokovno področje zanima. 5. Ne bi bilo več strokovno besedilo, namenjeno bi bilo širši javnosti. 6. Da, saj je besedilo namenjeno strokovnjakom določenega področja in je bilo objavljeno v strokovni reviji. 8. strokovni izrazi ali têrmini 9. poljudnoznanstveno besedilo znanstvena razprava sestavek v leksikonu strokovno poročilo sodba 10. sklopka pleskar napušč tesati zavore ena smuči zalivka veriga sukanec carski praženec jabolčni zavitek Žargonizmi/slogovno zaznamovane besede. V strokovnih besedilih jih ne moremo uporabljati, lahko jih uporabljamo le v posebnih okoliščinah/v zasebnih neuradnih pogovorih med ljudmi istega poklica. 9

10 12. TÊRMIN POMEN STROKA dereza železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje alpinizem, planinstvo, smučanje analogna simulacija topografska karta galop emisija vosek kibernetika eksotermna reakcija ovulacija fotosinteza aorta oborina kristal simulacija, ki pri reševanju diferencialnih enačb z zaporednim integriranjem uporablja analogna električna vezja ali druge analogije opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja na karti zelo hiter tek, zlasti pri konju; zelo živahen ples s hitrimi poskoki odvajanje odpadnih snovi ali snovi, ki nastanejo kot stranski produkt, izpust; oddajanje valov, delcev, sevanje veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele sproščanje toplote med kemično reakcijo sprostitev dozorelega jajčeca in njegova izločitev iz jajčnika asimilacija ogljikovega dioksida in vode v rastlinah s klorofilom pod vplivom svetlobe glavna, največja arterija, žila snov, ki se pri obarjanju izloči iz raztopine telo s pravilno notranjo zgradbo in ravnimi mejnimi ploskvami avtomatika, računalništvo, robotika geografija, geologija, urbanizem veterina, zoologija ekologija, fizika, botanika avtomatika, računalništvo, informatika čebelarstvo, etnologija, kemija kemija, agronomija, geologija biologija, ginekologija, medicina botanika, geologija, geografija anatomija, biologija, medicina kemija, geologija, biologija mineralogija, geologija, kemija a) Iz Gledališkega terminološkega slovarja. b) Iz SSKJ. c) Po smislu, npr.: v 2., ker navaja več zgledov rabe v različnih strokah. č) gled., rad., teh., vrtn. d) Po smislu, npr.: Kulise so primerno zakrivale zaodrje, zato igralcev nismo videli. 14. a) Farmacevtski terminološki slovar Botanični terminološki slovar SSKJ Slovenski pravopis b) Slovarski sestavek v terminoloških slovarjih besedo strokovno razloži, v razdelku primerjaj so navedena poimenovanja, ki so pomensko sorodna ali podobna, navaja tudi tujejezične ustreznike za izrazje. V SSKJ in SP tega ni. Slovarski sestavek v SSKJ vsebuje razlago pomenov, v SP razlage ni, oba pa navajata primere rabe, slovarski sestavek v SSKJ lahko vsebuje tudi frazeološko in/ali terminološko gnezdo, oba navajata naglasne, izgovorne in oblikovne posebnosti gesla ter tonemski naglas, česar v slovarskem sestavku v terminoloških slovarjih ne najdemo. 15. a) Na podlagi posredovanih podatkov o terminološkem problemu svetuje in pripravi najustreznejši odgovor/rešitev z vidika terminološke vede. b) Da. 18. arheologija geometrija igre (za zabavo) anatomija meteorologija metalurgija filozofija filmski izraz kozmetika čebelarstvo gostinstvo alpinistika astronomija biblijsko koreografija ekonomija elektrotehnika mitologija strojništvo navtika/pomorstvo pravni izraz farmacija jezikoslovje psihiatrija pedagogika finančništvo veterina fotografija Preverimo svoj napredek 1. Gozdni selfness 2. Po smislu, npr.: Gozdni selfness je avtorsko delo, in sicer vrsta velnesa, ki temelji na izkoriščanju naravnih danosti in lepot Cerkljanskega. Izhaja iz posameznikove zavestne odločitve o skrbi za dobro počutje in zdravje. 3. Poteka v idiličnem naravnem okolju. 4. Po smislu, npr.: Udeleženci spoznavajo zdravilne energije različnih vrst dreves, doživljajo zvočno terapijo pod krošnjami dreves v visečih mrežah, izvajajo meditativne vaje ter spoznavajo tehnike za spopadanje s stresom, z bosimi nogami hodijo po smrekovih iglicah, spoznajo očiščevalno kuro s sirotko, okušajo lokalno kulinariko, za razstrupljanje telesa poskrbijo tudi z oblogami iz rjave gline, privoščijo si počitek na balah sena, utrujene noge pa razvajajo s kopeljo iz senenega drobirja...

11 5. a) prevzete b) V Slovenskem etimološkem slovarju/etimološkem slovarju. c) Ne, besede selfness verjetno ne bi našli, ker je novejša beseda. č) material: iz latinščine lokalen: iz latinščine idiličen: iz grščine Material, saj izvira iz latinščine in jo uporabljamo že od 16. stoletja dalje. 6. V SSSJ (v Sprotnem slovarju slovenskega jezika). 8. a) razmišljanje/globoko premišljevanje pripravljanje jedi zdravljenje moč/sila zapora življenjska moč b) a 10. Prejel je nagrade jakob, snovalec, sejalec. 11. NE SP določa, da poimenovanja»odlikovanj in športnih trofej«niso lastna imena in jih zato pišemo z malo začetnico (kresnik, oskar). Izjema so večbesedna imena nagrad, v katerih je prva sestavina svojilni pridevnik iz lastnega imena (Prešernova nagrada). Nagrade jakob, snovalec in sejalec se torej pišejo z malo začetnico. 12. a) Best Active Tourism Product b) a c) Po smislu, npr.: nagrada za najboljši aktivni turistični produkt/dejavnost 13. b 14. Po smislu, npr.: selfness, trend, velnes, idiličnem, kulinarika, terapija, lokalno 15. energetska masaža stopal 16. pisan na kožo kar komu zelo ustreza (Splača se) imeti odprte (Splača se) opazovati, oči spoznavati dobro blago se samo hvali dober glas seže v deveto vas dobrih stvari ni potrebno posebej hvaliti, reklamirati/oglaševati, ker se same. kar je dobro znano daleč naokrog 17. Po smislu, npr.: V času nenehnega hitenja, ko potrebujemo sprostitev in mir, je Gozdni selfness pravšnji za nas. Splača se opazovati/spoznavati na videz nepomembne reči! Ker dobrih stvari ni potrebno posebej oglaševati, je uspeh Gozdnega selfnessa zagotovljen. Naj postane znan daleč naokrog! 18. Bolj živo je besedilo s frazemi. 3 OBLIKE BESED PREGIBNE BESEDNE VRSTE Preverimo svoje predznanje 1. a) SAMOSTALNIŠKE BESEDE PRIDEVNIŠKE BESEDE GLAGOLI PRISLOVI PREDLOGI VEZNIKI ČLENKI MEDMETI b) SAMOSTALNIKI SAMOSTALNIŠKI ZAIMKI POSAMOSTALJENE PRIDEVNIŠKE BESEDA PRIDEVNIKI PRIDEVNIŠKI ZAIMKI ŠTEVNIKI 2. a) izviru b) štorkelj c) Marka, Vlada, Maria č) hčer d) materi, očetu e) otroki f) ljudi g) ponvijo h) dežja i) zob 3. vidva, vaju, vama, vaju, pri vaju, z vama kar, česar, čemur, kar, pri čemer, s čimer 4. a) nje/ona b) nam c) česa č) zase d) nikomer e) mi f) ničimer 5. a) najvišja b) najbistrejša c) slajši č) manjša d) najvišja e) globlje f) mehkejši g) bolj zdrav 6. dvesto dva lista tretji tekmovalec sto dvainosemdeset pisem tisočdvestopetinšestdesetega leta šovov, gledalce, nas, nagrado, jih, ti najpopularnejših, kuharskih, slovenskem, , ljubiteljski, trije, svojih je osvojil, ocenjujejo, stavijo kmalu v, za in pa, tudi Čin čin šovov, gledalce, nagrado nas, jih najpopularnejših, kuharskih, slovenskem, ljubiteljski ti, svojih , trije 11

12 7. EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. OSEBA sem sva smo 2. OSEBA si sta ste 3. OSEBA je sta so EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. OSEBA nimam nimava nimamo 2. OSEBA nimaš nimata nimate 3. OSEBA nima nimata nimajo 8. GLAGOL GLAGOLSKI VID VIDSKI PAR izdelati dovršni izdelovati govoriti nedovršni spregovoriti/ izgovoriti/nagovoriti/ odgovoriti uzreti dovršni zreti misliti si nedovršni premisliti si/izmisliti si videti dovršni in nedovršni/ - dvovidski oditi dovršni odhajati mižati nedovršni zamižati roditi dovršni in nedovršni/ - dvovidski peti nedovršni zapeti/odpeti/pripeti vreči dovršni metati 9. želeti si, skrbeti/poskrbeti, hoteti, vprašati, svetovati, predlagati, primerjati 10. močnejši, najmočnejši nižji, najnižji grši, najgrši lepši, najlepši močneje/močnejše, najmočneje/najmočnejše niže/nižje, najniže/najnižje grše, najgrše lepše, najlepše 11. s h z k z h s k s h s k 12. Ni vedel, kako bi ji povedal, kaj čuti do nje.»morda bi bilo to bolje storiti jutri,«je pomislil. Naslednji dan so ga spet obšli dvomi, zato je sam pri sebi razmišljal, da bi bilo še najbolje, da ji ne pove ničesar.»ah, kako je to mučno,«si je govoril. Šele tretji dan se je opogumil in ji povedal, kaj čuti. 13. a) Andrej se je vrnil šele ob petih. Nič prej. b) Le Andrej se je vrnil ob petih. Nihče drug. c) Andrej se je zagotovo vrnil ob petih. Prepričan sem o tem. č) Andrej se je morda vrnil ob petih. Nisem prepričan./dvomim. 14. Po smislu, npr.: a) Uf b) Joj/Auu c) Joj č) Oh V katere besedne vrste razvrščamo besede skj? 1. Izsledki študije, ki jo je opravil J. W. Miller z osrednje državne univerze v Connecticutu. 2. Z namenom posredovati izsledke študije in uvrstitev Slovenije. 4. a 5. To so besede, ki nimajo predmetnega pomena POLNOPOMENSKE BESEDE bralna, kultura, Slovenija, raziskavi, pristala, skupnem, 28., mestu, najboljša, kategoriji, knjižničnih, sistemov SAMOSTALNIŠKE BESEDE Miller, kulturi, računalnikov, njo PRISLOVI natančno, bistveno NEPOLNOPOMENSKE BESEDE je, v, na, še, je bila, v PRIDEVNIŠKE BESEDE šestdesetih, spletnih, monolitna GLAGOLI je izšla, niso odkrili 8. b, e 9. Oblika besede raziskava se spreminja, oblika besede zato pa ne. Besedo raziskava pregibamo, tj. sklanjamo, besede zato pa ne moremo pregibati. 10. Končnica. 11. držav- Osnova. 12. OSNOVA KONČNICA Finsk- -a trend- -ø časopisj- -e meri- -mo šolanj- -e knjižničn- -i najboljš- -a 13. a) Slovenski knjižnični sistem b) Slovenskega knjižničnega sistema c) Slovenskemu knjižničnemu sistemu č) slovenski knjižnični sistem d) slovenskem knjižničnem sistemu e) slovenskim knjižničnim sistemom Sklanjanje. 14. boljša, najboljša bolj razširjeni, najbolj razširjeni Stopnjevanje. 12

13 15. a) sem b) si c) je č) sva d) sta e) sta f) smo g) ste h) so Glagol biti. Spreganje. 16. visoko, više, dobro, bolje, malo, Manj a) prislovi b) S stopnjevanjem. 17. a) z, v b) Pred, na, med c) Z č) po, v, v, na Nepregibna besedna vrsta. 18. Vezniki oz. vezniške besede. Uporabljamo jih za povezovanje besed v besedne zveze in stavkov v povedi. 19. Medmeti in členki so nepregibni. Kaj poimenujejo samostalniki in katere so njihove oblikovne lastnosti? 1. Ženski liki v besedilih Nobelove nagrajenke Alice Munro./Usoda literarnih junakinj/žensk v delih Alice Munro. 2. Strokovno mnenje/sodba o knjigi./ocena knjige. 3. Po smislu, npr.: BITJA REČI POJMI Alice Munro knjiga osamljenost Tesse nagrade melanholija Olli pižami sreča Juliet zbirke ljubezen Lauren tekstov bolečina Samostalniki. pisateljica uspeh obdobje pisateljice uspeha obdobja pisateljici uspehu obdobju pisateljico uspeh obdobje pri/o pisateljici pri/o uspehu pri/o obdobju s pisateljico z uspehom z obdobjem osnova, končnica SPOL ŠTEVILO EDNINA DVOJINA MNOŽINA tekst m X zgodba ž X življenje s X a) Spol samostalnika določimo glede na končnico v imenovalniku ednine. b) Da, končnica se spreminja zaradi števila. c) Načeloma je samostalnik življenje pojmovno ime, torej edninski samostalnik, v publicistični rabi pa je lahko tudi števni središču središč- -u pozornosti pozornost- -i zgodb zgodb- -ø pisateljice pisateljic- -e nobelovke nobelovk- -e Alice Alice- -ø Munro Munro- -ø intimnosti intimnost- -i ljudi ljud- -i MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL učbenik, avtomobil, človek, svinčnik, traktor, načrt ura, knjiga, vaja, kocka deblo, drevo, mesto, leto, ravnilo 8. Vsa tri števila imajo samostalniki, ki jih lahko štejemo, npr. en učbenik, dva učbenika, trije učbeniki. Troštevilski samostalniki MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL naočniki, otrobi, možgani jasli, škarje, vilice, pomije, vrata, pljuča, jetra, tla, usta saje, obresti, binkošti, ošpice, garje, rdečke, hlače samo množino Množinskim samostalnikom določimo spol s pomočjo kazalnih zaimkov, npr.: (tisti) otrobi (moški spol); (tiste) škarje (ženski spol); (tista) vrata (srednji spol). SNOVNA IMENA SKUPNA IMENA kis, pesek, sneg, zlatnina, moka, sladkor, učiteljstvo, trsje, sol drevje, mladina, vejevje POJMOVNA IMENA dobrota, mladost, mir, ljubezen MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL kis, pesek, sneg, mir, sladkor zlatnina, dobrota, učiteljstvo, trsje, drevje, vejevje mladost, moka, ljubezen, mladina, sol NE Pomagamo si z oblikama glagola biti je (edninski samostalniki) in so (množinski samostalniki). 11. edninski: blato, mir, sovraštvo množinski: sani, jetra troštevilski: otroci, snežak, vojna, sovražnik 12. žganje, vino, sadje, steklo 13. TROŠTEVILSKI SAMOSTALNIKI ed. dv. mn. (npr.: knjiga) (npr.: knjigi) (npr.: knjige) 13

14 ENOŠTEVILSKI SAMOSTALNIKI edninski (npr.: mir) množinski (npr.: možgani) snovna imena skupna imena pojmovna imena (npr.: mleko) (npr.: vejevje) (npr.: ljubezen) 14. hlačnice, rolerje, očmi, kolena, komolce, ščitnike Pri parnih delih telesa, oblačilih ter napravah, ki so v parih. 15. sklon število spol spol sklon število Kako sklanjamo samostalnike? 1. lik lika liki lika likov likov liku likoma likom lik lika like pri/o liku pri/o likih pri/o likih z likom z likoma z liki avtorica avtorici avtorice avtorice avtoric avtoric avtorici avtoricama avtoricam avtorico avtorici avtorice pri/o avtorici pri/o avtoricah pri/o avtoricah z avtorico z avtoricama z avtoricami leto leti leta leta let let letu letoma letom leto leti leta pri/o letu pri/o letih pri/o letih z letom z letoma z leti opis opisa opisi opisa opisov opisov opisu opisoma opisom opis opisa opise pri/o opisu pri/o opisih pri/o opisih z opisom z opisoma z opisi knjiga knjigi knjige knjige knjig knjig knjigi knjigama knjigam knjigo knjigi knjige pri/o knjigi pri/o knjigah pri/o knjigah s knjigo s knjigama s knjigami morje morji morja morja morij morij morju morjema morjem morje morji morja pri/o morju pri/o morjih pri/o morjih z morjem z morjema z morji KONČNICA/SPOL M. SP. Ž. SP. SR. SP. IMENOVALNIK EDNINE -ø -a -o, -e RODILNIK EDNINE -a -e -a -a -e -a sluga slugi sluge sluge slug slug slugi slugama slugam slugo slugi sluge pri/o slugi pri/o slugah pri/o slugah s slugo s slugama s slugami luč luči luči luči luči luči luči lučema lučem luč luči luči pri/o luči pri/o lučeh pri/o lučeh z lučjo z lučema z lučmi -e -i Žiga/Aljoša Žiga/Aljoša Žigi/Aljoši Žiga/Aljoša Žigov/Aljošev Žigov/Aljošev Žigu/Aljošu Žigoma/ Žigom/Aljošem Aljošema Žiga/Aljoša Žiga/Aljoša Žige/Aljoše pri/o Žigu/ Aljošu pri/o Žigih/ Aljoših pri/o Žigih/ Aljoših z Žigom/ Aljošem z Žigoma/ Aljošema z Žigi/Aljoši 14

15 SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ SSKJ pri/o SSKJ pri/o SSKJ pri/o SSKJ s SSKJ s SSKJ s SSKJ Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen Karmen pri/o Karmen pri/o Karmen pri/o Karmen s Karmen s Karmen s Karmen -ø -ø SSKJ-ø SSKJ-ja SSKJ-ji SSKJ-ja SSKJ-jev SSKJ-jev SSKJ-ju SSKJ-jema SSKJ-jem SSKJ-ø SSKJ-ja SSKJ-je pri/o SSKJ-ju pri/o SSKJ-jih pri/o SSKJ-jih s SSKJ-jem s SSKJ-jema s SSKJ-ji MOŠKA ŽENSKA SREDNJA 1. pisatelj, Peter, bor hči, roža, miza srce, polje, sonce 2. strojevodja, sluga, pismonoša misel, stvar, perut 3. TAM, SNG, RIC Malči, Ines, Ingrid M. SP. SR. SP. -j- -t- -n- -t- -s- -n- Anže nagelj dekle, tele slikar, papir, denar 9. Po smislu, npr.: Brez denarja sem odšla v trgovino. Dekleta ni bilo v šolo. Nisem se spomnila njenega imena. 10. a) telo, kolo, drevo ime, vreme, seme RODILNIK EDNINE daru/dara ORODNIK DVOJINE z darovoma MESTNIK MNOŽINE pri/o darovih v rodilniku ednine končnica -ú pri nekaterih enozložnih samostalnikih podaljševanje osnove z -ov- pri večini enozložnih samostalnikov v dvojini in množini b) RODILNIK EDNINE poudarka dogodka DAJALNIK DVOJINE poudarkoma dogodkoma izpad polglasnika od rodilnika ednine dalje c) ORODNIK EDNINE z bojem z bradačem z bogatašem DAJALNIK DVOJINE bojema bradačema bogatašema ORODNIK EDNINE z romanopiscem z ježem DAJALNIK DVOJINE romanopiscema ježema č) d) 11. preglas (glasovna premena glasu -o v končnici z -e za soglasniki c, č, ž, š, j) izpad polglasnika od rodilnika ednine dalje (v samostalniku romanopisec) RODILNIK EDNINE misli ljubezni ORODNIK EDNINE z mislijo z ljubeznijo ORODNIK IN DAJALNIK DVOJINE z mislima, mislima z ljubeznima, ljubeznima izpad polglasnika od rodilnika ednine dalje posebne končnice nekaterih samostalnikov 2. ženske sklanjatve v orodniku ednine in dajalniku ter orodniku dvojine RODILNIK DVOJINE naključij obdobij RODILNIK MNOŽINE naključij obdobij vrivanje -i- v rodilniku dvojine in množine človek človeka ljudje človeka ljudi ljudi človeku človekoma ljudem človek človeka ljudi pri/o človeku pri/o ljudeh pri/o ljudeh s človekom s človekoma z ljudmi dan dneva dnevi dneva/dne dnevov/dni dnevov/dni dnevu dnevoma/ dnevom/ dnem dnema dan dneva/dni dneve/dni pri/o dnevu pri/o dnevih/ dneh pri/o dnevih/ dneh z dnevom/ dnem z dnevoma/ dnema z dnevi/dnemi človek: nadomestna osnova v rodilniku in mestniku dvojine ter v vseh sklonih množine dan: nadomestna osnova v vseh sklonih, razen v imenovalniku in tožilniku ednine mati materi matere matere mater mater materi materama materam mater materi matere pri/o materi pri/o materah pri/o materah z materjo z materama z materami 15

16 hči hčeri hčere hčere hčera hčera hčeri hčerama hčeram hčer hčeri hčere pri/o hčeri pri/o hčerah pri/o hčerah s hčerjo s hčerama s hčerami samostalnika mati in hči imata v imenovalniku in tožilniku ednine končnico -ø, v orodniku pa končnico -jo ED. otrok otroka otroci kri otroka otrok otrok krvi otroku otrokoma otrokom krvi otroka otroka otroke kri pri/o pri/ otroku o otrocih pri/o otrocih pri/o krvi z otrokom z otrokoma z otroki s krvjo otrok: premena -k- v -c- v imenovalniku množine in mestniku dvojine in množine kri: drugačna osnova (razen v imenovalniku in tožilniku) tlà dŕva/drvà tál dŕv/dŕv tlòm dŕvom/drvòm tlà dŕva/drvà pri/o tléh pri/o dŕvih/drvéh s tlémi/tlì z dŕvmi/drvmí tla: množinski samostalnik; oblika mestnika tleh je mogoča le v oblikah z naglasom na končnici drva: množinski samostalnik; oblika mestnika drveh je mogoča le v oblikah z naglasom na končnici; v rodilniku se vriva -a 12. a) otrocih b) dvema letoma c) drvmi č) otroki d) Mitjo/Mitja, Marka, Ceneta e) povelj f) mater g) s pljuči, z jetri h) ptičev i) ušesa j) hčer k) mož l) otroci nadstropij metel jader pekarn pri/o rešitvi pri/o pregibanju pri/o moštvu pri/o lestvi dnevov/dni tal vesel jeter s krvjo z dnom z jetri z Andrejem 15. Mestnik in orodnik sta obvezno predložna sklona, torej moramo ob samostalniku uporabiti pravilen predlog. gospej ED. pri gospej DV. gospeh a gospema 16. Petri Kovač Eve Kos z Blažem Božičem pri Darku Šercerju Ženskega priimka ne sklanjamo, moško in žensko ime ter moški priimek sklanjamo./sklanjamo vse, razen ženskih priimkov. 17. SAMOSTALNIK OPIS POSEBNOSTI Domen izpad polglasnika pleme podaljševanje osnove z -n- od rodilnika ednine dalje ladja vrivanje neobstojnega -i- v rodilniku dvojine in množine Matjaž preglas -o v -e križ preglas -o v -e natakar podaljševanje osnove z -j- od rodilnika ednine dalje Jurij preglas -o v -e dedek izpad polglasnika od rodilnika ednine dalje mlaj preglas -o v -e zvon podaljševanje osnove z -ov- v dvojini in množini pero podaljševanje osnove s -s- od rodilnika ednine dalje stric preglas -o v -e gorovje vrivanje neobstojnega -i- v rodilniku dvojine in množine 18. steber stebra stebru/steber stebra stebru stvar stvari stvar vreme vremena srce srca srcu zlato zlata zlatu zlato vzdevek vzdevka potok potoka pes psa psu mož moža možu moža Naglas je lahko vedno na istem zlogu, na osnovi ali na končnici. Pri nekaterih samostalnikih pa se mesto naglasa spreminja. Lahko se premika na osnovi oz. končnici ali pa je v posameznih sklonih na osnovi, v drugih pa na končnici. 16

17 19. PREMENE V OSNOVI daljšanje osnove s -t-, -s-, -n-, -j-, -ovizpad polglasnika premena -k- v -c- (otroci, pri otrocih) nadomestna osnova vrivanje polglasnika vrivanje -idrugačna osnova samostalnika kri PREMENE V KONČNICI v tožilniku ednine končnica -a preglas v rodilniku ednine tudi končnica -u v imenovalniku ednine v prevzetih občnih imenih končnica -o oz. -e posebno sklanjanje (mati, hči, gospa) posebna končnica samostalnikov na -ev posebne končnice nekaterih samostalnikov Katerih vrst so samostalniški zaimki in kako jih sklanjamo? 1. a) jo b) mu 2. Posredno. 3. Samostalniški zaimki./zaimki. 4. a) Jaz sem dijak gimnazije. Tistega, ki govori (govorečega), tj. 1. osebo (jaz, midva, mi). b) Ti si osnovnošolec. Tistega, ki je ogovorjen (ogovorjenega), tj. 2. osebo (ti, vidva, vi). c) On je študent. Tistega, ki ni udeležen v pogovoru (neudeleženca pogovora), tj. 3. osebo (on, onadva, oni). 5. Ne. 6. Koga ali kaj je začutil?, Kdo ali kaj je začutil?, Koga ali kaj se je zgodilo? Lahko jim določimo sklon. 7. SAMOSTALNIŠKI ZAIMKI OSEBNI npr.: jaz, ona, nje, ga, ti NEOSEBNI ne izražajo slovnične osebe 8. Ona jo mu 9. a) Zanje. b) Predlog za + naslonska oblika osebnega zaimka v tožilniku. c) Ne, prednost imajo krajše navezne oblike zaimkov. č) Zanje navezna oblika zaimka (predlog + naglasna oblika), njih naglasna oblika (tožilnik zaimka oni) 10. prenapihnjeni pripovedni triki 11. DA povratni osebni zaimki 12. Po smislu, npr.: a) njo/tebe/mene/vaju, mene/nje/tebe b) tebe/njo/njega/vas c) mu/mi/ji č) ga/je d) vanjo/vanj e) nadenj/nadnjo poudariti osebo osebe ne želimo poudariti predloga in naslonske oblike osebnega zaimka v tožilniku 14. a) Luka ji je podaril šopek. b) Luka ji ga je podaril. c) On ji ga je podaril. 15. Po smislu, npr.: a) vanjo/vanj b) nanjo/name c) čezme/čeznje č) nadme/nadenj d) nadme/nadnjo e) zanjo/zame/zanj a) zame b) Zate c) nanj č) vanj d) nanje e) vame V tožilniku. Navezna. 17. ti / / onadva / / tebe te / njiju ju / tebi ti / njima jima / tebe te zate/ vate/ nate njiju ju vanju/ nanju/ obnju pri/o tebi / / pri/o njiju / / s teboj/tabo / / z njima / / oni / / njih jih / njim jim / njih/nje jih zanje/ vanje/ mednje pri/o njih / / z njimi / / 18. a) mi b) jima/njima c) Njim č) vaju d) njimi e) Mene, tebe, njega f) je, jo g) vas h) Njiju, nas, vidva i) si j) sebi Povratni osebni zaimek, si naslonska oblika, sebi naglasna oblika. Kadar se dejanje nanaša na vršilca dejanja oz. osebek. 19. a) vase b) nase c) predse č) nadse d) vase e) medse